33
K dravskim poplavam med  
Ormožem in Središčem v drugi  
polovici 18. in v 19. stoletju*
Filip Čuček**
Potrjeno – Accepted: 13. 6. 2022 | Objavljeno – Published: 21. 12. 2022
1.01 Izvirni znanstveni članek 
UDK 908(497.41):628.258"17/18"
Filip Čuček: K dravskim poplavam med Ormožem in Središčem v drugi polovici 18. 
in v 19. stoletju. Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 93=58(2022), 4, str. 
33–51
Avtor analizira dravske poplave med Ormožem in Središčem ob Dravi konec 18. in 
v 19. stoletju. Drava je na tem območju vseskozi poplavljala in poplave so v prvi vrsti 
prizadele prebivalce ob reki. Ker je bilo to tudi mejno območje med Avstrijo (Štajerska) 
in Ogrsko (Hrvaška), so spremembe rečne struge povzročale še obmejne spore. Konec 
19. stoletja so na Dravi pričeli z izvajanjem sistematičnih regulacijskih del, s čimer so 
skušali omejiti poplave na obravnavanem (in širšem) območju.
Ključne besede: Avstrija, Ogrska, Štajerska, Hrvaška, reka Drava, poplave, 18. stoletje, 
19. stoletje, Ormož, Središče, regulacije.
 * Raziskava je bila opravljena v okviru raziskovalnega programa št. P6–0280 Ekonom-
ska, socialna in okoljska zgodovina, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno 
dejavnost Republike Slovenije.
 ** Dr. Filip Čuček, viš. znan. sod., Inštitut za novejšo zgodovino, Privoz 11, SI–1000 
Ljubljana; filipc@inz.si

34 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/4 • RAZPRAVE – STUDIES
1.01 Original Scientific Article 
UDC 908(497.41):628.258"17/18"
Filip Čuček: On the Drava floods between Ormož and Središče in the second half 
of the 18th and in the 19th century. Review for History and Ethnography, Maribor 
93=58(2022), 4, pp. 33–51
The author analyses the Drava floods between Ormož and Središče ob Dravi in the 
late 18th and in the 19th century. The river Drava was constantly flooding in this area 
and the floods primarily affected the inhabitants along the river. As this was also the 
border area between Austria (Styria) and Hungary (Croatia), the changes in the river-
bed also caused border disputes. At the end of the 19th century, systematic regulation 
works were started on the Drava in an attempt to limit flooding in the area concerned 
(and beyond).
Keywords: Austria, Hungary, Styria, Croatia, Drava river, floods, 18th century, 19th 
century, Ormož, Središče, regulations.
Reka Drava dandanes mirno (in počasi) teče po Dravski dolini od Dravograda 
severozahodno skozi Maribor, čez Dravsko polje in skozi Ptuj čez Ptujsko po-
lje proti slovensko-hrvaški meji in (praviloma) ne povzroča večjih težav. Pred 
koncem 19. stoletja, ko so pričeli s sistematično regulacijo (sprva na Koroškem 
v začetku 80. let, pred prelomom stoletja pa tudi dolvodno od Maribora), pa je 
bila njena struga povsem drugačna od današnje podobe največjega štajerskega 
vodotoka. Njen pretok po Dravski dolini je bil mnogo večji; praviloma se je 
razlivala na Dravskem in Ptujskem polju.
Drava je v preteklosti predstavljala prometno in trgovsko povezavo; bila je 
vir pitne vode, prehrane in zaslužka, od katerega so živeli splavarji, brodniki, 
mitničarji in ribiči. Poganjala je mline in žage, povzročala poplave (erodirala 
bregove in ogrožala naselja) in bila tudi ločnica med prebivalci obeh bregov. 
Na nekaterih odsekih je bila tudi meddeželna meja (v času Avstro-Ogrske 
meja dveh državnih polovic). S svojim alpskim snežno-dežnim pretočnim 
režimom, pri katerem začne tok upadati decembra in doseže najnižji pretok 
februarja, je (bil) njen glavni pretočni višek zaradi taljenja snega in ledenikov 
v visokogorju maja ali junija. Drugi vodni višek je (bil) oktobra ali novembra 
zaradi jesenskega deževja v širokem alpskem zaledju.
1
Homogenizacija države, s katero je Marija Terezija začela po koncu na-
sledstvene vojne, je povzročila premike tudi v dojemanju okolja. Del moderne 
države so s kartografijo, ki jo je dal med leti 1763–87 izvesti Jožef II., med 
drugim postale tudi reke in porečja (predvsem so postale zainteresirani jav-
nosti mnogo bolj »vidne«). Z jožefinskim katastrom je reka Drava, ki nas tukaj 
 1
 Matija Zorn, »Gospodarska vloga reke Drave v Sloveniji – od plovnosti reke do hidro-
energetske izrabe,« Podravina 17, št. 33 (2018): 51, 52.

Filip Čuček, K dravskim poplavam med Ormožem in Središčem … 35
zanima, postala bolj prepoznavna tudi na Spodnjem Štajerskem, kjer danes 
»odteče« približno petino svoje celotne dolžine (od Dravograda na 390 m n. v. 
do Središča ob Dravi s 183 m n. v. (dobrih 140 km) s padcem dobrih 200 m).
Po podatkih za drugo polovico 18. stoletja, s katerimi razpolagamo zahva-
ljujoč katastru, je bila reka med Dravogradom in Mariborom široka, globoka 
in plovna ter prav tako zaradi 115 metrov višinske razlike relativno hitra; 
zategadelj tam tudi ni prepogosto poplavljala. Od Maribora dolvodno pa se 
je situacija precej spremenila; na ravninskem Dravskem polju je reka precej 
meandrirala, se pri Slovenski vasi (Windischdorf) razcepila v številne manjše 
rokave in tekla precej počasneje (z manjšim padcem); zato je tudi prej po-
plavljala in prizadela številne vasi. Nevarnosti ni predstavljala le voda, pač 
pa še vse ostalo, kar je reka nosila s seboj. Ob poplavah je bila tudi povsem 
neprevozna.
2
V pričujočem prispevku bomo analizirali dravske poplave (in prve po-
skuse regulacij)
3
 na območju med Ormožem in Središčem ob Dravi v obrav-
navanem času. V preteklosti je torej Drava v obdobjih povečanih pretokov 
vode (taljenje snega v zgornjem toku ali dolgotrajne padavine) v srednjem in 
spodnjem delu pogosto poplavila kmetijska zemljišča in gozdove, pašnike, 
sadovnjake in naselja. Odvečna voda se je razlila po okolici in lokalne ceste 
so dolgo ostajale povsem neuporabne. Poplave so bile pogosto tudi posledica 
njenih nereguliranih pritokov. Zaradi narasle vode so bila zemljišča, ki so 
mejila na reko, odvisna od trenutne rečne struge, saj je prav slednja določala 
njihovo površino in velikost. Ker je bilo to tudi mejno območje med Avstrijo 
(Štajerska) in Ogrsko (Hrvaška), so poplave na eni strani prizadele posestnike, 
na drugi strani pa so spremembe rečne struge povzročale obmejne spore. Po-
sestniki, ki so imeli svojo posest ob reki, so se bili prisiljeni soočiti z dejstvom, 
da jim lahko deroča voda kadarkoli odnese rodovitno zemljo oziroma uniči 
njihov pridelek. Ker je Drava menjavala svoj tok, ustvarjala številne otoke in 
 2
 Harald Heppner, »Die Umwelt an der slowenischen Drau im Spiegel der Josephinischen 
Landesaufnahme (1763–1787),« Ekonomska i ekohistorija 7 (2011): 96–98. Matjaž Gra-
hornik, »The Territory on the Right Bank of the Drava Between Maribor and Ptuj in Mi-
scellaneous Sources from the 17
th
 and 18
th
 Century,« Ekonomska i ekohistorija 13 (2017): 
25–35. Za hrvaško stran prim. Hrvoje Petrić, »Rijeka Drava od štajersko-hrvatske granice 
do ušća u Dunav početkom 1780-ih godina,« Ekonomska i ekohistorija 7 (2011): 49–63.
 3
 O prvih poskusih regulacij na Hrvaškem v predindustrijskem času gl. Hrvoje Petrić, 
»Some Aspects of the Interrelationship Between Humans and the River Drava in the Pre-
-Industrial Times with an Emphasis on the Late 18th and Early 19th Century,« v: Peter 
Štih, Žiga Zwitter, ed., Man, Nature and Environment Between the Northern Adriatic 
and the Eastern Alps in Premodern Times, Zbirka Zgodovinskega časopisa 48 (Ljubljana: 
Littera Picta, 2014), 260–67, 276–79.

