Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev.266.
V UBB'|iIIll, T SOlOlO, 20. noVCAra 1915.
Leio KUP.
es Velja po pošti: s
Za oelo leto naprej . . K 26 — ia eo meseo „ . . „ 2'20 ia Nemčijo oeloletno . „ 29'— ■a ostalo Inosemstvo . ,. 35'—
V	Ljubljani aa dom i
Za celo leto naprej . . t 24'— sa en meeoo „ . ■ n •'—
V	aorav< oreliiaan "elitno „ 1*70
s Sobotna izdaja: s
sa celo leto ..... „ 7'— ia Remčl|a oeloletno . „ 9-— a ostalo laosamatvo. „ 12'—
Inserati:
Enostoipna pailtvrsta (72 trna): za enkrat .... po 111 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... i, 13 „ sa večkrat primeren popust.
Porotni omiliš, zalivale, osmrtnice 111:
enostoipna pe Itvrsta po 2 j vin.
-■■ Poslano: . ......-
enostoipna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, livzemšl nedeljo ln praznike, ob S. url pop.
Redna letna priloga Vozni red
HjT Uredništvo ja v Kopitarjevi allol Stev. 6/IIi Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma aa na s=j sprejemajo. - Uredniškega telelona slav. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št 24.797, ogrske 26.511, boan.-bero št. 7563. — Upravnlškega telelona tt 188.
Božična darila za sirote naših junakov.
Prebiualsfuu kranjske dežele!
Vdovski in sirotinski pomožni zaklad celokupne oborožene silo je lani preskrbel vse dunajske vojne sirote s toplo zimsko obleko. Tisočosemsto otrokom je ta zaklad napravil božično veselje in tako rešil premnogo mater bridke skrbi, kako naj bi jih, ki so zgubili očeta, (bvarovalo krutosti hude zimo.
Prišla je nova zima in dolga vojna je število sirot in vdov v vsej državi nemalo pomnožila.
Dolžnost pomagati je torej za vse še večja in nujnejša.
Vdovski in sirotinski pomožni zaklad je torej, poln sočutja do sirot vojakov, ki so padli v tej vojni, brez razlike narodnosti, sklenil, letos raztegniti svojo božično akcijo na vso Avstrijo. In tako se j" na poziv osrednjega vodstva ustanovil podpisani odbor, da izvrši akcijo v pnd potrebnim sirotam
in vdovam kranjskih vojakov.	.
Obračamo se torej do vseh, ki so toliko srečni, da morejo dajati in s svojo dobrotljivostjo širiti radost in srečo okoli sebe, z iskreno prošnjo, naj blagovolijo podpirati in pospeševati naše prizadevanje, da nam bo mogoče nakloniti potrebnim vojnim sirotam v naši preljubljeni kranjski domovini koristna božična darila.
Pomagati hočemo premnogim nesrečnikom, ki jim jc vsiljena nam vojna pobrala rednika in očeta, da bodo lažje prenašali svojo kruto usodo, prizadevali si bodemo, da jim donesemo v njih osiroteli dom vsaj z gmotno pomočjo nekoliko božičnega veselja.
Dunajsko osrednje vodstvo vdovskega in sirotinskoga pomožnega zaklada nam je, v plemeniti skrbi, iz lastnega nagiba naklonilo 5000 K prispevka.
Naj bi tudi prispevanje iz lastne dežele bilo vredno plemenitega namena !	...... a
Naš namen je, vpoštevati vse potrebne kranjske vojne sirote in vdove.
To pa moremo doseči samo s smotrenim, požrtvovalnim sodelovanjem vseh
slojev v naši deželi.
Čeprav so jako velike zahteve, ki trkajo od vseh strani v tem hudem času na plemenito darežljivost, vendar ne more nihče prezreti, da se gre sodoj za najubožnejše in najpotrebnejše; za zapuščene sirote naših jun f ških vojščakov, katerih zadnja misel, zadnji srčni utrip je g tovo veljal njim '
Srčna radost obdarovanih otrok, tolažba in zahvalna molitev premnogih od žalosti potrtih mater, bo vsakemu darovalcu obilno plačil o.
Denarna darila sprejema kranjska deželna blagajnica in vsak izmed podpisanih odborovih članov.
Spričo bližnjega božičnega časa ni treba še posebe utemeljevati, da je stvar silno nujna.
Vdovski in sirotinski pomožni zaklad celokupne oborožene sile. Odbor za Kranjsko v Ljubljani.
Dr. Ivan šusteršič,
deželni glavar vojvodine Kranjske, kot predsednik.
Naloga Amerike.
Dr. Ivan Tavčar,
župan ljubljanski,
Dr. Ferdinand Eger,
dež poslanec, kot podpredsedniki.
Dr. Jos. Gruden,
kanonik ljUblj. stolnega knpilljn,
Ernest Baron SchBnbergcr,
deželnovladni svetnik, kot zastopnik c. kr. dež. predsedstva.
Ignacij Nadrah,
kanonik ljublj. stolnega kapitlja, kot zastopnik kn. šk. ordinarijata.
(Mornar Bamberg,
lastnik tiskarne.
Earel Dermastija,
dež. poslanec.
Gabriel Jelovšek, Anton Belcs,
veleposestnik.	župan.
Ivan Kregar,	Nikolaj vitez Gutmanstlial,
predsednik zavoda za pospeS. obrti.	veleposestnik.
Prelat Andrej Kalan,	Dr. Valentin K^sper, Dr. Vladislav Tagan,
odvetnik.	dež. odboi nik.
kanonik. Dr. Karel Triller,
dež. odbornik.
Dr. Evgen Lampe,
dež, odbornik.
Karel Pollak, star., tovai nar.
James J. Hill, znani kralj železnic, priobčuje v časopisu »The AnnalisU-u članek, ki je vreden vsled svoje aktuelne vsebine, da ga podajemo našim čitateljem, da bodo znali, kakšno stališče zavzema James J. Hill kot član ameriških bogatašev glede gospodarskega razmerja Amerike. Pisatelj piše:
Če je ta država (Amerika) pametna, ne bo čakala konca evropske vojne, ampak si bo že prej vstvarila pogoje, ki ji bodo omogočili, da bo imela ona največ dobička od položaja, ki bo nastal po sklenjenem miru. Sedaj je čas, da se vprašamo, kakšni bodo — kolikor moremo doumevati seveda — ti pogoji in kakšno politiko isti zahtevajo,
Vsakdo ve, da bo izgledal svet po končani vojski čisto drugače kot sedaj, i a razloček bo dokaj večji, kot izpremembe državnih mej in politične moči. Ta bo veljal večinoma le za trgovino, industrijo in finančne uredbe. Ona država torej, ki se bo najbolj pripravila, da prilagodi svojo industrijo in svoje gospodarstvo novemu času, bo žela največ dobička. Ravnotako kot premišljujejo vojskujoče se države, kako bi pripomogle njihovemu orožju do zmage, tako bi morala premišljevati Amerika, kakšne pogoje bode ustvaril bodoči mir, ki mora biti sklenjen gotovo v doglednem času.
Največja izprememba za Ameriko bo-
gotovo ta, da postane ta upnica vseh narodov. To se je po veliki večini že sedaj izvršilo. Približna cenitev za tekoče leto kaže, da bo letošnji izvoz presegal uvoz za dve in pol milijardi dolarjev.
To mora biti na en ali drugi način od evropskih držav poravnano. V srečo posedujemo samo en bančni sistem, ki deželi omogočuje, da uvidi brez težave svoje interese. A naše ljudstvo mora razširili svoje pojme o finančnih zadevah in jih upeljati v nov tok. Mi moramo nehati opa zovati našo trgovinsko bilanco kakor kak barometer in moramo vse svoje moči po-ribiti v to, da rešimo velikansko nalogo, kako naj se najbolje prilagodi Amerika svetovnemu denarnemu trgu.
Prvi korak k temu napravimo, če preprečimo vsako zlorabo našega kredita potom našega lastnega naroda, naših držav in mest. Mi moramo iti v pogubo, ako nadaljujemo vedno posojevanje, ki se vrši zaan<a desetletja sem.
Razen takega stališča v mednarodnem finančnem sistemu moramo neobhodno tudi spoznati, da je značaj naše produktivne industrije čisto mednaroden. Po vojski se bodo gotovo zopet vsi narodi čutili prisiljeni, da stopijo med sabo v trgovinske odnošaje. V bodoče morajo odločevati pri pridelovan'u in izmenjavanju produktov dalekovidni razlogi. Sempatja bode treba izpremeniti nekoliko uaše tarife, ker so se v zadnjem času izvršile veliko-pornembne industrijalne izpremembe. Pri
tem pa naj ne odločujejo simpatije ali interesi ene stranke, ampak edino le koristi naše dežele. Le tako bomo v resnici ščitili svoje lastne interese pri ogromnem delu, ki se bo nudilo po vojni, da se svet zopet spravi v prejšnji tir.
V nadaljnjem svojem članku povdarja Hill izredno važnost transportnega vprašanja in temu služečih naprav, od katerega razvoja je v enaki meri odvisno poljedelstvo, industr ija in trgovina. Omenja položaj železnic, ki so gotovo njemu kot železniškemu kralju najbolj pri srcu, ter trdi, da bi jim morala država preskrbeti večje zaslužke s tem, da bi omilila železniškim interesom nasprotne odredbe. Edino tako bi bile železnice v svojem nadalnjem razvoju kos svoji veliki gospodarski nalogi.
Ravnotako zahteva izpremembo obstoječih postav v prid ojačenja ameriške trgovske mornarice, kateri problem spada med najbolj težke, ki jih ima rešiti Unija.
Članek konča sledeče: V neki prejšnji krizi je nek velik Amerikanec vzkliknil: »Nove priložnosti učijo nove dolžnosti.« To je ravno sedaj primerna in resnična beseda. Čisto nov, od prejšnjega popolnoma različen svet se poraja. Vse njegove uredbe bodo popolnoma drugačne od prejšnjih. Bodočnost amerikanskega naroda in usoda Unije ni toliko odvisna od enega dejanja ali od katerekoli politike, kolikor od njenih zmožnosti, da natančno presodi nastali položaj. Namesto malenkostnih strankarskih prepirov in škodljive sebičnosti stanovskih interesov mora nastopiti prava učena državna umetnost. Če mora Evropa prestati med vojsko največjo izkušnjo, bo morala po vojski pa Amerika pokazati, da se more obdržati na višku situacije.
Pravi loiiflK!.
Prejeli smo naslednje pismo:
Slavno uredništvo!
Podpisani je dobil danes naslednji list, ki kaže naše junaške Dalmatince v najlepši luči:
Feldpost 304.	13. XI. 1915.
Mnogopoštovani oče!
U ljubavi što ju Slovenci goje prema mogučoj našoj zaštitnici BI. Dj. Mariji, ne zaostaju sigurno svojo brači dični Hrvati.
Djeca junaške Dalmacije, štono su sakupljena oko svetinje svakog Slovenca Sv. Gore srce krvari na očigled varvar-stva počinjenu od vjerolomnoga Talijana na mjestu, gdje je Marija, kraljica Slove-naca i Hrvata udarila svoje moguče pre-stolje. Nu i ako su neprijateljske granate probile zidove svetišta, Marija je ipak tu in pod njezinoin premogučom zaštitom djeca Dalmacije stvaraju čudesa junaštva, brane svoga vladara, sveto domače og-njište i ne puštaju izdajnika da pregje preko divne i bistre Soče. I ako su neprija-teljski topovi večim dijelom razrušili Ma-rijinu kuču, ipak ne mogu da svojim pa-
Cenzor.
Južno bojišče.
Vedno in vedno še čitaš v časopisih, domačih in tujih, pritožbe o strogi cenzuri. Časnikarji vseh strank in struj, ki delujejo pri velikih svetovnih listih, kakor tudi oni, ki jim je odmerjen delokrog pri majhnih lokalnih lističih, vsi še vedno menijo, da še ne nasitijo radovednega občinstva z zadosti svežimi in obširnimi novostmi in zahtevajo v tem oziru še vedno večjih koncesij. V vojnem času se tem »sitnežem« seveda ne more in ne sme tako vstreči kakor v mirnem, ker bi njih prevelika blebetavost lahko koristila raznim klevetnim sovražnikom, ki si ob naši državni meji zastonj prizadevajo uresničiti svoje hudobne nakane. In sleherni teh častitljivih mož, ki polnijo časopisne predale, ima nek sveti strah pred neizprosnim rdečim svinčnikom cenzorja, ki brez usmiljenja črla vse, kar se mu ne zdi primerno za javnost.
Ni moj namen razpravljati tukaj o pravicah časnikarjev in cenzorjev, povem naj prav na kratko, da je i mene doletela tu-patam na bojnem polju čast cenzorja, da sem s peresom v roki motril in pregledoval, kaj sme in kaj ne sme z bojišča v notranjost dežele. Seveda moja »oblast« ni bila bogve kako velika, ker se je nanašala samo na pisma in dopisnice, ki jih je pošiljalo moštvo naše s';otnije svojim dragim v domovino. In kaj menite, kako sem se počutil pri izvrševanju tega svojega vzvišenega poklica? Izborno. Nisem bil ravno prehud sodnik, držati pa sem se moral seveda predpisanih določil. Ne lažem pa, ako trdim, da sem v tej svoji službi mnogo pridobil, čital in izvedel marsikaj zanimivega, zaeno pa se često tudi neprisiljeno zabaval in smejal prav od srca. Tu sem imel priliko spoznati natančneje dušo in domoljubno mišljenje našega slovenskega vojaka, obenem pa mi je odsevala iz njegovega pisanja skrb za dom, ženo in dcco in pa — kar se mi zdi vredno poudariti — brezpri-meren patrijotizem. Skoro na vsaki dopisnici, ki jo piše naš vojak domov, nc pozabi povedati med drugim, da gre »hvala Bogu
Taljanu« slabo.
Za zabavo mi je služilo tupatam to cenzuriranje jako dobro. Je res, da je bilo pisanih mnogo dopisnic monotono, da si čital na mnogih eno in isto, zato so bile pa zopet druge tem zabavnejše in bolj »duhovite«. Prepisal sem si nekaj teh dopisnic zadnje vrste v svoj dnevnik in jih podam v naslednjem čitatelju prav dobesedno.
Prva se glasi;
Draga Marjana.
Na tvoj pisem ti bom preči odgovoru ko me prašaš kaj češ nardit s tclico, kar predaj jo ker mesu nucajo in mi jemo vsak dan mesu in jc minaža dobra veš jest srn se kar zredu vsi pravjo tku in veš smo zdaj spet drugam šli pa ti ne smem pisat kje smo ker bi drgač Taljan zvedu, in nimam več tistga kumandanta, jc biv pleziran in je pršu drug, kje tudi Kranc. Veš je zlo luštno k mamo kranske ofeirje iu jih za-stopmo kse pogovarjajo in nam dajo bc-Icle, piš mi tud če je všenica dobtu grato-va in če je dimka žc povrgva in čc je Jan-žov že ajnrikov, pozdravi mi vse in tud
gespuda in rec da mi gre dobro in te lepo pozdravim. Z Bogom!
Janez P.
Kakor je razvidno, se zanima pridni Janez predvsem za svoje gospodarstvo, ne pozabi pa tudi pisati svoji ženki polno novic, ki bi jo mogle zanimati. Slednjič izroči in pošlje mnogo pozdravov, kar sem opazil splošno na vseh dopisnicah, ki so romale skozi moje roke v domovino.
Druga dopisnica se glasi doslovno:
Draga Teta
V začetku mojega pisanja vas srčno lepo pozdravim in Strica in Teto Franco in Francelna in vam povem da zdrav sem hvala Bogu in druzga novga ni nič tukaj kakor sneg je velik in prov hude bitke so zmiraj kar naprej, ja pa je vender Taljan začev prosit našega za mer za 6 meseov naš pa noče nič odnehat in ima Taljan velike zgube, zdaj je biv dvakrat na naš regiment poskusu forikat pa se jc hedu vpe-ku je biv čist ves zbit in je jamrov da smo ga vsi slišal,
Z Bogom
Vaš Jernej K.
klenim bijesom uguše u srcu naše djece plamen Ijubavi, gtono plamti u srcima naših Hrvata prema Majci božijoj od Sv. Gore.	,
Moji dobri i junački Dalmatinci htje-doše več sada da dadnu oduška ovoj lju-bavi pak mi uručiše 100 k runa za popra-vak Marijinog svetišča na Sv. Gori.
Danas Vam svolu šaljem poštanskom doznačicom. Uz____itd.
Prof. Bruno Lovrič, divizijski župnik, konzist. sovjetnik.
Kaj naj rečemo na to pismo, kakor: Živeli Dalmatinci! Junaki na bojnem polju in junaki v veri! Svetogorska Mati božja vas še nadalje varuj in vodi do končne zmage!
P. Angelus Mlejnik, min. prov.
Slike iz bolne trle.
Praporščak Fr. Kvas |>iše prijatelju:
Dobro je da človek otopi, ker drugače bi težko prenašal vse, karbidi okoli sebe. Nisem mogel gledati, če s« je kdo močno vrezal v prst. In sedaj? Tčtau raztrga nogo, drugemu roko, tretjemu razkolje glavo, a nihče niti ne opazi tegiy
Ali če sem preje zvedel, da je nenadoma umrl znanec, prijatdi, sem bil cel dan, cel teden ves nemiren, kadar sem se spomnil nanj, a sedaj sem 1. novembra zvedel, da so v teku ene ure padli od naše kompanije poročnik in dva kadeta, s katerimi smo pred tako kratkim časom skupaj sedeli in se pogovarjali, a vzel sem vest na znanje, kakor da mi kdo poroča vsakdanjost! Mnogo se vidi tu, vidiš, kako majhen in kako velik je človek.
Videl sem ranjenega Dalmatinca, dol-fo časa sva bila skupaj. Granata mu je razdrobila nogo. Bil je za silo obvezan. Sedel je na tleh, ljubeznivo božal ranjeno nogo ter jo gledal pomilovalno. Malo zamr-mra, malo zakolne in nepričakovano zapoje, najbrž izvirna melodija:
Nogo moja, zeleno jabuko,
gde si rasla, tam si poginula.
Tudi drugemu Dalmatincu je granata razmesarila nogo. Obvezali so ga, a nemogoče je bilo vstaviti kri, ker je bila rana prevelika. Ležal je na tleh, gledal, kako počasi odteka kri. Samo nalahko je vzdihoval skozi stisnjene zobe in samo vode je prosil, žal zastonj. Počasi, mirno, kakor bi zaspal, je — umrl.
To so junaki! In prav je, da smo Kranjci v njihovi družbi, marsikaj se lahko naučimo.
-Že en Dalmatinec! Na obeh rokah ra-njerw vodi ranjenega Italijana. Ne preveč neaffto, a vendar dobrohotno. Zraven mu pa govori: Da so moje roke zdrave, zadavil bi t« bil v boju kot psa, prokleti Italijan ... in ga pelje naprej na obvezovališče!
Kako veliki so ljudje!
•^Druga slika.
^Italijani so zvečer zavzeli del strelnega "jarka, zjutraj smo jih vrgli nazaj, oziroma obležali so v njem, kar jih nismo ujeli. Ozek jarek, ves razsut in zasut od granat, blata in vode do kolen. Truplo ob truplu. Eden sloni ob steni s privzdignenirna rokama. Hotel se je podati, a prehitelo ga je.
Najbolj se mi je vtisnil v spomin mlad Italijan, ki je prvi ležal v jarku, par korakov pred drugimi. Tolikrat mi stopi pred oči.
Lep, mlad, na novo obrit fant inteligentnega obraza. Vznak leži v jarku, v blatu in vodi. Pri navalu ni nihče pazil, kdaj je stopil na roko, kdaj na nogo. Usta odprta, kakor od začudenja in presenečenja, oči na pol odprte. Tako leži. V duhu sem si ob pogledu ponovil besede Preradovi-čeve, vsaj njihovo vsebino sem začutil:
Ko sem prečital to originalno dopisnico, me je zanimalo, kdo je ta Jernej K. in odkod ima tako zanimive novice. Dal sem ga torej poklicati k sebi. Stopil je predme rdečeličen orjak, pravi Gorenje, in jaz mu pokažem karto:
»Ali si ti pisal to?« — Pokimal je in me radovedno pogledal, češ, kaj mu hočem.
»No, Jernej,« sem nadaljeval, »povej mi, kdo ti je pa pravil, da je prosil Lah za premirje, kakor pišeš tukaj!«
Jernej je pomislil malo, nato pa rekel odločno: »Kaprol mi je pravil in on bo že vedel, saj vedno bere časnike, pa tudi z gospodi oficirji večkrat govori.«
Posmehnil sem se pritajeno in velel Jerneju, naj odide. Kar sem hotel izvedeti, sem izvedel in spoznal sem natančneje tudi Gorenjca Jerneja. Veselilo mc je oboje in smeje sem prepisal dopisnico v svoj zapisnik.
Zopet druga dopisnica slove:
Draga baba.
Najprvo te prav lepo pozdravim iu ta malo in ti dam vedet da sem še živ in Kordinov tud in sva zdaj že 14 dni skupaj
Majko mila, majko draga, da ti vidiš svoga sina, da ti njega vidiš sadal ti bi gorko zaplakala, roka bi ti zadrhtala od žalosti grleč njega . . .
Kdo si more misliti lepšo ilustracijo krasnim besedam, kje je slikar, ki bi nam kaj takega mogel predočiti.
Kaj bi storila mati, ki bi svojega sina videla takega? Hujša bi morala biti njena bolest kot matere bratov Jugovičev. Okoli mladega Italijana so raztresena njegova pisma.
Par umetniških razglednic je bilo vmes. Pobral sem jih par. Na vseh je bil z isto lepo pisavo napisan naslov. Lepe so bile slike, dva mlada človeka sanjata skupaj o sreči. Posebno ena: Večerna zarja. Vojak se poslavlja, ko odhaja na bojišče. Ona mu še zadnjič zakliče; Na svidenje!
Dekle, kje je danes tvoj ideal, kakšen je! Da ga vidiš, kaj bi storila? Če bi se našel človek, ki bi te sovražil na smrt, bi te hotel mučiti do smrti — fotografiral bi ga in ti poslal njegovo sliko. In če je del ljubezni, ki odseva iz tvojih pisem tudi v tvojem srcu, ne preneseš tega.
Zvečer ali drugi dan sem bral pismo, pisano s kmečko roko. Žena odgovarja možu na pismo, v katerem je zapisal, da se mu prav dobro godi, da je zdrav, da se kmalu vidijo itd. In vsa vesela mu je odgovarjala, dajala pogum in zaupanje, poročala mu o otročičih, o setvi, o kravicah, kakor pišejo kranjske žene. A več ni bral njenega pisma, več ni mislil na otročiče in kravice, granata mu ie v trenotku pretrgala misli, z razklano glavo sem ga videl ležati v jarku. Da ga vidiš, ljubeča žena! Srečna, da dobiš samo kratko poročilo: padel je.
A vendar smo se tudi smejali v teh dneh — ujetim Italijanom. Z nepopisnim veseljem so tekli po jarku proti tunelu, kamor so jim Janezi in Dalmatinci kazali pot. Cele vrste, drug za drugim. Tako prisrčno me še ni pozdravil prijatelj, kakor oni: »O fratelli, fratelli! o cammeradi!« Podajali so mi roko drug za drugim, posebno ljubeznjiv, me je objel s svojimi umazanimi rokami. Drugi z judovskim nastopom je najslajšega obraza in polnega krušnika priskakljal k meni.
»Ho da mangiare, imam jesti, vzemite, vzemite, ne boste lačni.« Komaj sem se ga obranil.
»Eviva 1' Austria« so ponavljali v zboru, »qua siamo sicuri. Pojdemo v Gorico.«
Drugi so pritekli z malimi ranami in kričali ko otroci: »O mamma, mamma.« Drugi so od daleč kričali: »Ne streljajte, prijatelji, bratje in zraven so z velikanskim navdušenjem metali proč puške in bajonete.
Kdo naj bi se pri tem ne smejal?
Tako je bilo, a danes je že vse pozabljeno. Kranjski Janez je in ostane — Kranjski Janez. Ko pride iz boja, par ur samo pripoveduje, kako se mu je godilo, kako je padla granata meter pred njim v tla in ga ni zadela, pripovedujejo usodo svojih tovarišev, kako je padel ta, kako oni, kako bil ranjen eden in drugi.
Ko so pa uro za fronto, ko zagledajo prvo vino v kozarcu, zavriskajo in pozabljene so granate ter šrapneli, boji in trpljenje, kri in vzdihovan e, sovražnik in tovariši. Vse pozabljeno kot da ni bilo. Le še šaljive dogodke z Italijani si še pripovedujejo po močeh in zmožnostih olepšane s fantazijo.
Nato pa pride pesem in harmonika. Sicer pogreše tuintam tenorja ali basa, morebiti je padel tisti, ki je pel »naprej« in bil ranjen, ki je pel »čez«, a dobi se drugi namestnik.
Čudno, da se največ poje po hudih bojih. Seveda, vsak se veseli življenja, nad katerim je že vsak naredil križ in ve ga ceniti.
In ponosen je kranjski fant, ko ga po boju pohvalijo. In pohval dežuje po takih
pri naši kompaniji in je Kordinov zlo ko-rajžen, oni dan so ga pohvalili clo gospod lajtman ko je šov na uno stran in prinesu sabo štiri taljanske gvere in so djal gospod lajtman da bo eden njegov da bo lahko doma strelov lisice in zajce, pravjo da bo tud medajlo dobiv jest mu zlo privošim, pa nikar ne misli da se drugi bojimo ko ne bomo nič dobil je pa Lah že bolj šajsar kolcer rni. Zdaj te pa še enkrat lepo pozdravim in Štebelco in Hrastarja tudi Adijo tvoj
Jože.
Il navedenih treh dopisnic je razvidno, da preveva naše fante pogum, dobra volja in da prenašajo z veseljem težave, ki jih stavi nanje težek vo^žki stan pred sovražnikom.
Pisma sama govorijo, da naš vojak ve, zakaj se bojuje, in poroča z veseljem domov o pridobljenih uspehih. Dal Bog, da bi trud teh junakov ne bil brezuspešen I in da bi sleherni izmed njih še zdrav in vesel vide! svoje drage, katerim piše sedaj h daljave tako odkrito in neprisiljeno! Cenzor biti tem našim vojakom je pa prijetno in hvaležno opravilo.	A. Š.
dneh! Jaz pa čakam, da kdo reče besedo: Narod, ki je dal take ljudi, dobi vredno plačilo in otrokom bodo rasli sadovi iz krvi, iz srčne krvi njihovih očetov.«
m\ do Tirolskem.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Fr. Škof iz Dolenjevasi pri Cerknici piše iz Tirolske:
»Imam nekaj priložnosti, da Vam malo opišem, kako se nam godi na bojišču. 4. oktobra pride brzojav na . . ., da moramo vsi sankači našega bataljona takoj v . . . ., ker gremo proč. Mi poberemo svoja šila in kopita, in odrinemo vsak k svoji kompaniji, kjer so nas čakali ostali tovariši, ki so bili ostali v dolini. Drugi dan od-marširamo proti . . odkoder nas peljejo z električno železnico v . . . Tam smo se ustanovili v vojašnici in ostali osem dni. Po mestu nismo smeli radi gotovih žensk in nalezljivih bolezni. V nedeljo smo imeli sveto mašo in skupno sveto obhajilo. Po sveti maši je pripel naš sivolasi major nekaterim junakom svetinje za hrabrost. Popoldne pa pride brzojav, naj spravimo vse, da odrinemo na drugo fronto. Čakali smo do srede zjutraj. Prišlo je 160 avtomobilov, ki so nas peljali do mesta . . . Videl sem tam cele vrste voz in avtomobilov Rdečega križa in cele prostore, posajene s križi na grobeh padlih junakov. Tukaj bo pa malo hujši boj kot na prejšnji fronti, sem si mislil. Še isto popoldne smo odšli na fronto, potem ko nam je g. kurat podelil odvezo in nas še malo poučil. Prenočili smo v nekem gozdu. Zjutraj nas je, preden so odkazali posameznim kompani-jam njihove postojanke, nagovoril še major. Vse moči napenjajo sovražniki, je rekel, da bi vzeli te hribe. Tukaj so vse drugače hujši boji kot na prejšnji fronti. Če izgubimo te hribe, potem je izgubljena Tirolska. Zato jih moramo držati. Okrog 7. ure smo odrinili v postojanke, vendar smo bili še dva dni v rezervi. V jarkih so bili vojaki že 15 dni, zato so bili zmučeni, da so komaj govorili. Blata je bilo v jarkih skoraj do kolen. En dan smo preživeli v jarkih še dosti mirno. 17. popoldne je pa že začel sovražnik pomalem obstreljevati naše postojanke. Na 19. je pa tako obstreljeval, da je bilo strah in groza. Vsi mogoči kalibri so streljali na nas. Slišati je bilo en sam pok. Vsako sekundo so padale granate. Sovražnik ni spustil samo nekateri tisočak, temveč marsikateri milijon na naš hribček. Zemlja je vsa prerita od granat, niti za korak je ni cele. Hrib je bil ves v dimu, da nismo videli drug drugega. Si še živ, ti? smo vpili, zemlja in kamenje je pa kar letelo krog nas. Na večer se je pripravila sovražna pehota na napad. Mislili so, da so naše postojanke uničene. Tudi jaz sem mislil, da so naši vojaki vsi mrtvi. Toda cel božji dan in noč smo imeli 4 ranjence in enega mrtvega. Strelski jarki so ostali nepoškodovani, le tu pa tam so bili malo razkopani. Zvečer so pa začeli obstreljevati neki gozd, ne vem, zakaj, menda zato, da so kaki smreki vrh odbili. Začele so drdrati strojne puške, mi pa peti v dobro zakopanih luknjah. Pride prva sovražna vrsta iz gozda, mi dobimo povelje: vsak k svoji puški! Tedaj pa prileti naš šrapnel in se razpoči ravno nad sovražniki. Ti se takoj umaknejo, odkoder so bili prišli. Od tistega večera so se skesali napadati. Le kaka patrulja pride do nas, naj-rajše zjutraj, kadar je jako megleno. Menda mislijo, da tako spimo kakor Italijani. Seveda, kdor pride do naših okopov, rie gre več nazaj, je takoj za eno glavo krajši. Tukaj imamo kar cele zaloge bersaljer-skih klobukov. Sovražnikovi ranjenci kar po polju umirajo. Če se kakšen priplazi do naših jarkov, ali pa če jih gremo ponoči iskat, jih že rešimo trpljenja. Ko kakega prineso, mu damo čaja, juhe, jabolk, kruha ali kaj drugega. Ob takih prilikah nam povedo, kako je sedaj v Italiji. Ubogo ljudstvo, če je vse res, kar povedo. Ko gremo na patruljo, vidimo večkrat mrtve Lahe z obvezanimi glavami. Menda so se še sami obvezali, pa so morali umreti, ker ni bilo pomoči. Kako se imamo pa mi? Veseli smo vedno. Hrane nam ne manjka. Dobimo bel kruh, kuhan kostanj, vino, čaj, sir, surovo maslo in slanino. Vsega prineso ponoči v strelske jarke. Kadar smo v barakah, molimo tudi sveti rožni venec pa zapojemo kako fantovsko, kot včasih na sredi vasi. Pa še jo bomo, če bo božja volja. Zabave je dosti, prijetno je, ker smo skupaj samo Slovenci. Pri pisanju je »me-nažšala« za mizo, kamen pa za stol.
Bolgsri.
Vsak, kdor je bival doslej, četudi samo nekoliko dni, pri Bolgarih, je gotovo s seboj ponesel najboljši vtis o njih in njihovi gostoljubnosti, katero še posebno razvijejo takrat, če pride tje Slovenec ali Hrvat. To jc pa samo površni vtis; šele če dclj časa bivaš med njimi, jih popolnoma spoznaš. Do nas Slovencev gojč posebne simpatije. Prav zaradi te njihove prijaznosti sc človek že prvi hip čuti, ka-
kor da je doma. Toda ne samo odlični krogi, tudi navaden, preprost Bolgar je nad vse vljuden in postrežljiv. Stori razne usluge, pokaže in razjasni tujcu rad vse, kar mu je potrebno za ravnanje, če se mu za njegov trud hoče kaj pokloniti, ponosno odvrne, češ da ni vredno za tako malenkost. Pri tem je skromen in pošten.
Kar Bolgare posebno diči je to, da se pri njih ne sliši nikakih kletev in preklinjanja, kakor je to žalibog grda in gnjusna navada v nekaterih drugih narodih. V afektu rabi neke izraze, ki so pa popolnoma brez pomena. Tudi se tam ne vidi pi janih ljudi.
Če čez dan zapustiš svoje stanovanje, je prav vseeno če zakleneš vrata ali nej lahko si brez skrbi, vse ostane nedotaknjeno. Ako se sploh kdaj zgodi, da si kdo prisvoji tujo lastnino, je krivec kak tujec, katerih mnogo živi po večih mestih, a domačin gotovo ne.
Svoje otroke pošiljajo v višjo naobraz-bo navadno v Pariz ali velika mesta v Rusiji, če jih sploh proč pošljejo. Sicer pa imajo tudi doma izvrstne šole, gimnazije, univerzo itd. Vsak naobražen Bolgar govori perfektno francoski.
Ako je Bolgar naobražen, potem to ni samo površna uglajenost, ampak globoka inteligenca v pravem pomenu besede. Resni ljudje so to ter nimajo navade, svoj čas tratiti z nepotrebnimi frazami in razgovori. Samo v resne razgovore se spuščajo, naj se vrti snov o katerikoli znanstveni stvari ali politiki. Pravi užitek je biti v njihovi družbi. Veliko je njihovo zanimanje in poznavanje splošne svetske literature. Shakespeara n. pr. ve inteligenten Bolgar kar na pamet; niso pa stem mišljeni citati, katere zna že vsak majhen dijak v šoli, ampak temeljito proučeno. Tudi na gledališkem odru je njihov ljubimec; Shakespearove igre se lahko mnogokrat ponavljajo in vedno je gledališče polno, vedno ostane zanimanje isto, nespremenjeno. Tako se je igral »Beneški trgovec« sedem-najstkrat zaporedoma, mi smo bili že nezadovoljni, vsak dan eno in isto igro predstavljati, ali občinstvo je vedno polnilo hišo. Ibsenova »Nora« se je igrala sedemkrat pred razprodanim gledališčem itd.
Njihovo gledališče je krasna velika stavba, zgrajena po znanih dunajskih arhitektih Helmer in Felner, pravi kras prestolnice Sofije. Lahke igre, plitke vsebine, se splošno odklanjajo, posebno pa ne trpe nobenih frivolilet na odru. Samo enkrat se je poskusilo z igro v lahkem francoskem genru, ali vsa publika se je škandalizirala — in izginila je z repertoira.
Bolgari so veliki ljubitelji in poznava-telji glasbe. Ali neumne, brezsmislene operete niso po njihovem okusu, to je za njih samo eksperiment, ki žali njihovo prirojeno estetično čuvstvo. Gledati in poslušati duhovito stvar, v tem so neutrudljivi, za banalnosti pa nimajo smisla. To je pač najlepše spričevalo njihovega finega ukusa. V tem so občudovanja vredni.
Bolgarke ne prihajajo v gledališče, da bi pokazale svoje nove obleke in lišp, ampak radi duševnega užitka; poslušajo z veliko napetostjo in pomnostjo tek igre. V njihovih salonih se ne vrti govorica o modi in ne opravljajo se nenavzočni znanci, ne mlatijo se prazne dolgočasne fraze, ampak ves razgovor se vrti okoli koristnih in poučnih stvari.
Bolgari ne polagajo velike važnosti na svojo zunanjost, ter so vedno bolj pripro-sto oblečeni, tudi visoki gospodje, to zelo ugodno učinkuje na tujca. Seveda ob ofi-cielnih prilikah, takrat je kaj videti. Tako je n. pr. eleganca bolgarskih častnikov, posebno če so v paradni uniformi, impo-zantna. Prikupljivo je njihovo vedenje, neprisiljeno. V vseh treh letih, ki sem jih tam preživela, nisem videla niti ene — salonske opice,
Bolgari so trezen narod, redke nadarjenosti, marljivi in neutrudljivi v svojem prizadevanju za vseobči kulturni napredek v vsakem oziru. Splošno imajo mnogo podobnosti z nami Slovenci. Njihov jezik je zelo podoben našemu, to se je pri mojem prvem gostovanju v Sofiji najbolj pokazalo. Dve igri sem govorila slovensko, dve pa hrvaško. Splošno mnenje je bilo, da so me slovensko bolje razumeli in zahtevali so, da nadaljujem svoje gostovanje v našem jeziku. Drago mi je, da sem jaz bila prva, ki je sploh na bolgarskem odru slovenski spregovorila. Naučila sem se v treh mesecih njihovega jezika ter sem tri leta igrala bolgarski na kraljevem bolgarskem gledališču, kjer sem bila angažovana kod prva tragedinja. Silno so se veselili, da tujka govori na njihovem odru bolgarski in dosegla sem tam mnoga priznanja in odlikovanja.
Pri bolgarskih koncertih se pojo naša mile slovenske pesmi. Takrat, ko sem do-potovala na moj angažma v Sofijo, sem bila prvi večer zelo otožna, ker sem se v Zagrebu poslovila od svojih milih in dragih. Tedaj je pa bolgarska vojaška godba
—	nepričakovano, kakor naročeno, zaigrala našo slovensko: »Po jezeru bliz Triglava ,.,« in vsa moja žalost je precej izginila. — Čutila sem, da sem tudi lam doma
—	med brati Bolge ">.
Omenim nai tudi to, da so Bolgari, ko so nas poselili, z velikim navdušenjem govorili o Slovencih, posebno pa so jim, kakor so pripovedovali, ugajale temperamentne, lepe Slovenke.	.
Imajo neke posebne navade. Kri nas namesto odgovora odmajemo z glavo, ludi Bolgar to stori — ali z nasprotnim pomenom. Ako odmaje z glavo na stran, pomeni to pri njem — da, ako pokima navzgor, pomeni — ne; tega sem se težko priučila.
Nadvse lep je običaj, ki ga imajo na starega leta dan. Ob dvanajsti uri ponoči zagrme silni topovi ter naznanjajo ljudem, da je nastopilo novo leto. Še bolj ginljivo pa je, da na sveti večer, ob dvanajstih ponoči, zopet silno grmenje topov naznanja, da se je rodil - Hristos. Kdo ne bi mislil v tistih trenotkih na svoj dom! Drugi dan pa Se pozdravljajo na ulici z besedami: ^Hristos se je rodil.« Vse je odeto v svečanost in tam pri njih čuti človek, da ie
velik praznik.
V vojašnicah pa je ta vojaški red, da vsak večer vsi vojaki za mirozov nastopijo na dvorišču in vsak večer odpojo vsi enoglasno večerno molitev — Oče naš! Ako je veterno vreme, potem veter prinaša seboj odlomke te pesmi do mesta, da U pretrese dušo.	.
Bolgar vsakemu pravi: U.
Silno ljubi svojo domovino, pripravljen je za njo kri preliti vsak — brez razlike, naj je višji ali nižji. Vkljub nekim političnim strankam so v odločilnem trenot-ku vsi za enega — eden za vse. V tem so vzorni. Dokazali so to posebno v zadnjem času celemu svetu s svojim junaštvom in hrabrostjo, ko se bore na življenje in smrt.
Zoiija Zvonarjeva.
Cerlrla Sla ou Soči.
Samo en teden je bilo presledka med laškimi napadi. Tretja bitka ob Soči ,e bila izvojevana v naš prid, kar so se po majhnem prestanku lotili Italijani z vsemi rezervami nove velike bitke. Slučaj je nanesel, da sem bil priča pocetku te četrte bitke. Sicer se je komaj pričel boi takrat, a vsa znamenja so kazala, da se bodo združile posamezne praske v novo enoto, v veliko bitko. S posebno ugodnega mesta sem lahko opazoval vebke dogodke. Stal sem na takem kraju, da sem lahko pregledal vse goriško bojišče od morja ter Grižega Brda do Plavi.
Baš oni odsek je bi! pred menoj, na katerem je onega dne izbruhnila bitka z vso silo. To je bilo onega dne, ko je javil general Hofer, da so pričeli Italijani v odseku od Plavi do Grižega Brda splošen napad z velikimi silami. Bila je res redka prilika, kakor bi bil iznova oživel stari poveljniški grič. Odtod bi bil mogel pregledati vojskovodja vse bojišče.
Veličasten je bil razgled. Polkrog — obroč smrti. Bijejo se na vseh točkah. Dol proti morju vlada na vsi črti hud topniški ogenj. Smrt razbija po svojem bobnu. Ita-liianom ni mogoče zlesti iz kritij, naše top-ničarstvo jih pritiska nizdolu. Na Grižem Brdu je poizkusila laška pehota petkrat z napadi, petkrat so jo odbili. Na griču pri Sv. Martinu se bore ogrski polki z bodali in ročnimi granatami. Naskokov že šteti ni več mogoče. Na tem hribu leži na pobočjih pred postojankami samo enega našega pehotnega polka 3000 trupel. Na severu se dviga 275 m visoki šmihelski grič. Tu so se borili s peklom ogrski honvedi. Sedaj vrvi borba na severnem pobočju. Lahi pritisnejo v naše postojanke, lovci jih pomečejo zopet iz njih. Ša dalje proti .severu pa je mogel napasti sovražnik samo enkrat. Nevidna plamenena stena naših topničarjev mu ni dala naprej. Tako divja bitka okrog vse Dobrdobske planote brez miru in prestanka od predpoldne do teme.
S severa Dobrdobske planote se razteza bojišče ob Soči. Tu vlada mir. A hipnemu miru v tem odseku se pridružuje zopet odsek borbe. Pri Ločniku je zbral sovražnik rezerve, a le na malo mestih so uspeli do juriša. Z 240 m visoke Podgore se je vlila nanj uničujoča ognjena ploha. Severno odtod je ubranila zopet naša artiljerija, da bi se bile zbrale sovražne rezerve. Še višje gori pri Oslavji, ki je mnogo prebilo po sovražnih granatah, so pregnala naša krdela vztrajno naskakujoče Lahe. Počez na severovzhodu stoji goli 600 m visoki Sabotin. Tudi tukaj se je zaletel sovražnik v napad. Pod hribom stojita dve vasici, Št. Maver in Solkan, kateri so zelo obdelavali sovražni izstrelki.
Tak je položaj goriškega mostišča v sredini velike bitke. Tudi severno odtod na desnem krilu so trdi boji. Do Plavi se more videti. Še pred Plavmi se skriva med gričevjem Zagora. Včeraj so si prijurišali Lahi pri sedmem naskoku nekaj hiš, a že danes zjutraj je bilo konec radosti in naši so si priborili navrh še več laških jarkov.
Tako se širi pred nami orjaško bojišče. Vidi se Gorica, vidijo stebri soškega vija-dukta, vidi se Krmin in na jugu brezmejno morje. Vidijo se lagune, razločno se vidi Gradež. Vse bojišče je razprostrto kakor knjiga s podobami in vendar, kaka malenkost je, kar se nudi očesu n' ovih skriv-
nosti. Vidijo se vijugaste črte postojank zakaj prazno je moderno bojišče. Največ je še hrane za uho: grmenje topov, raglja-nje strelnih strojev, prasketanje pušk. Beli oblački šrapnelov ovija:- s tančico vrhove, rjavi, umazani stebri	kažejo, kam je
udarila granata. Vidno gospodari uničujoča sila, a siromaščine, ki jo provzroča, ne moremo videti z viška svojega stališča. Iti moramo nizdolu, da moremo videti uspe-
hov.	,.
Dve značilni svojstvi kažejo soški boji, kanonsko bobnanje in nenavadno pritiskanje boreče se pehote na sovražno. Vsak napad so pripravili Lahi z večurno besno kanonado. Kadar potem ustavijo streljanje," vselej so mnenja, da ni več žive duše v naših postojankah. A vsakokrat morajo s krvjo zapisati si novo izkušnjo, da vedo vztrajati naši vojaki. Tudi naši težki ka-noni ne ostanejo dolžni odgovora. Kadar vrše naši orjaški možnarji krvavo delo, se čujejo pogostoma k nam klici: »Santa Ma-donna!« ali »Mamma mia!« Često so grozovite izgube sovražnikove že po topniškem ognju in trupla se grmadijo pred našimi postojankami.
Ze pred napadom leže krdela pogostoma čisto blizu drugo drugemu. Da, celo do 15 m so se prikopali ponekod Lahi do nas. Vojak mi je pripovedoval, da bi si lahko videli drug drugemu v oči, tako blizu so si včasih. Življenje v strelskih jarkih ni prijetno, vojaki se morajo varovati z oklop-nimi ščiti. Če se le za ped pokaže kdo izza ščitovega roba, po njem je in ploha ročnih granat se usuje za njim.
Taki so boji v soški bitki. Iz zemlje na dan pririlo se peklo je soška dolina. Pred stoletji je živel v Sabotinu v pregnanstvu Dante in pravijo, da so trde pustinje sabotinske dale obliko njegovi pesnitvi v oddelku Inferno. Sedaj je ta okolica res pravcato peklo.
ljevali, so obsipali sedaj z razstreli. Oni dan, ko sem bil tam, je padlo v mesto pet težkih in neštevilno malih granat. Na griču pri Podgori, kj je bil sicer lep gozd, stoje le še tri gola tenka debla. V kavarni s preluknjanimi okni smo čuli pri zajutreku najnovejši dogodek: granata je pred nekaj dnevi priletela v lokal pri oknu in pri vratih zletela na cesto, kjer se je razpočila brez škode. Pri onem oknu je čital časnike nadporočnik, kateremu se ni zgodilo čisto nič.
Ko sem se vozil iz Gorice, je bilo grmenje od Šmihela sem najjačje in podgorski vrh je bil zavit v gost rumen dim. Topovski streli in pritajeno godrnjanje oddaljenih eksplozij so me spremljali iz nesrečnega mesta, kateremu nedostaje v srečo samo še rešitev od svojih rešiteljev.
Novi noji pri Gorici.
Očividec poroča iz vojnodopisnega stana dne 18. novembra:
V prostoru pri Gorici je od 10. t. m. v teku nova bitka, ki sem jo včeraj in danes gledal z lastnimi očmi. S povečini svežimi četami — nekaj teh divizij sploh še ni bilo v boju — So Italijani od 10. t. m. izvajali napade na raznih mestih. Vsi napadi pa imajo le en cilj: prodreti proti goriškemu predmostju in
Poarolioosli orjaške DilKe oD Soči.
Da ima laški topničarski ogenj grozovite uspehe, o tem so bili Italijani tako prepričani, da so na nekem mestu poslali poizvedovat častniško patruljo, ki naj do-žene, da so vsi branilci res mrtvi. Prav blizu pred napol sestreljeno oviro so po-strelili patruljo in le ranjenega poročnika za nogo potegnili v jarek. Ujetniki pripovedujejo, da se boje Lahi najbolj Podgore, katero imajo ?a nepremagljivo. Ta raztrgani in po tisočerih izstrelkih razriti rjavi grič, ki se kakor ključavnica postavlja pred Gorico, je veljal že hekatombe mrličev. Preko gora padlih tovarišev, ki še leže v ospredju, ženo Lahi. vedno novih krdel. Dokazano je, da so v vseh oddelkih laške fronte pobrali čet in jih pritegnili pred to peklensko žrelo ognja in železa.
Pred nekaj dnevi so postavili na sosednji Sabotin laško brigado. Ujet laški podčastnik mi je pripovedoval, da je imela brigada 2000 mrličev. Polkovnik se je onesvestil, potem se ga je lotilo krčevito ihte-nje, tako ga je prevzel pogled na razbito krdelo, ki je pribežalo razrušeno nazaj. Bataljon kolesarjev, ki so ga pritegnili iz Tirolske, je bil pri Oslavju deloma uničen deloma ujet. Med ujetniki je bil tudi major in stotnik, ki je imel šele 26 let. Strašne izgube na častnikih silijo Lahe, da poverijo poveljstvo večjih oddelkov čisto mladim častnikom, to pa na škodo disciplini. Govoril sem s korporalom, ki je porabil jutranjo meglo ter jo odkuril k nam. Govoril je dobro nemški, ker je delal sedem let v Pforzheimu pri Monakovem. Ko sem ga vprašal, zakaj je ubežal, je rekel: »Truden sem, zadosti mi je vojne. Na Sabotinu smo izgubili 1000 mož pri samo enem napadu. Nihče nas ne veruje več, da pade Gorica. Vsi delavci pri nas mislijo o vojni kakor jaz, le oni, ki so jp provzročili, so drugih misli. Vam se godi bolje, bojujete se za domovino, ki vas preživlja. Kadar pa se jaz vrnem po vojni domov, treba mi bo zopet navezati culo in jti v tujino.«
Drug ujetnik se je šalil rajši. »Cadorna je rekel, da bodemo tretji dan ofenzive v Gorici, a da bodemo imeli vodnike na tej poti, tega ni povedal.«
Poleg takih elementov je tudi mnogo oddelkov, ki se bore z junaškim preziranjem smrti. Znani so v tem alpini in bersaglieri. Pri Podgori je isti bataljon osemkrat juri-šal na isto postojanko. Po osmem naskoku je bilo le še 100 mož, ki so jih ujeli naši.
Prvi dan, ko sem prišel na soško fronto, sem videl laška orjaška letala, ki merijo počez 30 metrov in so oborožena s tremi strelnimi stroji. Letala so križarila pol ure vzhodno Gorici. Dvakrat je napadel majhen naš letalec orjaškega nasprotnika jn razločno se je čulo ragljanje strelnega stroja x 2000 meterske višine. Hkrati je vrgel eden Italijanov tri bombe po 25 kg. Dve sta se razpočili komaj sto korakov proč od naše skupine in izkopale v zemljo globoke jame, tretja pa se ni razpočila, ker je priletela na močvirje.
Drugi dan sem gledal z griča po bojišču in videl od morja do poraslih vrhov Sv. Gore, opazujoč silno streljanje topov.
Tretji dan sem prišel v Gorico. Mesto, katerega Lahi nekaj časa niso obstre-
osvojiti Gorico. V tej bitki se jim zde zopetnaj priprav-nejša pota za dosego njihovega cilja naslednje smeri: od sever asem čez Oslavje, od zapada čez Podgodo in čez Sv. Mihael. Na teh treh točkah se osredotočujejo njihovi najtrdovratnejši napadi, ki jih znova izvajajo po večuroi artiljerijski pripravi z zelo močnimi silami.
Ko smo 12. t. m. dopoldne okoli 10. ure dospeli na neko opazovališče blizu Gorice, je boj že divjal na celem višinskem vencu od Griže brda do Sabotina z menjajoče se ljutostjo. Italijansa artiljerija, ki ima svoje postojanke z mnogoštevilnimi topovi na 12 km dolgi fronti deloma na hribih, deloma v dolini, menjaje se obstreljuje višine, ki naj odpro pot v Gorico. Njen ogenj se časih zgosti v ure trajajoče bobnanje. Ob pogledu na panoramo tega boja je tudi la-jiku prvi hip jasno, da gre za mesto v dolinski kotlini, za Gorico. Artiljerijski ogenj se vrši zdaj v neprekinjenih salvah, zdaj pojema do srednej delavnosti. Hrib Sv. Mihaela cele ure pokrivajo beli oblaki šrapnelov, nanj so neprespano naperjene cevi italijanske artiljerije. Popoldne so sledili pehotni napadi, i so bili zopet vsi odbiti. Na Podgoro so pelo dopoldne neprestano padale granate, večinoma 15—22 cm. Iz doline in vse naokrog so švigali ognjeni jeziki naših tokov, ki so krepko bili po laških artiljerijskih postojankah in v popoldanskih urah
jih so trije naši bataljoni zadržali napad sedmih laikih polkov.
Cesar
je poslal poveljniku tega polka v priznanje izrednih zaslug moštva in poveljnikov brzojavko, ki je posebno pohvalna ter je vzbudila največje navdušenje.
Laški letalci
s svojimi velikimi oklopnimi bojnimi letali neprestano križarijo nad bojiščem in mečejo bomte, a doslej še niso poškodovali niti enega vojaško važnega objekta. Naši letalci, ki jih podpirajo naši šrapneli, vedno po najkrajšem boju napode Italijane domov, dasi so naša letala oborožena le s strojnimi puškami, italijanska pa z brzo-strelnimi topovi.
Vsi italijanski ujetniki pripovedujejo, da so nameravali Lahi zadnje dni na vsak način in za vsako ceno
zavzeti Gorico
ter se ni gledalo na nobeno žrtev. No, tudi topot so bili vsi napori zaman in sedaj se tudi zadnij laški vojak prepričan, da je italijanska stvar tu končnoveljavno izgubljena.
Crlice iz nojev za Gorico.
Veliko se je žc pisalo o Dalmatincih, junaških braniteljih Gorice. Popolnoma naravno je to, kajti z vsako bitko ob Soči, posebno pa na goriškem obmostju je nerazdružno zvezano ime Dalmatin ca. Avstrijski Jugoslovani, Hrvatje in Slovenci, o katerih se je sporazum tako kruto varal, so svojo zvestobo na vseh bojiščih dokazali s krvjo in neprimernim junaštvom na tak način, da so obmolknili vsi klevetni glasovi. A poleg tega se moramo mi tega dejstva popolnoma zavedati, posebno za bodočnost, kajti naši junaki, ki z veseljem prelivajo svojo kri za obstoj in zmago avstrijske domovine, umirajo s popolno zavestjo tudi za to, da se bo mogel po miru naš ljubljeni narod v okviru ljubljene Avstrije v svobodi kulturno in narodno razvijati. Podrobnosti junaštva Dalmatincev so malo znane, zato podajemo tu nekaj črtic iz zadnjih bojev za Gorico.
razbili dva 28 cm laška možnarja.
Tudi za artilerijskimi rojnimi vrstami so delovale baterije in dvignile gost ognjeni zastor, ki je branil naprej rezervam. Proti poldnevu smo iz doline nenadoma zaslišali ogenj strojnih pušk. Prihajal ej iz odseka Pevma-Oslavje, kjer se je vršil večji bo. Težki temni oblaki dima so ležali ondi nad našimi postojankami. Bile so granate najtežjih italijanskih topov. Te granate so dolge 1 m 30 cm. Jasno je bilo, da namerava sovražnik
prodreti pri Oslavju,
kjer je že opetovano doživel najtežje poraze. Tud itopot je bil z najgroznejšimi žrtvami vržen nazaj. Malo prej sem govoril z ujetniki, ki vsi pripovedujejo, da so izgubili zopet neverjetno veliko ljudi. Pred nekaj dnevi sta bila pri Oslavju ujeta en laški major in en stotnik in cel bersaglierski kolesarski bataljon popolnoma uničen.
Na Sabotinu
je danes mirnejše. Tu so bili napadi v zadnjih dveh tednih za Lahe posebno žrtev-polni. Ena sama napadujoča aumada je izgubila 2000 mož. 21. oktobra je sovražna artiljerija obstreljevala naša stanišča z za-žigalnimi bombami in res provzročila požar. Naš? moštvo je zapustilo goreča zavetja, si hitro napravilo zasilna kritja in tu mirno čakalo Italijanov. S težavo je lezlo na vrh hriba 600 Lahov, ki so jih naši moža za možem ujeli. Oni, ki so bili še na pobočjih, niso videli, kaj se godi s tovariši na vrhu ter so kričal: ,da je Sabotin osvojen. Ko so pa prišli na vrh, so bili istotako ujeti. Naše moštvo si je nato napravilo nova zavetja in vstrajaslej ko prej na svojem mestu.
V bitki za Gorico izvajajo
Dalmatinci in druge hrvaške, štajerske in
kranjske čete
neverjetna junaštva. Zlasti protinapadi Dalmatincev so tako ogorčeno ljuti, da pred njimi ni obstal še noben italijanski vojak. Dočim se Lahom ne posreči, da bi pripravili svoje čete za ponovni napad na eni in isti točki, vstrajajo in odbijejo naše čete po 7 do 8 zaporednih naskokov. In če kdaj Italijanom posreči vzeti začasno kak kos jarka, potem se iz našega protinapada nobeden živ ne vrne k svojim. V zadnjih bo-
Junaški trobentač.
Proti jutru je bilo. V miru, ki ga zmore pred bojem le človek s popblno zavestjo, da zmaga, so čakali Dalmatinci pred Oslavjem znamenja za napad. Niti zganiti so niso smeli, sicer bi jih sovražni opazovalec takoj zavohal in toča granat in šrapnelov bi jih zasula.
Tedaj šepetne poveljujoči častnik trobentaču, naj da znamenje za napad. Mladi, drzni Kovač — 18 let mu je komaj — ki je že drgetal nestrpnosti, se splazi iz jarka in zatrobi. V hipu ga je obsula toča krogel in kljub opominom častnika naj se skrije, je trobil dalje. Tedaj prifrči kroglja, odtrga prst in preluknja trobento. Kovač trobi dalje in se ne zmeni in kroglje brenčijo mimo njega, mu preluknjajo čako, a on zavpije:
»Napried bračo Dalmatinci!«
In kakor razkačena truma levov se spuste Dalmatinci, ki jih je pogled na mladega Kovača vrh jarka nepopisno navdušil, na črne mase Italijanov, ki so se v grozi pred tem človeškim plazom umikali, podajali, bežali kot brezumni. A Dalmatinski plaz je pokončal vse, kar je dosegel in Oslavje je trdno v naših rokah.
Mladi Kovač pa je dobil veliko zlato svetinjo — veliko srebrno ima že — in njegovo trobento so poslali v vojni muzej na Dunaj.
Devet bajonetnih ran — a vendar naprej!
Pri drugem naskoku je bilo. Že je prišlo do ročnega meteža. Z nasajenimi bajoneti so podirali Dalmatinci vrsto za vrsto Lahov. V prvi vrsti se bori s šestimi sovražniki prileten Dalmatinec. Njegovo telo krvavi že iz devetih ran, a on se ne umakne. Tovariš mu zakliče:
»Pusti bračo, ču ja svršit!..
»Fala! Dosta imaš drugih! '
In maha dalje, dokler ne obleži okoli njega po obupni borbi vseh šest Italijanov. Nato se upehan zgrudi. Zdaj komaj čaka v goriški bolnišnici, da se vrne v bojno črto.
Junak — do smrti!
Srečam ranjenega Dalmatinca, ki prihaja počasi iz bojne črte. Bled, krvav, izmučen. Ko me zagleda sc nasmehne.
»Talijanac jih jc opet dobil!«
»A ti si ranjen! Zakaj ne čakaš voza?« Imel jc težko rano na desni strani prsi in mrtvaški znoj mu je kapal s čela.
»Žigicu mi daj, da vidim, ko ko duboka jest rana.«
Mene je spreletel mraz, a on mi smehljaje stisne roko in gre dalje. Na pol poti sc je zgrudil mrtev na tla.
Kranjski Janezi v Boju z Mm
jisca:
Praporščak piše z jugozapadnega bo-
Spoštovani gospod profesor! Vašo razglednico sem prejel. Hvala Takoj Vam moram povedati, da Cjaspari-
feve razglednice tukaj našim tovarišem, ki so Nemci, zelo ugajajo. Pravijo, da je izmed slovenskih slikarjev Gaspari največji talent. In eden teh tovarišev, prosim, je profesor na škotski gimnaziji na Dunaju.
Sedaj pa kako je z menoj. Stvar se je ocl takrat, ko sem Vam zadnjič pisal, precej izpremenila. Namesto, da bi kuzmali in mrcvarili severnega medveda, smo šli raje delat na jug iz polente guljaž. Čisto imenitno je to, ampak tale polenta je precej prismojena zato je ž njo precej dela. No pa bo že. Ne rečem, malo huje je tukaj kot tam gori, ampak vsak si misli: »Ne boš imel polentavzar naših krajev,« pa prenese več kot prej.
»Aha!« si misli Talianček, sedajle pa nanje! Avanti, Savoia! Coragio! Fortezza, Fratello!« In začno prodirati proti našim pozicijam. Mi se jim pa smejemo v dobro zavarovanih »cavernah«. Lah primaha do naših strelskih jarkov. Že se veseli — takrat pa mi vun, s kopiti in bajoneti nanje ,— in sedaj bi morali videti)njihovo corra-gio in fortezzo! Vse beži, kar še more, ali se da ujeti. Drugi se pa dero na vse ore-tege: »Aiuto, mamma miaU Janez in Dalmatinec na še bolj mahata:>Ti bom že dal mamo! Kaj pa siliš na naSfc! Ostal bi bil pri mami, saj te ni nihče prosil, da pridi sem!« A Italijani si dalje? ¥$zbiiajo glave ob neprodornem zidu in kriče? »Evviva Gori-zia irredenfa!« Hočejo na všfek način v Gorico. In tudi pridejo, sevedi brez puške in bajoneta, pridejo in izginejo v zaledje, vi-dijo še celo Lubiano kot ujetniki. E, ne bo Lah »španciral« po Gorici, dokler smo mi tukaj!
Pa če bo božja volja, se še vidimo, četudi bo morebiti koža malo preluknjana.
Kako se non slovenskim duhovnikom v laškem ujetništvu.
Župnik iz Biljane v Brdih, vlč. g. Ludovik Kumar, sedaj v italijanskem ujetništvu v Campobasso, piše prijatelju I. V. v G. med drugim :
Campobasso, 11. oktobra 1915.
Predragi prijatelji Dve pismi sem od Tebe prejel. Hvala lepa! — Dne 15. septembra sem zapustil Cremono, kjer sem bil 3 mesece med štirimi zidovi. 17. septembra sem prišel tu sem v družbi 9 Bricev in nekaterih Furlanov. Moji sopotniki so se odpeljali naprej s trebuhom za kruhom. Po posredovanju tukajšnjega župnika-ka-pon%a so mi odkazali stanovanje v kon-ven^u manjših bratov sv. Janeza Krstnika. Hra^p imam tudi v samostanu; zavživa se večinoma z vilicami: krompir, fižol, maka-ionj^j zelišča. Dvakrat ali trikrat na teden Je np,esna juha. Menda bom moral plačevati, ozir. samostan odškodovati z mašni-jni lfitencijami, ki so tukaj po 1.75 lir. Vsaj •,jako,"sem razumel g. p. gvardijana. Celica je bqrna. Gg. patri govore samo laško; z rmeik>j so prav dobri in postrežljivi. Dvakrat na dan grem z enim g. patrom na iz-jprehod eno uro. — V tem mestu je nekaj puranov - beguncev civilistov. Slovenec serii edini jaz. Mesto leži nad morjem ka-korTrnovo nad Solkanom. Zdrav sem hvala Bogu, zmirom, dasi sem napravil vse postaje žalostnega dela sv. rožnega venca. Kolikor je meni znano, nas je duhovnikov Slovencev približno 10 po raznih mestih. Kalin, Leben sta v Logjeh. Za g. Piriha še zdaj nič ne vem. Reveži smo vsi! Ločeni od naših beneficij, brez dohodkov, brez podpore. In Bog ve, kaj nas še vse čaka. Furlanski duhovniki, ki so bili v Cremoni, so na Siciliji po raznih mestih z ljudstvom vred. Tudi Kozanjcev je dosti tam v mestu Palermu n. pr. družine Vugova, Toninova itd. Župnik Uršič je na svoje stroške v Flo-renci, g. Matija Ivančič pa v Oropu, tudi na svoje stroške. G. Blažko je od 30. avgusta v Turinu kot dušni pastir Slovencev. Hrano in stanovanje ima brezplačno. Tudi jaz želim priti v Turin.
V Brdih so nalezljive bolezni. Morda šc ne veš, da je župnik Fr. Marinič iz Kojskega umrl 22. septembra v Cremoni? Bolezen njegova je bila prehlad, trganje po glavi, zobobol (5 zobov so mu izruli), zanemarjeno zdravljenje in pa žalost po domovini. Truplo prepeljejo v Šmartno.
S srčnimi pozdravi Tvoj
Lud. Kumar.
Lafti in fiivji kozel.
Topničarski desetnik Fran Kos poroča s koroškega bojišča dne 12. novembra: Imeli smo zopet priliko Lahč nabri-sati. Bilo je 19. oktobra v zgodnjih jutranjih urah, ko otvori silno kanonado. Ob čudovali smo njegovo precizno streljanje — v skalovje. Posebno je vzel na muho neki visok vrh. Gotovo si je mislil, da tiči ondi med skalovjem naš opazovalec. In ni se motil, opazoval ga je res — divji kozel. Natančno smo ga videli s prostim očesom.
Kakor obnorel ga je bombardiral Lah, toda kozel se ni nič zmenil za laško jezo! Pregnal ga je šele blizu njega padli izstrelek .Lah je poslal za njim še par šrapnelov, a kozel opazovalec jo je brezbrižno počasi
odmahal — čisto nepoškodovan. Čudno, da Cadorna tega »uspeha« v svojem poročilu ni omenil.
Kmalu nato je začel Lah iskati naše baterije. Ko le ni odjenjal, smo se pa iudi mi oglasili. Začelo se ej peklensko orgla-nje; izstrelki so leteli krog nas, a zadeli so in premetavali le kamenje. Mi smo od vseh strani škropili Lahe, tako da niso vedeli, kam bi streljali in so bili kakor ob pamet. Kmalu je sprevidel, da nič ne opravi ter je utihnil. Kaj hočete — neugodno vreme — za Lahe!
Mrzlo je začelo postajati, toda mi smo za zimo dobro preskrbljeni in tudi vročo kri imamo, tako da se nc bojimo ne zime ne Laha, tega že celo ne. Vedno ga pričakujemo, pa se ne gane iz svojih skritih brlogov.
Ounaisko pismo.
Prvo predavanje vseučiliškega docenta dr. Pitamica. — Razburjenje vsled obstreljevanja Gorice. — Ugodno presojanje političnega položaja.
Dunaj, 16. novembra.
Danes je nastopil prvikrat naš slovenski rojak dr. Leonid Pitamic kot javni docent na juridični fakulteti dunajske univerze. Kot že morda znano, bode dr. Pitamic predaval o raznih sistemih državnih zvez. Pri tem njegovem prvem predavanju je bilo prisotno mnogo naše odlične dunajske inteligence, kakor tudi mnogo naših slovenskih visokošolcev, Predavanje je napravilo na vse jako ugoden utis in poslušalci so se jako laskavo izrazili o njegovi metodi. Jako nas veseli, da smo dobili zopet enega slovenskega docenta, ker jih imamo že itak tako malo. Ako bo sčasoma njih število narastlo, tedaj nam ne bode mogel nihče očitati, da nimamo dovolj vse-učiliščnih moči za svojo univerzo. Dal Bog torej, da bi dr. Pitamicu sledilo še mnogo Slovencev!
Kakor so se tu na Dunaju močno veselih, da se je tudi nova italijanska ofenziva končala s popolnim fijaskom za Ca-dorno in njegove generale, tako so se razburili, ko se je oficijelno sporočilo, da so počeli Italijani iz jeze, ker niso mogli prodreti v Gorico, isto pa bombardirati ter porušili nad 300 poslopij, med temi mnogo cerkva in samostanov in pobili in ranili nad sto ljudij. Imel sem priliko govoriti z raznimi ljudmi, a vsi so kazali tako jezo na Italijane, da so rekli, da bi bili jako zadovoljni, ako bi naša armada začela že enkrat dobro klestiti Lahe ter da bi naši težki topovi počeli pozdravljati od blizu Videm ali celo Paduo in druga gorenjeita-lijanska mesta. Več ali manj je Gorica vsakemu Dunajčanu znana in vsi občutijo neko posebno simpatijo do nje .Radi tega jih je novica o njenem bombardiranju tako neprijetno dirnila. Upajo pa vsi, da bodo Italijani še kaznovani; kadar bodo naši junaki končali s Srbi ter imeli svobodne roke, tedaj bodo pa udarili na Laha, da ga poženo tja daleč proti Turinu.
Vsled vednega našega napredovanja v Srbiji in tudi vsled izboljšanja politične konštelacije presojajo vsi položaj za jako ugoden. Posebno veliko važnost polagajo na izjave ministrskega oredsednika Sku-ludisa, ki so nekaki predznaki, da uvideva tudi Grčija, kakšno budalost bi napravila, ako bi hotela stopiti sedaj proti centralnim vlastem, katerim, kakor dogodki spri-čujejo, .se ne more nikdo več ustavljati. Vest, cla bomo dobili iz Rumunije žito, je tudi jako razveseljiva in kaže, da tudi Ru-muni niso čisto odvrnjeni od nas, ampak da so počele učinkovati naše slavne zmage tudi tam. Morda bodo tudi oni sprevideli, da je njih bodočnost le ob strani habsburške monarhije.
Nadalje pomenjajo vedne izpremembe v ministrstvih četverosporazuma, da tam ni vse v redu, ter da je še mnogo izboljšanj treba, predno bodo v resnici sposobni, da začno kaj res uspešnejšega proti nam kot so bile vse njih dosedanje ofenzive na severu, na zahodu in na jugu. A kakor vsi upamo, jih bodo naše armade prehitele ter prisilile, predno dospejo do one moči, k miru. Naši vojščaki uživajo našo brezmejno zaupanje in mi smo prepričani, da bodo tudi to, kar mi pričakujemo od njih, izpolnili.	B.
Nemci o slovenskem umetniku.
Skoraj 1000 metrov nad morjem, na nekem pomolu gorovja, čegar obrastke obliva daleč doli v širokem loku Drina, dočim gleda njegov višji greben bosensko-srbskim goram v obličje, je postavljen najnovejši avstrijski vojaški spomenik, ki ga je zamislil in izvršil slovenski kipar Josip Urbanja, doslej računovodja 12. stotnije 27. domobranskega pešpolka.
»Neue Freie Presse« opisuje spomenik tako: Na mestu, kjer vodi nova vozna cesta v širokem loku do bližnjega poveljstva, je napravljen podzidek s stopnicami, ki ga krasijo trate in grmičevje in ga zaključuje nizek zid v obliki kroga. Tu se vzdi-guje podnožje iz kamena z napisom, ki ovekovečuie ime polka. t Nad podzidkom
pa razpenja mogočen državni dvoglavi orel svoje peroti kakor k poletu. Krepko je zagrebel svoje kremplje v skalo, kakor da hoče do zadnje kaplje krvi braniti domovinska tla, oči pa merijo na vzhodno, srbsko, in južno, črnogorsko stran. Orei je seveda večji kakor v/naravi, skoraj tako visok kakor trije možje drug nad drugim. Kip je napravljen iz betona z železnim ogrodjem. Iz vse te ogromne podobe pa razbereš zadržano silo in odločno voljo — tihi, a razločni glasnik duha, ki tu skoraj že celo leto navdaja naše junake. Daleč viden je ta spomenik, tudi v one kraje, ki
so nam danes še sovražni. Načrt je bil veličasten in se je, čeprav s preproštimi sredstvi, izvedel tako, da učinkuje in se prilega zeleni okolici. Lepo označuje naše trdno zavarovane postojanke v teh krajih in naše uklesano stališče na oboku zemlje sploh.
G. Josip Urbanja, ki je učenec Dunajske umetniške akademije (profesorja Bit-terlicha), je dobil sedaj od svojega poveljstva častno nalogo, da postavi še nekje drugod enako umetniško dovršen spomenik našim hrabrim vojakom, borečim se za skupno domovino.
Laiki staual na Gorico. - M mesto le padlo 3000 granat. - Veliki požari in človeške žrtoe o Gorici. - Vsi laski napadi odbiti.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 19. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Laški napadi ob soški bojni črti so se zopet pričeli. Kakor med zadnjimi velikimi boji so bili tudi zdaj predvsem namenjeni prostoru pri Gorici. Obmostje se nahaja neprestano pod ognjem težkih topov. Odbiti so napadalni poizkusi proti Oslavju in močan sunek proti podgorski višini.
Po načrtu so obstreljevali Italijani Gorico dopoldne štiri, popoldne pa nad 2 uri. 3000 krogelj vseh kalibrov so namenili razdiralnemu delu. Povzročili so velike požare. Vojaška škoda je malenkostna. Prebivalstvo je pa težko prizadeto po izgubah ljudi in lasti.
Severni odsek Dobrdobske visoke planote je sovražnik zopet ljuto napadel. Na severnem robu gore sv. Mihaela je vdrl večkrat ▼ naše postojanke. Ljuti pobližnji boji so se pa končali za naše čete tako, da so popolnoma obdržale prvotno bojno črto.
Vsi sunki proti odseku Sv. Martina so se izjalovili z najtežjimi izgubami za Italijane. Ravnotako sta se izjalovila dva močna napada sovražnika pri Zagori, več sla-bejših v ozemlju Vršiča in v prostoru pri Bovcu.
Nek naš letalec je metal bombe na suknarno v Schio.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
Dunaj. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana:
17. novembra. Sovražna artiljerija ni gledala le na to, da poškoduje naše obrambne okope, marveč tudi na to, da je uničevala načrtoma predvsem kraje, ki so jih osvojile naše čete, četudi sedaj tam ni vojaštva. S 30.5 cm topovi so obstreljevali 14. t. m. kraja Lecca in Bezzecca v Val dei Conce. Včeraj je divjala sovražna baterija proti nekdaj cvetečima krajema Moša in Ločnik na soški ravnini, iz razvalin teh krajev se dviga dim. Na višinah severni zahodno od Valona del Aaua (?) je osvojila naša pehota močno utrdbo. Našli smo tam kupe sovražnih mrličev in veliko vojnega materiala.
Na kraški planoti je ponovil sovražnik v odseku Sv. Mihaela ponoči na 16. t. m. in bodoče jutri svoje napade na postojanke, ki smo jih bili iznova vzeli. Vedno smo ga odbili. Popustil je dve strojnici in 60 ujetnikov, med njimi enega častnika. Sovražni letalci s0 metali včeraj bombe na Alo, a škode niso povzročili.
Na goriškem obmostju — mir.
Gorica, 17. XI. 1915.
Danes je pri Gorici zopet mir. Napadov ni bilo že tri dni, le mali topovski boji se vrše neprestano. Zadnja obupna bitka za Gorico se je končala s popolnim laškim porazom. Vsa poročila Cadorne o prodiranju so neresnična. Čudno se nam zdi, da se še vedno upa trositi v svet vesti o »prodiranju, sicer počasnem, a vztrajnem« ob Soči. Vsak trezno misleč človek bi mora! po njegovih poročilih priti do spoznanja, da so Lahi že davno v Gorici, kajti laška fronta je oddaljena od nje komaj pol ure pešhoje. Logično je torej, da so vsa njegova poročila golo izmišljena in temeljijo gotovo na napačnih poročilih, ki jih pošiljajo laški častniki v glavni stan. Drugače si tega ne moremo razlagati. Mi vemo le (kar vidimo z lastnimi očmi), da se Lah v šestih mesecih ni približal Gorici niti za korak. Če je zavzel mal kos jarka, ga je prihodnjo noč zopet izgubil. Položaj je isti, kot ob pričetku vojske in vse sedanje bitke ob Soči pomenjajo za Italijane toliko — porazov. In kmalu jih čaka ista usoda kot Ruse v Karpatih, ki so prošlo zimo tam — izkrvaveli.
Ker ni drugih uspehov.
Dunaj. Iz vojnega tiskovnega uraua: Obstreljevanje cerkva in hiš v Gorici se vedno bolj razvija v načrtno uničenje mesta, ker je laško vojno vodstvo brezdvoma obupalo, da osvoji mesto. