Posebna iždafa.
Posamezna števila sline 30 vinarjev.
Licejska knjižnica
Ljubljana
Štev, 22.
Radgona, dne 7. septembri 1919.
Leto I.
lasi® obmejnih Sioweneéw,
Uredništvo in upravnjstvo v Radgoni, FViurska afica štev. 184. — Telefonska štev. 31. ===== Rokopisi se ne vračajo. =s=5s=.«-i=:
Izhaja vsako soboto zjutraj in stane s poštnino vred za vse loto 15 \L za poS ieta 7 K 50 v., za četrt lota 3 K 80 vin.
1NSÊRÂTI : Ena petsto I p na petitvrsta 40 vinarjev. Pri večkratni objavi primeren popust.
Narodni odpadniki, nemčurji, ta najbolesinejša rana našega narodnega telesa, so v zadnjih trenutkih, ko se v Parizu odločuje usoda naših meja, zbrali in napeli vse sile, da nam zadajo še en udarec. Laži, intrige, goljufije, najbolj podla sredstva so jim dobra, da dosežejo svoj cilj in ostanejo še nadalje valpeti našega obmejnega ljudstva. Bivši radgonski zdravnik, dr. Kamnikar,' rojak iz Slovenskih goric, se je kot zastopnik nemške Štajerske pri nemškoavstrijski delegaciji nalagal nepoučnim diplomatom Entente, da tukaj ob Muri in v okolici Maribora ni Slovencev, marveč so med Nemce pomešani nekaki napol divji Vendi. Zakleti sovražnik našega rodu, Italijan, mu je takoj priskočil na pomoč. In lagali so, zavijali resnico, s vso besnostjo se zaletavali v naš narod, ki že tisočletja seje in žanje na bregovih Mure in Drave, bori se z nemškimi grajščaki, sodniki, uradniki; z nemškimi mogotci, ki so obogateli iz njegove mučeniške krvi. Niso nas ponemčili dovolj, še zadnje severne postojanke bi nam -radi-izirgatirin-nas pahnili v pangermansko žrelo. Ententa je tudi tu popustila. Maribor srno sicer rešili, toda	>
slovensko Radgono s slovensko okolico so izročili
Nemški Avstriji.
Nemška Avstrija ne potrebuje tega mesta, ki leži popolnoma na meji, obdano skoro s vseh strani z inozemstvom; mesta, ki je siraiegično v brezupnem položaju, gospodarsko in prometno docela odvisno od jugoslovanskih krajev in je brez industrije, z malo trgovino in obrtjo. Nemška Avstrija ga ne more zahtevati ne narodnostno, ne zgodovinsko, ne gospodarsko. Zahtevali so ga izdajalci slovenskega rodu, ki so bogateli od zapuščenosti našega ljudstva, ki so gonili ljudi, kateri so mu odpirali oči, v ječe in v pregnanstvo,' pogosto tudi v smrt, samo da so lahko izžemali našega kmeta, delavca, uslužbenca. Tem ljudem je odklenkalo z prvo jutranjico naše narodne svobode.
Protestiramo S
Haš@ ljudstvo meji Ssoče živeti« Hg§sifj©na m ©feiliea see sme v vsenemško zrele. Če s® sias v S^sarizas obsodili sia smrt, se n© sadsass»©. Ne udarno se na ljubo tistim, ki hočejo še dalje vihteti bič nad našimi hrbti, nočemo nemških mogotcev, nemških uradnikov, nemških učiteljev, odklanjamo avstrijsko republiko in
¡Vidite vsi I
V preteči nevarnosti ni med nami nobene razlike. Mlado in staro, moško in žensko, vse kar je našega, vse na shod S
BRursko pelje S Slovenske gorice!