36 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/4 • RAZPRAVE – STUDIES
»povečevala« zdaj štajersko, drugič pa hrvaško zemljiško posest, je prihajalo 
do številnih trenj in napetosti.
4
Reka je meandrirala že dolvodno od Ptuja; podoben tok pa je ubirala tudi 
med Ormožem in Središčem. Pred Ormožem se (je) v Dravo steka(la) reka 
Pesnica, naprej pa več manjših potokov. Ormož z okolico (ki za razliko od 
Maribora in Ptuja ob izdelavi katastra še ni premogel mosta) po navedenih 
podatkih ni bil varen pred poplavami. V času poplav je ravninsko področje 
do Frankovcev voda zalila do 70 cm visoko in za sabo puščala zamočvirjena 
področja. Poplave so na reki ustvarjale otoke, ki so jih sčasoma zarasli mešani 
hrastovi in jelkini gozdovi (ti so rasli tudi naokoli ob reki).
5
Na štajersko-hrvaško-ogrski meji (za Središčem) je Drava ustvarila naj-
večji otok Prode (Brode), ki je bil obdan z večjim številom drobnih otočkov. 
Pod Središčem je levi breg reke predstavljala običajna poplavna ravnica, dokaj 
zarasla s travišči. Spomladi je običajno s taljenjem snega prišlo do poplavljenja 
ravnega polja vse do Središča in vasi Obrež, kar je trajalo nekje od tri do štiri 
dni, a voda ni bila nikoli tako visoka, da bi bila deželna cesta neprehodna. Na 
desnem bregu se je nadaljevalo prostrano gozdno področje, kjer je bil tudi 
brod v smeri proti Središču. Tukaj sta (bila) glavna pritoka Trnava in Črnec; 
nekaj pred izlivom Trnave so bili postavljeni trije mlini.
6
Čeprav je v drugi polovici 18. stoletja habsburška monarhija pričela načrt-
no razvijati plovbo po sladkih vodah,
7
 je to praviloma veljalo za večje vodoto-
ke, medtem ko so manjši prišli na vrsto mnogo kasneje (oziroma so še zmeraj 
prednjačili splavi).
8
 Spremembam rečne struge na lokalni ravni se tako v tem 
času ni kaj posebej posvečala. Zato je narasla voda obmejnim prebivalcem 
med Ormožem in Središčem povzročala številne težave; ob najhujših vodoto-
 4
 Prim. Waltraud Heindl in Edith Sauer, »Grenzen und Grenzüberschreitung. Die Bedeu-
tung der Grenze für die staatliche und soziale Entwicklung des Habsburgerreiches von 
der Mitte des 18. bis zur Mitte des 19. Jahrhunderts,« v: Ästhetik und Ideologie (Wien: 
Bundesministerium für Wissenschaft und Verkehr), 1997, 277–90. 
 5
 Andrej Hozjan, »Reka Drava in njeni signifikantni kraji na jožefinski vojaški izmeri za 
ozemlje republike Slovenije,« Ekonomska i ekohistorija 3 (2007): 203.
 6
 Ibidem, 203, 204.
 7
 Prim. Stanislav Južnič, »Gabrijel Gruber in navigacijski inženir Jurij Vega – 2. del,« Ar-
hivi, št. 1 (2006): 36–63. Othmar Pickl, »Mur und Drau als Verkehrswege nach dem Sü-
dosten,« v: Šiftar, Vanek et al. (ur.), Razvoj prometnih zvez v panonskem prostoru do 1918. 
leta. Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci 1977 (Maribor, 1977), 225–35.
 8
 Več gl. Angelos Baš, »Splavarstvo na Slovenskem,« Traditiones 32, št. 2 (2003): 7–31. Prim. 
Nataša Kolar, »Plovba po Dravi na ptujskem območju od. 15. st. do konca 19. st,« Eko-
nomska i ekohistorija 7 (2011): 101–10. Prim. Zlata Živaković-Kerže, Marija Benić Penava, 
»Regulacijski radovi u donjem toku Drave kao temelj nesmetanog prometovanja (osvrt 
na drugu polovicu 19. i početak 20. stoljeća),« Ekonomska i ekohistorija 15 (2019): 44–46. 
Elisabeth Johann, »The Transport of Timber and Charcoal on the Upper Course of the 
River Drava/Drau,« Ekonomska i ekohistorija 15 (2019): 25, 26.

Filip Čuček, K dravskim poplavam med Ormožem in Središčem … 37
kih je deroča reka marsikje spremenila strugo in presekala obstoječo posest; ta 
je potem prešla na novega lastnika, čeprav so deželne deske še zmeraj beležile 
stare razmere in davčne obremenitve (štajerski kmet je npr. še zmeraj plačeval 
davek na posest, ki je po novem ležala na hrvaški strani).
9
 Vse to je sprožalo 
nezadovoljstvo med dotičnim prebivalstvom, na drugi strani pa puščalo de-
želno mejo pravno neusklajeno.
Dravske poplave so bile v drugi polovici 18. stoletja precej močne in šte-
vilne.
10
 Že leta 1748 je poplava hudo prizadela obrečne kmetije. Sredi 60. let 
je deroča voda v Središču uničila številne vrtove, njive in travnike; pritoka 
Trnava in Črnec sta toliko poplavila, da je zalilo številne kleti. Šele tedaj so se 
avstrijske oblasti pričele spopadati s tem problemom, saj je reka periodično 
prestavljala mejo zdaj južno, zdaj severno in vplivala na lokalne razmere. Šta-
jerski stanovi so po naslednji povodnji (1774)
11
 na začetku leta 1775 sklenili, 
da se štajersko ozemlje, ki ga je reka prestavila, vrne matični deželi. Sprejeli 
so več dekretov, ki naj bi končno uredili davčno obveznost na območjih, ki 
jih je ustvarila spremenjena dravska struga in prav tako opredelili povračilo 
zaradi »vodne« škode. Toda izredno težko je bilo ugotoviti prvotno stanje na 
vseh odsekih reke; prav tako je bilo skoraj nemogoče vrniti poplavljene dele. 
Ob visoki vodi je reka poplavila obrečne gozdove, pašnike, travnike, polja in 
livade ter s tem toliko deformirala pokrajino, da so številni kmetje izgubili 
precej svoje zemlje.
12
 Štajerska stran je sicer za preprečitev novih poplav sku-
šala zajeziti reko, hrvaška stran pa jo je z vsemi sredstvi ovirala.
13
 Medtem je 
v letih 1777 in 1778 znova močno poplavilo in zalilo posesti;
14
 skupaj je bilo 
poplavljenih slabih 100 hektarjev površin. Visok vodostaj oziroma silen pre-
tok vode je povzročil spremembo dravske struge, prav tako pa je poškodoval 
lokalne ceste in obrečne posesti ter naredil ogromno škode. Stara struga je 
 9
 Fran Kovačič, Trg Središče: krajepis in zgodovina (Maribor: Zgodovinsko društvo za Sl. 
št., 1910), 485.
 10
 Za hrvaško stran prim. širše (17. do 19. stoletje) Hrvoje Petrić, »O poplavama rijeke Drave 
u varaždinskoj i koprivničkoj Podravini od 17. do 19. stoljeća,« Podravina 6, št. 12 (2007): 
136–47. Petrić, »Some Aspects,« 267–76, 280–86. Zlata Živaković-Kerže, Marija Benić 
Penava, »Velike vode: poplava rijeka Drave i Save u 19. stoljeću,« Ekonomska i ekohistorija 
17 (2021): 5–14. Zlata Živaković-Kerže, »’Ostavljajte sve, a spašavajte goli život’ – (osvrt 
na plavljenja Drave od 18. stoljeća do 20. stoljeća),« Ekonomska i ekohistorija 13 (2017): 
57–62.
 11
 Kovačič, Trg Središče, 570.
 12
 AT-OeStA/A V A Inneres HK Allgemein A 27 Landesgrenzen, Steiermark-Kroatien, 1550–
1848, II. A.3. I. Öe. – Kroatien, 013 ex September 1777.
 13
 AT-OeStA/A V A Inneres HK Allgemein A 27 Landesgrenzen, Steiermark-Kroatien, 1550–
1848, II. A.3. I. Öe. – Kroatien, 044 ex Dezember 1777.
 14
 Kovačič, Trg Središče, 570.

38 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/4 • RAZPRAVE – STUDIES
bila na koncu kljub vsemu detektirana, toda obrečne posesti je reka preveč 
spremenila, da bi jih bilo mogoče vrniti v prvotno stanje.
15
Posebna strokovna komisija, ki jo je imenovala štajerska stran, je ocenila, 
da je potrebno posest zavarovati in začeti z vodnimi gradnjami, nasipi, utr-
jevanjem nabrežin ipd. Na odsekih, ki jih komisija ni uspela temeljito pregle-
dati, je bila potrebna še dodatna analiza terena, s katero bi ugotovili škodo, ki 
so jo povzročili deroča reka in poplavni nanosi.
16
 Leta 1779 je sporne predele 
obiskala Navigacijska direkcija (ta je med leti 1772–81 pod vodstvom Gabri-
jela Gruberja delovala v Ljubljani) in podala oceno škode, ki jo je povzročila 
voda, zraven pa (pod taktirko inženirja Ignaza Kunstija) še možne rešitve in 
načrte.
17
 Stroški vodne zapore, s katero bi preusmerili tok vode, so tako znaša-
li okrog 30.000 goldinarjev. Toda zamisel ni bila sprejeta, ker je bila predraga; 
poleg tega je manjkal še ogled vseh spornih odsekov.
18
Za razrešitev situacije se je gubernij odločil sklicati novo komisijo. Glede 
na to, da je bilo stanje stare struge delno detektirano, je to prizadete posestni-
ke navdajalo z optimizmom. Hrvaška stran je privolila, da sporno ozemlje 
pregleda inženir in v skladu s tem izdela karto terena (na podlagi tega pa za 
obrečna posestva določi nova davčna bremena).
19
 Vmes je Drava s pritoki leta 
1783 ponovno poplavila.
20
 Zadeva se je tako spet zavlekla, dokler ni po pri-
tožbi štajerskih kmetov v zvezi s posestvi, ki jim jih je odnesla Drava, mejna 
komisija leta 1785 ponovno preučila stanja ob reki. Ogled je pokazal, da je bila 
stara struga prestavljena za slabo miljo »v širino« in miljo in pol »v dolžino« 
(na štajersko škodo). Največje izgube so beležile vasi Hardek, Pušenci, Loper-
šice, Obrež, Grabe in Frankovci.
21
Reka Drava je tako pred prelomom stoletja precej krojila življenje obrečnih 
prebivalcev, ki so ob poplavah lahko le upali, da reka ne bo preveč spremenila 
svojega toka in s tem uničila njihove posesti. V skladu s tem je graški gubernij 
sklenil, da bo problematiko, nanašajočo se na spreminjajočo rečno strugo 
(in na mejo), dokončno uredil. Mariborski okrožni urad je leta 1786 ukazal 
 15
 AT-OeStA/A V A Inneres HK Allgemein A 27 Landesgrenzen, Steiermark-Kroatien, 1550–
1848, II. A.3. I. Stmk – Kroatien, 38 ex Februar 1779.
 16
 Ibid. Za Hrvaško stran reke prim. Mirko Valentić et al. (ur.), Hrvatska na tajnim zemljo-
vidima 18. i 19. stoljeća. Varaždinska županija (Zagreb, 2005), 123–35.
 17
 Prim. Stanislav Južnič, »Gabrijel Gruber in navigacijski inženir Jurij Vega,« Arhivi, št. 1 
(2003): 69–79. Južnič, »Gabrijel Gruber – 2. del,« 46.
 18
 AT-OeStA/A V A Inneres HK Allgemein A 27 Landesgrenzen, Steiermark-Kroatien, 1550–
1848, II. A.3. I. Öe. – Kroatien, 016 ex Juni 1781.
 19
 AT-OeStA/A V A Inneres HK Allgemein A 27 Landesgrenzen, Steiermark-Kroatien, 1550–
1848, II. A.3. I. Öe. – Kroatien, 20 am November 1780; 016 ex Juni 1781.
 20
 Kovačič, Trg Središče, 570.
 21
 AT-OeStA/A V A Inneres HK Allgemein A 27 Landesgrenzen, Steiermark-Kroatien, 1550–
1848, II. A.3. I. Öe. – Kroatien, 028 ex Jänner 1786.

Filip Čuček, K dravskim poplavam med Ormožem in Središčem … 39
sporni teren ponovno izmeriti. Po zadnji poplavi je nova dravska struga spet 
netila spore ob meji. Delegacije ormoškega gospostva, mariborskega urada, 
varaždinskega komitata in hrvaških gospostev so dobile nalogo, da zadevo 
pregledajo in uredijo. Po poročilu mariborskega urada se je ugotovilo, da je 
dejansko na izgubi štajerska stran, njeno nekdanjo posest pa da je »okupirala« 
hrvaška stran. Seveda je bili stališče hrvaške strani ravno nasprotno.
22
Medtem so poplave leta 1788 ponovno prizadele obrečno prebivalstvo,
23
 
kar je že doseženo zgolj poslabšalo. Poskusi, da bi se stanje na rečni meji 
med Štajersko in Hrvaško pri Ormožu normaliziralo oziroma da bi se sporna 
območja končno pravno uredila, so bili vse prej kot uspešni. Konec 90. let 
osemnajstega stoletja (leta 1797) pa je vendarle prišlo do prvih oprijemljivih 
rezultatov, ko je mejni komisiji uspelo razdeliti dravski otok Prode (Brode), 
ki je bil jedro spora med Središčem in Varaždinom.
24
Na začetku novega stoletja je komisija nadaljevala z ukrepi na reki, a bila 
pri tem (in pri določevanju meje) večinoma neuspešna.
25
 Leta 1803 je prišlo 
do ponovnih velikih poplav, ki so spet prizadele območje. Čez slabih deset let 
(1812) je zaradi odjuge in hitrega taljenja snega v višjih predelih Drava obilno 
narasla in prestopila bregove. Podobno se je zgodilo naslednje leto, a takrat za-
radi obilnega in neprestanega deževja ter močnih nalivov. Predvsem pritoka 
Pesnica in Trnava sta povzročila veliko škodo. Deževno je bilo tudi leto 1814, 
ko naj bi se sonce do srede septembra le redkokdaj pokazalo. Drava je junija 
(22. in 23.), nato pa zadnjega avgusta in prvega septembra (skupaj s pritoki) 
obilno narasla in poplavila njive in travnike. Leta 1820 in 1823 so bile poplave 
oktobra in novembra (tedaj je bilo »na daleč in na široko« vse pod vodo). Leta 
1824 je lilo med 18. in 20. julijem; predvsem Trnava je tedaj močno narasla in 
poškodovala številne mline. Čez tri leta, 10. junija 1827, je nenadoma narasla 
in odnesla več ljudi.
26
 Leta 1828 je spet poplavljala in se razlila po spodnjem 
delu trga.
27
Drava je z vsako poplavo na več odsekih spremenila svojo strugo. Z iz-
delavo franciscejskega katastra za Štajersko (med leti 1819–1825)
28
 pa je bilo 
leta 1828 odločeno, da se Drava in meja s Hrvaško nekako uskladita. Štajerski 
 22
 AT-OeStA/A V A Inneres HK Allgemein A 27 Landesgrenzen, Steiermark-Kroatien, 1550–
1848, II. A.3. I. Öe. – Kroatien, 122 ex August 1786; 46 ex April 1787.
 23
 Kovačič, Trg Središče, 570.
 24
 StLA, Statthalt, 78–5063/1885, št. 14334, 12. 11. 1829; št. 6735, 30. 9. 1831.
 25
 Ibid.
 26
 Prim. Kolar, »Plovba,« 105. Prim. Hrvoje Petrić, Nikola Cik, »Contributions to the Kno-
wledge of the River Drava Flood in 1827,« Ekonomska i ekohistorija 17 (2021): 15–33.
 27
 Kovačič, Trg Središče, 570, 571.
 28
 Več o tem glej Zbirka Franciscejski kataster za Štajersko (Maribor: Pokrajinski arhiv, 
2009). SI AS 177, fond Franciscejski kataster za Štajersko, 1823–1869.

40 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/4 • RAZPRAVE – STUDIES
stanovi so za predsednika mejne komisije imenovali grofa Antona Attemsa, 
na čelu hrvaške komisije pa je bil knez Philipp Bathyan. Stanovi so zadolžili 
zemljiške gosposke ter okrajne oblasti, ki so bile kakorkoli povezane s spor-
nimi zemljišči, da pripravijo potrebno dokazno gradivo v originalu ali ove-
rovljene prepise, na podlagi katerih bi lahko odločali o poteku meje.
29
 Dela 
so potekala dobra dva meseca (od konca avgusta do začetka novembra). Meja 
se na rečnih odsekih zaradi številnih poplav in prestavljene struge seveda ni 
ujemala s potekom meje v starejših kartah, zato je bila v novem osnutku ne-
koliko spremenjena oziroma prilagojena trenutnim razmeram.
30
Sredi 30. let je posebna štajersko-hrvaška komisija med revizijo meje ugo-
tavljala, da je bilo na podlagi nazadnje ugotovljene dravske rečne struge (leta 
1829) štajerskim občinam Ormož, Pušenci, Frankovci, Grabe, Središče in še 
posebej Obrež odvzete precej posesti, ki so jim glede na stare karte in staro 
dravsko strugo pripadale.
31
 Dvorna pisarna je leta 1843 sprejela dekret, ki 
je predvideval rečne (in mejne) preglede vsaka tri leta.
32
 Medtem pa je reka 
nemoteno poplavljala naprej. Leta 1851 je območje prizadela ena najhujših 
poplav; med 1. in 4. novembrom je Drava narasla za dobrih pet metrov in od-
našala vse pred seboj, na njivah in travnikih pa povzročila ogromno škode.
33
 
Kljub temu nova štajersko-hrvaška komisija med rutinskim pregledom reke 
(in meje) med Ormožem in Središčem v drugi polovici 50. let ni ugotovila 
bistvenih odstopanj.
34
 Očitno pa temu le ni bilo tako, saj se obmejne štajerske 
občine, ki so zahtevale revizijo meje, z njo niso strinjale.
35
 Nov dravski pregled 
julija 1862 je ugotovil številne nepravilnosti, povzročene s poplavami. Ker so 
poplave prestavile mejne kamne, je to seveda sprožilo ponovne prepire glede 
gozda, travnikov in njiv, ki so ležali na otokih med dravskimi rokavi.
36
 Zato 
je sredi 60. let 19. stoletja (septembra 1864 in maja 1865) prišlo do obsežnega 
pregleda štajersko-hrvaške meje na reki Dravi. Že pri Zavrču so naleteli na 
poškodovane oziroma prestavljene mejne kamne na obeh straneh reke; en 
mejni kamen je voda prestavila celo za dobrih 500 metrov. Pri Ormožu je 
 29
 StLA, Statthalt, 78–5063/1885, št. 14334, 12. 11. 1829.
 30
 StLA, Statthalt, 78–5063/1885, Übereinkommen, št. 14209, 16. 9. 1829; št. 14334, 12. 11. 
1829. Prim. Ivanka Zajc Cizelj, Okrožni urad Celje 1798–1850. Inventarji 9 (Celje: Zgodo-
vinski arhiv, 1998): 12–19.
 31
 StLA, Statthalt, 78−5063/1885, št. 9669, 8. 11. 1838; št. 12322, 16. 11. 1838.
 32
 StLA, Statthalt, 78−5063/1885, 82−17632/1855, št. 17632, 24. 12. 1855.
 33
 Kovačič, Trg Središče, 571. Marko Kolbezen, »Velike poplave in povodnji na Slovenskem 
– I,« Ujma 5 (1991): 146.
 34
 StLA, Statthalt, 78−5063/1885, 82−17632/1855, št. 3053, 1. 8. 1860; št. 15155, 10. 8. 1860.
 35
 StLA, Statthalt, 78−5063/1885, 82−17632/1855, Note, št. 10842, 25. 12. 1861; št. 5145, 8. 4. 
1863.
 36
 StLA, Statthalt, 78−5063/1885, 82−17632/1855, št. 595, 17. 7. 1862; št. 2291, 12 11. 1862; št. 
2986, 15. 12. 1863.

Filip Čuček, K dravskim poplavam med Ormožem in Središčem … 41
komisija naletela na visok vodostaj reke, zaradi česar ni bilo mogoče najti 
mejnih kamnov na obeh straneh. Ker je Drava narasla in poplavila mejno 
črto, je bila komisija prisiljena svoje začeto delo prestaviti na pomlad.
37
 Maja 
1865 je komisija detektirala mejno črto, ki je sprva potekala po koritu reke 
Drave, nato prečkala otok, na koncu pa zavila po desnem dravskem rokavu. 
Ugotovila je, da mejna črta večkrat prečka reko, kar je bilo sicer povsem v 
skladu z mejnimi kartami, toda reka je ponovno ustvarila nov otok, ki na 
kartah ni bil vrisan; prav tako na njem ni bilo nikakršnih mejnih kamnov. V 
Obrežu je mejna črta potekala po dravski strugi, nato je šla čez otok, potem 
pa spet zavila po levi dravski strugi in na koncu prišla na kopno. V nadalje-
vanju je bila meja označena kar z nasipi in s stebriči, kar je voda ob poplavah 
zlahka uničila.
38
Med Obrežem, Grabami in Središčem na eni, Družbincem, Petrijancem 
in gospostvom Zelendvor pa na drugi strani je mejna črta tekla delno po 
pašnikih in njivah, kjer so bile mejne točke označene s koli in nasipi, delno 
pa po rečnem koritu. Mejne kamne je reka na nekaterih rečnih otokih zlah-
ka prestav ljala; prav tako je ob poplavah zalila njive in travnike. Komisija je 
sklenila, da je treba na vsaki strani meje letno očistiti slabih deset metrov 
ozemlja, tudi na rečnih odsekih, kjer je ob poplavah grozila erozija brežin.
39
 
Kljub obsežnemu delu komisije pa obmejne štajerske občine niso bile povsem 
zadovoljne. Spremembe rečnega toka so namreč povzročale izgubo posestnih 
pravic na obeh straneh reke, saj so obstoječe zemljiške karte mejo na nekate-
rih odsekih postavljale na rečno strugo. Občini Frankovci in Obrež bi tako 
morali prepustiti hrvaški strani več kot 100 hektarjev, gospostvo Ormož pa 
dobrih 50 hektarjev gozda, njiv in pašnikov. Zato so pozvali komisijo, da je 
treba deželno mejo uskladiti s posestnimi pravicami, namesto da mejo določa 
trenutno stanje reke.
40
 Dravska struga je bila vsekakor variabilni faktor, zato 
je bila ogrožena privatna posest obmejnih prebivalcev. Ne glede na spremi-
njanje rečnega toka je bilo treba v prvi vrsti upoštevati mejne kamne in ostale 
pomožne oznake, na podlagi katerih se je v nadaljevanju določalo mejo.
41
Čeprav je bila meja na Dravi sredi 60. let devetnajstega stoletja (deloma) 
urejena, je štajerska stran ugotavljala določene izgube (predvsem obmejne 
livade in rečne otoke). Nekatera hrvaška posestva so ostala še zmeraj na štajer-
ski strani, štajerska pa na hrvaški.
42
 T oda reka se seveda ni ozirala na politične 
dogovore, pač pa je nemoteno poplavljala naprej. Zato so bile v nadaljevanju 
 37
 StLA, Statthalt, 78−5063/1885, 82−17632/1855, Zapisnik/Protocoll, 21. 5. 1865.
 38
 StLA, Statthalt, 78−5063/1885, 82−17632/1855, Zapisnik/Protocoll, 21. 5. 1865.
 39
 Ibid.
 40
 StLA, Statthalt, 78−5063/1885, 82−17632/1855, Protest, 19. 5. 1865.
 41
 StLA, Statthalt, 78−5063/1885, 82−17632/1855, Note, št. 5520, 1. 7. 1865.
 42
 StLA, Statthalt, 78−5063/1885, 82−17632/1855, št. 13086, 26. 9. 1869.

42 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/4 • RAZPRAVE – STUDIES
predvidene periodične analize reke (kakor tudi meje), s katerimi so ugotavljali 
morebitno škodo in določali nujne popravke prestavljenih ali uničenih mejnih 
kamnov ter ostalih pomožnih oznak. Kljub temu so bili v 70. letih devetnaj-
stega stoletja na reki opravljeni zgolj »kozmetični« popravki
43
 ne glede na 
to, da je Drava prav tedaj pričela silneje (in pogosteje) poplavljati. V začetku 
decembra (5. in 6.) 1872 je močneje poplavila, naslednjič pa 29. junija 1875, ko 
so poplavili vsi potoki (Trnava je celo porušila zapornice pri Vargazonovem 
mlinu pri Središču). Četrtega oktobra 1878 je sledila nova velika poplava; 
Drava je odnesla veliko rodovitne zemlje, pri Središču uničila dva mlina, več 
v okolici pa poškodovala. Na Veliko noč, 13. aprila 1879, je območje ponovno 
prizadela hujša poplava, ko je bila Trnava v Vargazonovem mlinu pol metra 
visoko. Maja istega leta (3. in 4.) je Trnava še huje narasla; v mlinu je bilo sko-
raj meter vode. Voda je prvi dan naraščala med 18. in 22. uro, potem pa spet 
proti jutru. Drugi dan je voda naraščala celo popoldne. V Središču je Trnava 
drla po vseh ulicah, dvoriščih in vrtovih, poplavila hleve in stanovanja, na 
poljih pa povzročila ogromno škode. Pritok Črnec je naraščal med 20:30 in 
23:30 in poškodoval železniški most, tako da vlak skoraj tri tedne ni mogel 
čez. Pri šoli je voda segla do praga; pri trgovcu Fridrihu je tekla v prodajalno; 
okoli župnišča je bilo celo jezero vode. Pritok Črnec je naslednjič poplavil 
oktobra 1882, ko je voda pri šoli ponovno segala do stopnic, Drava pa se je pa 
razlila po poljih in napravila veliko škode.
44
Poplave so širše območje (najbolj Ptuj, nekoliko manj pa kraje do hrva-
ške meje) pred prelomom stoletja prizadele še v letih 1889, 1892 in 1895
45
 ter 
bile vsekakor trn v peti obmejnega prebivalstva, ki se je moralo ubadati še z 
nedefinirano mejo, saj je ponekod potekala po dravskem koritu, drugje pa 
po kopnem. Mnogi so zato zmedo izkoriščali v svojo korist. Hrvaški ribiči 
so tako pogosto lovili tudi na štajerskem rečnem bregu; zaradi nedorečenih 
ribolovnih pravic se je občina Središče v začetku leta 1885 pritožila pri ptuj-
skem okrajnem glavarstvu.
46
 Hrvaški kmetje iz občine Vratno so prav tako 
izkoristili trenutni položaj in na dravskem otoku pri Pušencih, ki sta si ga 
delili Štajerska in Hrvaška, zasedli približno 10 hektarjev posesti (travnikov 
in gozda) v lasti štajerskih posestnikov. Ptujski okrajni glavar je v dopisu na 
namestništvo pojasnjeval, da gre v prvem primeru za ribolovno območje in da 
 43
 StLA, Statthalt, 78−5063/1885, 82−17632/1855, št. 5305, 6. 4., 12. 4. 1877.
 44
 Kovačič, Trg Središče, 571, 572. Kovačič sicer navaja leto 1883, toda ostala literatura ome-
nja leto 1882. – Prim. Kolar, »Plovba,« 105. Andrej Hozjan, »Začetno obdobje slovenskih 
zgodovinopisnih raziskovanj področja reke Drave v Sloveniji,« Ekonomska i ekohistorija 
13 (2017): 77.
 45
 Prim. Kolar, »Plovba,« 105. Nataša Kolar, »Ptuj, urejanje in varovanje mesta od 1800 do 
1914,« Ekonomska i ekohistorija 15 (2019): 74.
 46
 StLA, Statthalt, 78−5063/1885, 82−17632/1855, št. 3542, 18. 2. 1885.

Filip Čuček, K dravskim poplavam med Ormožem in Središčem … 43
veliko štajerskih kmetov živi od te gospodarske dejavnosti in prav tako pozi-
val k ponovnemu pregledu meje na celotnem dravskem toku med Ormožem 
in Središčem.
47
 Do tega pa je prišlo šele v začetku 90. let devetnajstega sto-
letja, ko je ptujsko okrajno glavarstvo ponovno poročalo o uničenih mejnih 
kamnih ob reki.
48
Kakorkoli, povezava med reko in mejo je bila več kot očitna; poplave so 
mejo v bistvu brisale in jo ponovno zarisovale. Zato je bilo reko treba nujno 
regulirati, s čimer bi poplave vsaj omejili. Regulacija Drave je bila (skladno z 
modernizacijo države) predmet debate že vse od obnove ustavnega življenja v 
monarhiji, toda do konkretnejših del je prišlo šele v prvi polovici 90. let, ko so 
med Mariborom in Središčem potekali prvi sistematični ukrepi. Čeprav so v 
drugi polovici stoletja že izvajali posamezne sanacije rečnih obrežij in v dru-
gi polovici 80. let devetnajstega stoletja poskušali z obsežnejšim, a še zmeraj 
parcialnim saniranjem rečnih bregov, se je varovanje posameznih delov iz-
kazalo za jalovo početje; posebna komisija je ocenila, da je potrebna temeljita 
regulacija na levem bregu pod Sv. Petrom, na desnem bregu pri Loki, na desni 
strani pri Slovenski vasi in Hajdošah, na levem bregu pri Zabovcih, Markov-
cih, Novi vasi in Stojncih pod Ptujem, nato pa še dokončanje že začetih del 
v Frankovcih med Ormožem in Središčem. Potem ko je vlada za utrditev 
brežin za obdobje štirih let (1891–94) odobrila letni proračun v višini 15.000 
gld. in je isto vsoto potrdil še deželni odbor, je slovenski poslanec Fran Radej 
(kot poročevalec) ugotavljal, da je res bil že skrajni čas za prva konkretnejša 
dela na reki, ki je (za razliko od Savinje) večja denarna sredstva prejela prvič. 
Drava je od Maribora dolvodno že leta (oziroma desetletja) uničevala pridelek 
ob svoji strugi (in širše) ter ogrožala ne zgolj posamezne posestnike in bolj 
izpostavljene kmetije, pač pa cele vasi, še posebej na območju nižje Ptuja in od 
Ormoža naprej. Tudi ptujski poslanec Gustav Kokoschinegg je bil podobnega 
mnenja in izpostavil, da bo reka s sistematično obravnavo gotovo nehala z 
nezaslišanimi pustošenji svoje neposredne okolice. Kokoschinegg se je kot 
član komisije po zadnji poplavi tudi sam udeležil ogleda reke med Maribo-
rom in štajersko-hrvaško mejo in poročal, da si ni predstavljal takšne škode 
in razdejanja, ki da jo rečna poplava pusti za seboj. Zato je posebej izpostavil 
kritične točke, ki jih je navajal že Radej in obenem menil, da bi morali zaščititi 
vse rečne dele, kjer so večji (in pomembnejši) objekti, to pa je po njegovem 
bila vsekakor bližnja okolica Ptuja in praktično vsi kraji dolvodno do meje (ter 
tudi čez). Posebej je izpostavil območje med Ormožem in Središčem. Tukaj 
je bila Drava splet številnih večjih in manjših rokavov, meandrov in sploh 
 47
 StLA, Statthalt, 78−5063/1885, 82−17632/1855, št. 3643, 7. 3. 1885; št. 22586, 31. 12. 1885.
 48
 StLA, Statthalt, 78−5063/1885, 82−17632/1855, št. 21757, 17. 9. 1892.

44 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/4 • RAZPRAVE – STUDIES
poplavna. A glavni razlog je tičal na drugi, desni, strani reke. Hrvaška stran 
je namreč medtem v tem delu svoje (desne) rečne bregove že toliko zaščitila, 
da je voda ob večjih pretokih »trčila« ob hrvaške nasipe in ostale varovalne 
gradnje ter se (s pospeškom) razlila na levo (štajersko) stran in dotične predele 
še močneje prizadela. Zato je pozival, naj vlada (in dežela) v bodoče iz fonda 
vodogradenj periodično namenjata letno vsoto za varovanje brežin in ne zgolj 
v obliki enkratnih (oziroma krajših) projektov.
49
Literatura
Arhivski viri
AT-OeStA/AVA, Österreichisches Staatsarchiv, Allgemeines Verwaltungs und 
Hofkammerarchiv
fond Inneres HK Allgemein A 27 Landesgrenzen, Steiermark-Kroatien, 1550–1848, II. 
A.3. I. Öe. – Kroatien
fond Inneres HK Allgemein A 27 Landesgrenzen, Steiermark-Kroatien, 1550–1848, II. 
A.3. I. Stmk – Kroatien
SI AS, Arhiv Republike Slovenije, SI AS 177
fond Franciscejski kataster za Štajersko, 1823–1869.
StLA, Steiermärkisches Landesarchiv
fond Statthalt 78–5063/1885, K 2930, Landesgrenze Steieremark-Croatien
Literatura
Baš, Angelos. »Splavarstvo na Slovenskem.« Traditiones 32, št. 2 (2003): 7–31.
Grahornik, Matjaž. » The Territory on the Right Bank of the Drava Between Maribor and 
Ptuj in Miscellaneous Sources from the 17
th
 and 18
th
 Century.« Ekonomska i ekohistorija 
13 (2017): 25–35
Heindl, Waltraud in Edith Sauer. »Grenzen und Grenzüberschreitung. Die Bedeutung 
der Grenze für die staatliche und soziale Entwicklung des Habsburgerreiches von der 
Mitte des 18. bis zur Mitte des 19. Jahrhunderts.« V: Ästhetik und Ideologie, 277–90. 
277–90. Wien: Bundesministerium für Wissenschaft und Verkehr, 1997.
Heppner, Harald. »Die Umwelt an der slowenischen Drau im Spiegel der Josephinischen 
Landesaufnahme (1763–1787).« Ekonomska i ekohistorija 7 (2011): 93–100.
Hozjan, Andrej. »Reka Drava in njeni signifikantni kraji na jožefinski vojaški izmeri za 
ozemlje republike Slovenije.« Ekonomska i ekohistorija 3 (2007): 190–205.
 49
 StLA, Stenographisches Protokoll über die 18. Sitzung des steiermärkischen Landtages. 
VII. Landtags-Periode. I. Session, 18. November 1890, 175–77.

Filip Čuček, K dravskim poplavam med Ormožem in Središčem … 45
Hozjan, Andrej. »Začetno obdobje slovenskih zgodovinopisnih raziskovanj področja re-
ke Drave v Sloveniji,« Ekonomska i ekohistorija 13 (2017): 73–82.
Johann, Elisabeth. »The Transport of Timber and Charcoal on the Upper Course of the 
River Drava/Drau.« Ekonomska i ekohistorija 15 (2019): 23–42.
Južnič, Stanislav. »Gabrijel Gruber in navigacijski inženir Jurij Vega.« Arhivi, št. 1 (2003): 
69–80.
Južnič, Stanislav. »Gabrijel Gruber in navigacijski inženir Jurij Vega – 2. del.« Arhivi, št. 
1 (2006): 35–63.
Kolar, Nataša. »Plovba po Dravi na ptujskem območju od. 15. st. do konca 19. st.« Eko-
nomska i ekohistorija 7 (2011): 101–10.
Kolar, Nataša. »Ptuj, urejanje in varovanje mesta od 1800 do 1914.« Ekonomska i ekohi-
storija 15 (2019): 66–78.
Kolbezen, Marko. »Velike poplave in povodnji na Slovenskem – I.« Ujma 5 (1991): 146–49.
Kovačič, Fran. Trg Središče: krajepis in zgodovina. Maribor, 1910.
Petrić, Hrvoje in Nikola Cik. »Contributions to the Knowledge of the River Drava Flood 
in 1827,« Ekonomska i ekohistorija 17 (2021): 15–33.
Petrić, Hrvoje. »O poplavama rijeke Drave u varaždinskoj i koprivničkoj Podravini od 
17. do 19. stoljeća.« Podravina 6, št. 12 (2007): 136–47.
Petrić, Hrvoje. »Rijeka Drava od štajersko-hrvatske granice do ušća u Dunav početkom 
1780-ih godina.« Ekonomska i ekohistorija 7 (2011): 49–63.
Petrić, Hrvoje. »Some Aspects of the Interrelationship Between Humans and the River 
Drava in the Pre-Industrial Times with an Emphasis on the Late 18th and Early 19th 
Century.« V: Peter Štih, Žiga Zwitter, ed., Man, Nature and Environment Between the 
Northern Adriatic and the Eastern Alps in Premodern Times. Zbirka Zgodovinskega ča-
sopisa 48, 260–89. Ljubljana: Littera Picta, 2014.
Pickl, Othmar. »Mur und Drau als Verkehrswege nach dem Südosten.« V: Šiftar, Vanek 
et al. (ur.). Razvoj prometnih zvez v panonskem prostoru do 1918. leta. Mednarodni kul-
turnozgodovinski simpozij Modinci 1977, 225–40. Maribor, 1977.
Valentić, Mirko et al. (ur.). Hrvatska na tajnim zemljovidima 18. i 19. stoljeća. Varaždin-
ska županija. Zagreb, 2005.
Rajšp, Vinko et al. (ur.). Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787. Zv. 6. Ljubljana: 
ZRC SAZU, 2000.
Zajc Cizelj, Ivanka. Okrožni urad Celje 1798–1850. Inventarji 9. Celje, 1998.
Zbirka Franciscejski kataster za Štajersko: dosje zbirke. Maribor, 2009.
Zorn, Matija. »Gospodarska vloga reke Drave v Sloveniji – od plovnosti reke do hidro-
energetske izrabe.« Podravina 17, št. 33 (2018): 32–62.
Živaković-Kerže, Zlata in Marija Benić Penava. »Regulacijski radovi u donjem toku Dra-
ve kao temelj nesmetanog prometovanja (osvrt na drugu polovicu 19. i početak 20. sto-
ljeća).« Ekonomska i ekohistorija 15 (2019): 43–54.
Živaković-Kerže, Zlata, »’Ostavljajte sve, a spašavajte goli život’ – (osvrt na plavljenja 
Drave od 18. stoljeća do 20. stoljeća).« Ekonomska i ekohistorija 13 (2017): 57–62.

46 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/4 • RAZPRAVE – STUDIES
K DRAVSKIM POPLAVAM MED ORMOŽEM IN SREDIŠČEM  
V DRUGI POLOVICI 18. IN V 19. STOLETJU 
Povzetek
Drava je na območju med Ormožem in Središčem ob Dravi v obdobjih povečanih preto-
kov vode v preteklosti pogosto poplavljala. Poplave so v prvi vrsti prizadele prebivalce ob 
reki. Ker je bilo to tudi mejno območje med Avstrijo (Štajerska) in Ogrsko (Hrvaška), so 
spremembe rečne struge povzročale tudi obmejne spore. Konec 19. stoletja so na Dravi 
pričeli z izvajanjem sistematičnih regulacijskih del, s čimer so omejili tudi poplave na 
obravnavanem območju.
Reka je meandrirala že dolvodno od Ptuja; podoben tok je ubirala tudi med Ormožem 
in Središčem. Poplave so bile v drugi polovici 18. stoletja precej močne in številne. Že 
leta 1748 je poplava hudo prizadela obrečne kmetije. Sredi 60. let osemnajstega stoletja je 
deroča voda v Središču uničila številne vrtove, njive in travnike; pritoka Trnava in Črnec 
sta toliko poplavila, da je zalilo številne kleti. Štajerska stran je sicer za preprečitev novih 
poplav skušala zajeziti reko, hrvaška stran pa jo je z vsemi sredstvi ovirala. Medtem je v 
letih 1774, 1777 in 1778 znova močno poplavilo in zalilo posesti; skupaj je bilo poplavlje-
nih slabih 100 hektarjev površin. Visok vodostaj oziroma silen pretok vode je povzročil 
spremembo dravske struge; prav tako je poškodoval lokalne ceste in obrečne posesti ter 
naredil ogromno škode. 
Posebna strokovna komisija, ki jo je imenovala štajerska stran, je ocenila, da je potrebno 
posest zavarovati in začeti z vodnimi gradnjami, nasipi, utrjevanjem nabrežin ipd. Leta 
1779 je sporne predele obiskala Navigacijska direkcija (ta je med leti 1772-1781 pod vod-
stvom Gabrijela Gruberja delovala v Ljubljani) in podala oceno škode, ki jo je povzročila 
voda, ter prav tako možne rešitve in načrte pod taktirko inženirja Ignaza Kunstija. Toda 
njegova zamisel ni bila sprejeta, ker je bila predraga. 
Medtem so poplave leta 1788 ponovno prizadele obrečno prebivalstvo, kar je že doseženo 
zgolj poslabšalo. Poskusi, da bi se stanje na rečni meji med Štajersko in Hrvaško pri Ormo-
žu normaliziralo oziroma da bi se sporna območja končno pravno uredila, so bili vse prej 
kot uspešni. Konec 90. let osemnajstega stoletja (leta 1797) pa je vendarle prišlo do prvih 
oprijemljivih rezultatov, ko je mejni komisiji uspelo razdeliti dravski otok Prode (Brode), 
ki je bil jedro spora med Središčem in Varaždinom. 
Na začetku novega stoletja je komisija nadaljevala z ukrepi na reki, a bila pri tem (in pri 
določevanju meje) večinoma neuspešna. Leta 1803 je prišlo do ponovnih velikih poplav, 
ki so spet prizadele območje. Čez slabih deset let (1812) je zaradi odjuge in hitrega taljenja 
snega v višjih predelih Drava obilno narasla in prestopila bregove. Podobno se je zgodilo 
naslednje leto, a takrat zaradi obilnega in neprestanega deževja ter močnih nalivov. Pred-
vsem pritoka Pesnica in Trnava sta povzročili veliko škodo. Deževno je bilo tudi naslednje 
leto; sonce naj bi se do srede septembra le redkokdaj pokazalo. Leta 1820 in 1823 so bile 
poplave oktobra in novembra (tedaj je bilo »na daleč in na široko« vse pod vodo). Leta 
1824 je lilo med 18. in 20. julijem; predvsem Trnava je tedaj močno narasla in poškodovala 
številne mline. Čez tri leta, 10. junija 1827, je nenadoma narasla in odnesla več ljudi. Leta 
1828 je spet poplavljala in se razlila po spodnjem delu trga. 
Z izdelavo franciscejskega katastra za Štajersko (med leti 1819-1825) je bilo leta 1828 le od-
ločeno, da se Drava in meja s Hrvaško nekako uskladita. Stanovi so zadolžili zemljiške go-
sposke ter okrajne oblasti, ki so bile kakorkoli povezane s spornimi zemljišči, da pripravijo 
potrebno dokazno gradivo v originalu ali overovljene prepise, na podlagi katerih bi lahko 
odločali o poteku meje. Meja se na rečnih odsekih zaradi številnih poplav in prestavljene 

Filip Čuček, K dravskim poplavam med Ormožem in Središčem … 47
struge seveda ni ujemala s potekom meje v starejših kartah, zato je bila v novem osnutku 
nekoliko spremenjena oziroma prilagojena trenutnim razmeram. 
Toda s tem reka seveda ni nehala poplavljati. Ena najhujših poplav je območje prizadela 
leta 1851; med 1. in 4. novembrom je Drava narasla za dobrih pet metrov in odnašala vse 
pred seboj, na njivah in travnikih pa povzročila ogromno škode. Kljub temu nova štajer-
sko-hrvaška komisija med rutinskim pregledom reke (in meje) med Ormožem in Sredi-
ščem v drugi polovici 50. let ni ugotovila bistvenih odstopanj. Toda temeljitejši dravski 
pregled julija 1862 je ugotovil številne nepravilnosti, povzročene s poplavami. Zato je sredi 
60. let devetnajstega stoletja (septembra 1864 in maja 1865) prišlo do obsežnega pregleda 
štajersko-hrvaške meje na reki Dravi. Že pri Zavrču so naleteli na poškodovane oziroma 
prestavljene mejne kamne na obeh straneh reke; en mejni kamen je voda prestavila celo 
za dobrih 500 metrov. Pri Ormožu je komisija naletela na visok vodostaj reke, zaradi česar 
ni bilo mogoče najti mejnih kamnov na obeh straneh. Ker je Drava narasla in poplavila 
mejno črto, je bila komisija prisiljena svoje začeto delo prestaviti na pomlad. Maja 1865 so 
se dela nadaljevala. Komisija je detektirala mejno črto, ki je sprva potekala po koritu reke 
Drave. Ugotovila je, da mejna črta večkrat prečka reko, kar je bilo sicer povsem v skladu 
z mejnimi kartami, toda reka je ustvarila nove otoke in prestavila številne mejne kamne. 
Kljub obsežnemu in temeljitemu delu komisije obmejne štajerske občine niso bile povsem 
zadovoljne. Spremembe rečnega toka so namreč povzročale izgubo posestnih pravic na 
obeh straneh reke, saj so obstoječe zemljiške karte mejo na nekaterih odsekih postavljale 
na rečno strugo. Zato so pozivale komisijo, da je treba deželno mejo uskladiti s posestnimi 
pravicami, namesto da mejo določa trenutno stanje reke. Toda reka se seveda ni ozirala 
na politične dogovore, pač pa je nemoteno poplavljala naprej. Zato so bile v nadaljevanju 
predvidene periodične analize reke (kakor tudi meje), s katerimi so ugotavljali morebitno 
škodo in določali nujne popravke prestavljenih ali uničenih mejnih kamnov ter ostalih 
pomožnih oznak. Kljub temu so bili v 70. letih devetnajstega stoletja na reki opravljeni zgolj 
»kozmetični« popravki ne glede na to, da je Drava prav tedaj pričela silneje (in pogosteje) 
poplavljati. Na začetku decembra (5. in 6.) 1872 je močneje poplavila, naslednjič pa 29. 
junija 1875. Četrtega oktobra 1878 je sledila nova velika poplava; Drava je odnesla veliko 
rodovitne zemlje, pri Središču uničila dva mlina, več v okolici pa poškodovala. Na Veliko 
noč, 13. aprila 1879, je območje ponovno prizadela hujša poplava. Maja istega leta (3. in 4.) 
je Trnava še huje narasla. Pritok Črnec je naraščal med 20:30 in 23:30 uro in poškodoval 
železniški most, tako da vlak skoraj tri tedne ni mogel čez. Črnec je naslednjič poplavil 
oktobra 1882, ko je voda pri šoli ponovno segala do stopnic, Drava pa se je pa razlila po 
poljih in povzročila veliko škode.
Poplave so pred prelomom stoletja širše ptujsko območje prizadele še v letih 1889, 1892 
in 1895 in bile vsekakor trn v peti obmejnega prebivalstva, ki se je moralo ubadati še z 
nedefinirano mejo, saj je ponekod potekala po dravskem koritu, drugje pa po kopnem. 
Poplave so mejo v bistvu brisale in jo ponovno zarisovale. Zato je bilo reko nujno regulirati, 
s čimer bi poplave vsaj omejili. Regulacija Drave je bila (skladno z modernizacijo države) 
predmet debate že vse od obnove ustavnega življenja v monarhiji, toda do konkretnejših 
del je prišlo šele v prvi polovici 90. let devetnajstega stoletja, ko so med Mariborom in 
Središčem potekali prvi sistematični ukrepi.

48 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/4 • RAZPRAVE – STUDIES
ON THE DRAVA FLOODS BETWEEN ORMOŽ AND SREDIŠČE IN  
THE SECOND HALF OF THE 18TH AND IN THE 19TH CENTURY 
Summary
In the area between Ormož and Središče ob Dravi, the river Drava has often flooded in the 
past during periods of high-water flows. Flooding has primarily affected the population 
along the river. As this was also the border area between Austria (Styria) and Hungary 
(Croatia), changes in the riverbed also led to border disputes. At the end of the 19th cen-
tury, systematic regulation works were started on the Drava, which also helped to limit 
flooding in the area.
The river meandered already downstream from Ptuj; it followed a similar course between 
Ormož and Središče. Floods in the second half of the 18th century were quite strong and 
numerous. Already in 1748, the riverside farms were badly affected by floods. In the 1860s, 
the rainwater in Središče destroyed many gardens, fields and meadows; the tributaries 
Trnava and Črnec flooded to such an extent that many cellars were flooded. While the 
Styrian side tried to dam the river to prevent further flooding, the Croatian side tried to 
obstruct it by all means. In the meantime, in 1774, 1777 and 1778, the river flooded again 
and inundated properties, in total nearly 100 hectares of land. The high-water level, or 
strong flow of water, caused the riverbed to change; it also damaged local roads and riv-
erside properties and caused a great deal of damage. 
A special expert commission appointed by the Styrian side assessed the need to secure the 
property and to start water works, building embankments, consolidating embankments, 
etc. In 1779 the disputed areas were visited by the Navigation Directorate (which operated 
in Ljubljana between 1772–1781 under the leadership of Gabrijel Gruber), which provided 
an assessment of the damage caused by the water, as well as possible solutions and plans 
under the supervision of the engineer Ignaz Kunsti. However, his ideas were not adopted 
as they were too expensive. 
Meanwhile, the floods of 1788 again affected the riverside population, which only wors-
ened what had already been achieved. Attempts to normalise the situation on the river bor-
der between Styria and Croatia at Ormož, or to finally settle the disputed areas legally, were 
anything but successful. At the end of the 1790s (1797), however, the first tangible results 
were achieved when the Border Commission succeeded in dividing the Drava Island of 
Prode (Brode), which had been at the heart of the dispute between Središče and Varaždin. 
At the beginning of the new century, the Commission continued to take action on the 
river, but was largely unsuccessful in this (and in demarcating the border). In 1803, another 
major flood hit the area again. Less than ten years later (1812), the Drava rose abundantly 
and crossed its banks due to the thaw and the rapid melting of the snow in the higher areas. 
The following year, a similar situation occurred, but this time due to heavy and continuous 
rainfall and heavy downpours. The tributaries Pesnica and Trnava, in particular, caused 
considerable damage. The following year was also a rainy one, with the sun rarely showing 
its face until mid-September. In 1820 and 1823 floods occurred in October and November 
(at that time everything was under water ‘far and wide’). In 1824 it rained between 18 and 
20 July; the Trnava in particular rose sharply then, damaging many mills. Three years later, 
on 10 June 1827, it suddenly rose and swept away several people. In 1828 it flooded again 
and overflowed into the lower part of the square. 
With the creation of the Franciscan cadastre for Styria (between 1819 and 1825), it was only 
decided in 1828 that the Drava and the border with Croatia should somehow be aligned. 
The ‘Landstände’ instructed the land lords and the district authorities with any connection 
to the disputed land to prepare the necessary original evidence or certified copies to decide 

Filip Čuček, K dravskim poplavam med Ormožem in Središčem … 49
on the course of the border. In the river sections, the border did not, of course, correspond 
to the course of the border in the older maps, due to the numerous floods and the shifting 
of the riverbed, and the new draft has therefore been slightly modified or adapted to the 
current situation. 
But of course, this did not stop the river from flooding. One of the worst floods hit the area 
in 1851; between 1 and 4 November, the Drava rose by more than five metres, sweeping 
away everything in front of it and causing extensive damage to fields and meadows. Never-
theless, the new Styria-Croatia Commission did not find any significant deviations during 
its routine inspection of the river (and the border) between Ormož and Središče in the 
second half of the 1850s. However, a more thorough inspection of the Drava in July 1862 
revealed a number of irregularities caused by flooding. Consequently, in the mid-1860s 
(September 1864 and May 1865), a large-scale inspection of the Styria-Croatia border on 
the Drava took place. Already at Zavrč, the border stones on both sides of the river were 
found to be damaged or moved; one of them had been moved by water by more than 500 
metres. At Ormož, the Commission encountered a high-water level in the river, which 
made it impossible to find the border stones on both sides. As the Drava rose and flooded 
the border line, the Commission was forced to postpone its work until the spring. In May 
1865 the work resumed. The Commission detected the border line, which originally ran 
along the bed of the Drava. It found that the border line crossed the river several times, 
which, although it was perfectly in line with the border maps, the river had created new 
islands and moved many of the border stones. 
Despite the extensive and thorough work of the Commission, the Styrian border mu-
nicipalities were not entirely satisfied. Changes in the river’s course resulted in the loss of 
property rights on both sides of the river, as the existing land maps placed the border on 
the riverbed in some sections. They therefore urged the Commission to align the provincial 
border with the property rights, rather than having the border determined by the current 
state of the river. But the river, of course, did not follow political agreements, but kept on 
flooding unhindered. Periodic analyses of the river (as well as of the border) were therefore 
foreseen in the future, in order to identify any damage and to determine the necessary 
repairs of moved or destroyed border stones and other ancillary markers. Nevertheless, 
in the 1870s, only ‘cosmetic’ repairs were made to the river, notwithstanding the fact that 
the Drava began to flood more (and more frequently) at that time. It flooded more heavily 
at the beginning of December (5 and 6) 1872 and again on 29 June 1875. On 4 October 
1878, another major flood followed; the Drava carried away much fertile land, destroyed 
two mills near Središče and damaged several in the surrounding area. On Easter, 13 April 
1879, the area was again hit by a more serious flood. In May of the same year (3rd and 4th), 
the Trnava rose even more. The tributary of the Črnec rose between 20:30 and 23:30 and 
damaged the railway bridge, so that the train could not cross for almost three weeks. Črnec 
flooded again in October 1882, when the water reached the steps of the school again, and 
the Drava overflowed into the fields, causing a lot of damage.
ZU DEN ÜBERSCHWEMMUNGEN DER DRAU ZWISCHEN ORMOŽ 
UND SREDIŠČE IN DER ZWEITEN HÄLFTE DES 18. UND IM 19. 
JAHRHUNDERT 
Zusammenfassung
Im Gebiet zwischen Ormož und Središče ob Dravi ist die Drau in der Vergangenheit 
bei hohen Wasserständen häufig über die Ufer getreten. Die Überschwemmungen haben 

50 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2022/4 • RAZPRAVE – STUDIES
vor allem die Bevölkerung entlang des Flusses betroffen. Da dies auch das Grenzgebiet 
zwischen Österreich (Steiermark) und Ungarn (Kroatien) war, führten Veränderungen 
im Flussbett auch zu grenzbedingten Auseinandersetzungen. Ende des 19. Jahrhunderts 
wurde mit systematischen Regulierungsarbeiten an der Drau begonnen, die ebenfalls dazu 
beitrugen, die Überschwemmungen in diesem Gebiet zu verringern.
Der Fluss mäandrierte bereits flussabwärts von Ptuj; einen ähnlichen Verlauf nahm er 
auch zwischen Ormož und Središče. Die Überschwemmungen in der zweiten Hälfte des 
18. Jahrhunderts waren ziemlich stark und häufig. Bereits 1748 wurden die Bauernhöfe am 
Flussufer stark in Mitleidenschaft gezogen. In den 1860er Jahren zerstörte der strömende 
Fluss in Središče viele Gärten, Felder und Wiesen; die Nebenflüsse Trnava und Črnec 
überfluteten so stark, dass viele Keller überschwemmt wurden. Während die steirische 
Seite versuchte, den Fluss aufzustauen, um weitere Überschwemmungen zu verhindern, 
versuchte die kroatische Seite, ihn mit allen Mitteln zu blockieren. In der Zwischenzeit, in 
den Jahren 1774, 1777 und 1778, trat der Fluss erneut über die Ufer und überschwemmte 
Grundstücke, insgesamt fast 100 Hektar Land. Der hohe Wasserstand bzw. die starke Strö-
mung des Wassers führte dazu, dass der Fluss seinen Lauf änderte; außerdem beschädigte 
er die örtlichen Straßen und Ufergrundstücke und richtete großen Schaden an.
Eine von der steirischen Seite beauftragte Expertenkommission kam zu dem Schluss, dass 
es notwendig sei, die Grundstücke zu sichern und mit Wasserbauten, Dämmen, Uferbe-
festigungen usw. zu beginnen. 1779 wurden die umstrittenen Gebiete von der Navigati-
onsdirektion (die von 1772 bis 1781 unter der Leitung von Gabrijel Gruber in Laibach tätig 
war) besichtigt, die unter der Leitung des Ingenieurs Ignaz Kunsti ein Gutachten über die 
durch das Wasser verursachten Schäden sowie mögliche Lösungen und Pläne vorlegte. 
Seine Ideen wurden jedoch nicht angenommen, da sie zu teuer waren.
Unterdessen wurde die Bevölkerung entlang des Flusses durch das Hochwasser von 1788 
erneut in Mitleidenschaft gezogen, was das bereits Geschaffene nur noch verschlimmerte. 
Die Versuche, die Situation an der Flussgrenze zwischen der Steiermark und Kroatien 
bei Ormož zu normalisieren bzw. die umstrittenen Gebiete endgültig rechtlich zu regeln, 
waren alles andere als erfolgreich. Ende der 1790er Jahre (1797) wurden jedoch die ersten 
greifbaren Ergebnisse erzielt, als es der Grenzkommission gelang, die Drau-Insel Prode 
(Brode), die im Mittelpunkt des Streits zwischen Središče und Varaždin stand, zu teilen.
Zu Beginn des neuen Jahrhunderts setzte die Kommission ihre Maßnahmen am Fluss fort, 
blieb dabei aber weitgehend erfolglos (ebenso wie bei der Festlegung der Grenze). Im Jahr 
1803 wurde das Gebiet erneut von einem großen Hochwasser heimgesucht. Weniger als 
zehn Jahre später (1812) trat die Drau aufgrund des Tauwetters und der raschen Schnee-
schmelze in den höher gelegenen Gebieten reichlich über die Ufer. Im darauffolgenden 
Jahr kam es zu einer ähnlichen Situation, diesmal jedoch aufgrund starker und anhalten-
der Regenfälle und heftiger Regengüsse. Vor allem die Nebenflüsse Pesnica und Trnava 
verursachten erhebliche Schäden. Auch das folgende Jahr war regenreich; die Sonne ließ 
sich nur selten bis Mitte September blicken. In den Jahren 1820 und 1823 kam es im Ok-
tober und November zu Überschwemmungen (damals stand alles „weit und breit“ unter 
Wasser). 1824 goss es zwischen dem 18. und 20. Juli; vor allem die Trnava stieg dann stark 
an und beschädigte viele Mühlen. Drei Jahre später, am 10. Juni 1827, stieg sie plötzlich 
an und riss mehrere Menschen mit sich. Im Jahr 1828 trat sie erneut über die Ufer und 
überschwemmte den unteren Teil des Marktplatzes.
Mit der Errichtung des franziskanischen Katasters für die Steiermark (zwischen 1819 und 
1825) wurde erst 1828 beschlossen, dass die Drau und die Grenze zu Kroatien irgendwie 
angeglichen werden sollten. Die Landstände beauftragten die Grundherren und die Be-
zirksämter, die in irgendeiner Weise mit dem strittigen Gebiet in Verbindung standen, 

Filip Čuček, K dravskim poplavam med Ormožem in Središčem … 51
die notwendigen Originalbelege oder beglaubigten Abschriften anzufertigen, um über 
den Grenzverlauf zu entscheiden. In den Flussabschnitten entsprach der Grenzverlauf 
aufgrund der zahlreichen Überschwemmungen und der Verschiebung des Flussbettes 
natürlich nicht dem Grenzverlauf in den älteren Karten, so dass der neue Entwurf leicht 
verändert bzw. an die aktuelle Situation angepasst wurde.
Aber das hielt den Fluss natürlich nicht davon ab, über die Ufer zu treten. Eines der 
schlimmsten Hochwasser ereignete sich 1851: Zwischen dem 1. und 4. November stieg die 
Drau um mehr als fünf Meter an, schwemmte alles weg, was vor ihr lag, und richtete große 
Schäden an Feldern und Wiesen an. Die neue Steiermärkisch-Kroatische Kommission 
stellte bei ihrer routinemäßigen Inspektion des Flusses (und der Grenze) zwischen Ormož 
und Središče in der zweiten Hälfte der 1850er Jahre jedoch keine wesentlichen Abweichun-
gen fest. Eine gründlichere Inspektion der Drau im Juli 1862 ergab jedoch eine Reihe von 
Unregelmäßigkeiten, die durch Hochwasser verursacht wurden. Mitte der 1860er Jahre 
(September 1864 und Mai 1865) fand daher eine groß angelegte Inspektion der steirisch-
kroatischen Grenze an der Drau statt. Bereits bei Zavrč wurden die Grenzsteine auf beiden 
Seiten des Flusses beschädigt oder verschoben vorgefunden; einer der Grenzsteine war 
durch das Wasser um über 500 Meter verschoben worden. In Ormož stieß die Kommis-
sion auf einen hohen Wasserstand des Flusses, der es unmöglich machte, die Grenzsteine 
auf beiden Seiten zu finden. Da die Drau anstieg und die Grenzlinie überflutete, war die 
Kommission gezwungen, ihre Arbeiten bis zum Frühjahr zu verschieben. Im Mai 1865 
wurden die Arbeiten wieder aufgenommen. Die Kommission stellte die Grenzlinie fest, 
die ursprünglich entlang des Flussbettes der Drau verlief. Sie stellte fest, dass die Grenzli-
nie den Fluss mehrmals kreuzte, was zwar perfekt mit den Grenzkarten übereinstimmte, 
jedoch hatte der Fluss neue Inseln geschaffen und viele Grenzsteine verschoben.
Trotz der umfangreichen und gründlichen Arbeit der Kommission waren die steirischen 
Grenzgemeinden nicht ganz zufrieden. Durch die Änderung des Flusslaufs gingen auf 
beiden Seiten des Flusses Eigentumsrechte verloren, da die bestehenden Landkarten die 
Grenze in einigen Abschnitten auf das Flussbett legten. Sie forderten daher die Kommis-
sion auf, die Landesgrenze mit den Eigentumsrechten in Einklang zu bringen, anstatt die 
Grenze durch den aktuellen Zustand des Flusses bestimmen zu lassen. Aber der Fluss 
hielt sich natürlich nicht an die politischen Vereinbarungen, sondern floss ungehindert 
weiter. Für die Zukunft waren daher regelmäßige Untersuchungen des Flusses (und des 
Grenzverlaufs) vorgesehen, um eventuelle Schäden festzustellen und die notwendigen Re-
paraturen an verschobenen oder zerstörten Grenzsteinen und anderen Hilfsmarkierungen 
zu bestimmen. Dennoch wurden in den 1870er Jahren nur „kosmetische“ Reparaturen am 
Fluss vorgenommen, obwohl die Drau zu dieser Zeit mehr (und häufiger) zu überfluten 
begann. Größere Überschwemmungen gab es Anfang Dezember (5. und 6. Dezember) 
1872 und erneut am 29. Juni 1875. Am 4. Oktober 1878 folgte ein weiteres großes Hoch-
wasser; die Drau trug viel fruchtbares Land weg, zerstörte zwei Mühlen bei Središče und 
beschädigte mehrere in der näheren Umgebung. Zu Ostern, am 13. April 1879, wurde das 
Gebiet erneut von einem schweren Hochwasser heimgesucht. Im Mai desselben Jahres (3. 
und 4. Mai) stieg die Trnava noch mehr an. Der Nebenfluss des Črnec stieg zwischen 20:30 
und 23:30 Uhr an und beschädigte die Eisenbahnbrücke, so dass der Zug fast drei Wochen 
lang nicht durchfahren konnte. Im Oktober 1882 überschwemmte der Črnec erneut, als 
das Wasser wieder die Stufen der Schule erreichte und die Drau über die Felder schwappte 
und großen Schaden anrichtete.