Stoletje vas je branila Radgona kot hrambna kuia proti sovragom. Pred Radgono je tekla kri naših prednikov proti Turkom in Krucem. Vaši pradedje so hodili sem, pridite v pondeijek vi vsi, da dvignemo skupaj svoj glas za
svfdiod® slovenske Jffadgone-
Prekmurci I
Komaj ste osvobojeni, že slišite, da nam trgajo Radgono, njene moste in ceste iz rok, in jo izročajo zvestemu zavezniku vaših tlačiteljev — Nemcu. V Radgono ste vedno radi zahajali; tu ste kupovali in prodajali. Tu so se tiskale vaše knjige, vaši molitveniki. Sedaj jo hočejo imeti tisti, ki bi vas sicer radi videli v svojih trgovinah in skladiščih* toda ne kot enakovredne ljudi, marveč kot „priproste Vende“, ki so zato tu, da jih lahko nemška in nemeurska gospoda odira, da lahko prebiva v lepih hišah, je trojno meso na dan in pije šampanjec, ker morate vi plačevati visoko svoje potreb-, ščine. Prekmurski Slovenci, pridite tudi Vi in povejte, da .si ne pustite zapreti mostov in cest, ki preko Radgone vežejo oba bregova Mure, da ne morete trpeti, da Kamnikarji gospodujejo nad našim ljudstvom.
M ¡p©Bigle!Jdk vsi v Haslg|©B®SB! Mor* ostane doma, je izdajale© domovine!
Hočemo biti ujedinjeni s svojimi brati na desnem bregu Mure, pod isto streho z Prekmurci, v isti mogočni zgradbi z večno združenimi
KEarsiraiti sura. Slovenci®
£ai® skiic&sjemeB na dača Male fgospojnace, f« J« sin®
©is 1$. isri dopoldne v prostore jaSiaBaaice v Stadgoni
fmt
veliki protestni shod.
Povedati moramo vsemu svetu, da se ne udarno častihlepnim odpadnikom našega rodu, da ne priznavamo smrtne obsodbe, katero so nam podpisali evropski diplomati v Parizu, da nismo in ne bomo nikdar igračka velike gospode, marveč ljudstvo, ki ima svoje pravo, svojo besedo, svoj samoodločujoči glas.
Povabili sm tudi gospoda generaia Majstra, osvoboditelja iSsare in Prave, nastopi pa več ljudskih govornikov is Maribora. ¥ duhu b& z nami vsa Slovenija, celo kraljestvo.
Rove meje pri Radgoni.
Stališče francoskega mmisfr. predsednika Clemenceauja. Izkdjšsitje našega položaja?
Ombisij, 2» sept. „Nëitê Fr. Presse“ poroča iz Ženeve: Pripravljenost antantnega vrhovnega sveta, dovoliti Avstrijcem do srede septembra rok za končno-veljavno odločitev, se ne sme smatrati kot izraz simpatije do dr. Rennerja, pač pa trdijo Clemenceauju blizu stoječe osebe, da hoče vrhovni svet s svojim ravnanjem nuditi Avstrijcem možnost, da se sjlede novo doloôenih mej pri Kadgoni sporazumejo. Clemenceau želi baje nezadovoljstvo, ki so ga v Zagrebu in Belgradu povzročili zadnji sklepi mirovne konference, po možnosti omiliti.
Protesti slovenske Radgone in okolice.
Vsa tukajšnja društva, uradi, zavodi in druge korporacije so vložila ostre proteste proti krivični, iz gospodarskih in narodnostnih razlogov brezumni izročitvi Radgone Nemški Avstriji, katera hoče imeti to mesto z okolico zgolj iz pangermanskih ozirov, da zatre slovensko ljudstvo na levem bregu Mure. Nekatere teh brzojavnih protestov je objavil Ljubljanski dopisni urad, ostali še pridejo na vrsto. Na tern mestu priobčimo samo nekoliko brzojavk, kolikor narn dopušča prostor.
Predsedstvu deželne vlade v Ljubljani so bile poslane nastopne depeše:
Z ogorčenjem smo izvedeli, da se potrjujejo vesti o pripadnosti Radgone z okolico Nemški Avstriji. Kot zastopniki radgonskih Slovencev najodločneje prote^ stiramo proti nameri, izročiti desettisoče naših ljudi v nemške kremplje, Poživljamo deželno vlado, da naš protest brzojavi jugoslovanski delegaciji v Parizu in ji pove, da naše ljudstvo tukaj preklinja to vrto-glavno politiko in ne privoli v noben kompromis. Radgona z okolico je slovenska zemlja in mora ostati združena z Jugoslavijo.
— Narodna obrana.
Neizprosno stojimo na naših mejah in nikdar ne pripuščamo naše vrlo slovensko ljudstvo švabskemu žrelu. Radgona in okolica je bila in bo slovenska. Z nje izgubo nas zadenejo žgoče rane, ki ne bodo poprej izlečene, da dobimo, kar je naše. Sporočite to naši delegaciji v Parizu, da naj razume vsebino tega klica ter da ne priznamo z nobenim pogojem kompromisa napram naše zemlje lačnemu tujcu. — Radgonski Sokol.
Doznava se, da je Radgona z okolico postala predmet kompromisa in da nas hočejo Nemci oropati novih des^ttisočev Slovencev onkraj Mure na štajerskih tleh. Vse naše cvetoče delo je s tem uničeno. Naznanite takoj naši delegaciji v Parizu, da ne privolimo v to narodno smrt in da Radgona z okolico mora pripasti Jugoslayiji. Med tukajšnjimi Slovenci vlada velikansko ogorčenje. Storite vse, kar je mogoče storiti, da se rešimo pogina. — Tiskovna zadruga, Murska Straža, Izobraževalno društvo.
Po notici v »Freie Presse* se je sklenil v Parizu kompromis, da odpade v Mariboru plebiscit. Zato pripade Radgona Nemški Avstriji. V imenu danes tu v Radgoni zbranih Slovencev iz Radgone ter popolnoma slovenskih vasi severno Mure, to so Žetinci, Dedonci, Zenkovci, Slovenska Gorica, Potema in Stara Vas, vse okoli 10.000 Slovencev, prosim, da se brzojavno protestira proti lažnivim in nesramnin poročilom dr. Kamnikerja, ki je bil za čas vse vojne na čelu vsenemštva in je danes vsenemec, kakor lahko potrdijo maloštevilni radgonski Nemci, katerih se je pri izdaji legitimacij naštelo 111 in ki so vsi priseljeni iz Nemške Avstrije. Radgonski Nemci sami izjavljajo, da se, ako so odrezani od Prekmurja in slovenskega dela južno od Mure, morajo ali izseliti ali pa prositi, da pripadejo Jugoslaviji. Veliko razburjenje dela med Slovenci, da velja pangerman Kamniker več kot lojalni Jugoslovani, ki se že v naprej boje maščeyanja Nemcev, kateri danes že grozijo, da bodo s Slovenci pošteno pomedli. Prosim brzojavno nujne intervencije y Belgradu in pri delegaciji v Parizu. — Klobčič, vladni tajnik.
Prihajajo vesti, da se hoče Radgono z okolico priklopiti Nemški Avstriji. Stem bi bile naše okoliške občine pahnjene v vsenemško žrelo in okrog 10.000 Slovencev bi bilo izgubljenih za večno. Kot zastopniki teh občin, ki so popolnoma slovenske in nimajo v svojem območju nič Nemcev, zahtevamo najodločneje, da takoj sporočite
v Pariz naše ogorčene proteste in izjavo, da se temu nasilju ne udarno. Nočemo nikakor pod Nemško Avstrijo, ker spadamo nerazdelno po vseh božjih in človeških postavah edino le v Jugoslavijo. — Županstva občin Potrna, Žetinci, Dedonjci, Slov. Gorca, Zenkovci, Staranovavas, Ma-sova, Plitvica, Plitvički vrh.
Pričeli smo z plodonosnim kulturnim delom med prebivalstvom slovenske narodnosti v Radgoni in okolici. Naše kulturno delovanje hoče prekiniti nameravana korektura meje, ki izroča to staroslovensko postojanko oblasti pangermanov. V imenu pravičnosti in kulture protestiramo proti tej vrtoglavi politiki. — Ljudska knjižnica, izobraževalni klub, Čitalnica, Sokol, Orel v Radgoni.
Gospodarska zadruga je začela v Radgoni dalekotežno gospodarsko organizacijo, da reši slovensko prebivalstvo pangermanskih pijavk. Protestiramo najkrepkeje proti zlobni nakani, da se Radgono iztrga Jugoslaviji in pahne slovensko prebivalstvo v popolno oblast pangermanov. — Gospodarska zarduga za Prekmurje, Mursko polje in Slovenske gorice.
Nastopni uradi, društva in zavodi so polah skupne brzojavke in sicer pod A) generalu Majstru, pod B) mirovnemu delegatu Pašiču v Pariz, pod C) drju Korošcu v Beograd:
Vladni tajnik Klobčič, županstvo občine Žetinci, Dedonjci, Zenkovci, Slov. gorica, Portna, Staranovavas, Plitvica, Plitvički vrh, Lomanoši, Nasova, Lešane, Gornja Radgona, Gospodarska zadruga za Prekmuje, Mursko polje in Slov. gorice v Radgoni, Posojilnica Gornja Radgona, Narodna obrana Radgona, Telovadno društvo Sokol Radgona, Okrajni zastop Gornja Radgona, Tiskovna zadruga Radgona, Uredništvo Murske Straže v Radgoni, Telovadno društvo Orel Radgona, Pevsko društyo Zora Radgona, Izobraževalni klub Radgona, Zveza slovenskih trgovcev Radgona, Kmetijsko društvo Radgona, konjerejska zadruga v Gornji Radgoni, društvo zasebnih uradnikov v Radgoni, Zveza državnih uradnikov v Radgoni, Obrtna zadruga Gornja Radgona, živinorejska zadruga v Gornji Radgoni, živinorejska zadruga Radgona, Narodni sosvet za Prekmurje v imenu enstodvajsettisoč Prekmurcev, Gospodarska zadruga v Murski Soboti, Gospodarska zadruga v Cankovi, Aprovizacijski konzorcij Radgona.
A)	Slovensko prebivalstvo Radgone in slovenske okoliške občine Potema, Žetinci, Dedonjci, Zenkovci; Sloy. Gorica, Staranovavas prosijo svojega rešitelja, ki jih je že dvakrat oprostil vseneinških krempljev, da storite to še tretjič in slednjič, ko nam preti po krivični odločitvi krivičnega Pariza narodna smrt in večno suženstvo. Poznate nas najbolje in zato Vas prosimo, da porabite vsa sredstva za našo rešitev. Najman je kar zahtevamo, »o imenovane okoliške slovenske vasi, če že Radgono samo po vsej krivični sili moramo izgubiti. Teh vasi pa ne damo in nemoremo dati, ker samo potom njih pridemo do našega Prekmurja. . Pošljite nam sem Vašo preizkušeno in zanesljivo vojaštvo in skupno z njim hočemo držati proti volji Pariza našo postojanko.
V vsakem slučaju pa Vas prosimo, da ne pošiljate proti nam Vaših vojakov, ako borno*. od vseh zapuščeni, primorani, te postojanke sami z lastno močjo, s pomočjo naših žena, deklet in naše dece držati. Če tudi Radgono, ali sosednih slovenskih sel ne damo nikdar nikoli.
B)	Od mirovne konference v panger-mansko žrelo Nemške Avstrije pahnjeni Slovenci Radgone in nižje nje ležečega levega brega Mure bivše Štajerske se v zadnji uri obračamo do Vašega blagorodja, da jih z Vašim mogočnim vplivom pri odločujočih možeh v Parizu rešite najhujše nesreče, katera mora kak narod sploh zadeti.
Obračamo se do Vas posebno radi tega, ker kot mnogo preizkušen vodja
bratskega nam srbskega naroda, kije toliko pretrpel ravno pod kruto pestjo istega sovražnika, kateri hoče potlačiti danes nas, razumete trpljenje, katero grozi sedaj nam in smo trdno uverjeni, da boste zastavili vse svoje sile in ves svoj vpliv za našo rešitev in se ne boste bali v tem oziru nobene žrtve.
Ako pod nobenim pogojem ni več rešitve za Radgono samo, koje izguba bo za nas v nebovpijoča, najkrutejša krivica, mora se rešiti na vsak način in z vsemi sredstvi vse na levem bregu ležeče samo-slovenske vasi v okolici Radgone, to so Potrna, Žetinci, Dedonjci, Slov. Gorica Zenkovci. Te vasi ne izročimo do zadnjega izdiha in je bomo branili do zadnje kaplje naše srčne jugoslovanske krvi.
C)	V zadnjem trenutku, ko se bliža za večno konec naši potapljajoči se ladji narodne svobode, se obračamo Vaši ožji rojaki, dokler nam kruti sovražnik še ni vzel svobode jezika, do Vas, da z vsemi Vam na razpolago danimi sredstvi in močmi rešite nas Vaše rojake narodnega suženjstva in smrti ter gospodarskega pogina. Radgona in nižje nje ležeči levi breg Mure z vasmi Potema, Žetinci, Dedonjci, Sloy. Gorica in Zenkovci so čisto slovenske v katerih prebiva enstoednajst Nemcev in čez deset-tisoč Slovencev. Povejte Parizu, da teh krajev, kateri edino nas vežejo s Prekmurjem, vkljub nasprotni odločitvi mirovne konference nikdar in za nobeno ceno ne bomo zapustili, temveč jih bomo držali, dokler še bo pretekala po naših žilah topla kri.
ab. Pe. Ko.
Zemljepisna lega Radgone.
Vrednost mesta Radgone in njegovo eksistenčno zmožnost bomo presojali po zemljepisni legi in smereh gospodarskega toka in prometa. Ugotoviti in resnici na ljubo je treba pribiti, da Radgona leži ravno na meji med pasoma Slov. goric in Murskega polja ter Ogrske nižine. Slov. gorice in severozhodno ležeče Prekmurje so autohionosio-venske pokrajine. Tu ne najdemo niti enega Nemca po rodu, k večjemu židovske kramarje in nemčurske gostilničarje, ki so ljudstvo vedno ie izsesavali in ravno isti značaj kaže mesto samo. V gospodarskem oziru velja Radgona za izvozno točko vseh slov. sosedenih pokrajin; ogromne množine žita, klavne in vprežne živine, sadja, vina, mlekarskih izdelkov itd. gre skozi to trgovsko središče izključno le iz slovenskega ozemlja proti severu. Ce odreže mirovna pogodba mestece od svojih življenski žil — dovodnic, potem propade v nič, ker si poiščemo mi direktnih zvez čez Prekmurje proti severu in čez Slov. gorice s trgovskim in prometnim središčem Mariborom.
Nemci s vso silo stremijo za tem, da bi dobili v svojo roke obe obrežji Mure zahodno od Radgone, češ da je za industrijsko izrabo yodnih sil eminentne važnosti enotno in smotreno dolo pod nemško-avstrijsko upravo, a na pomislijo, da bijejo s tem v obraz temeljnim načelom, ki se jih države držijo že tisočletja pri pogajanju državnih mej. Prekoračenja najnaravnejše meje — Mure — na desni, to je južni breg reke ne dopustimo nikdar. Zopet bi bil potreben na obeh straneh velikanski upravni aparatin k temu je južni breg kompaktno slov. ozemlje. Germanizatorično prodiranje zadnjih let ni v nobenem slučaju meiodajno. — (Kratek pregled radg-onske zgod0vine prihodnjič.)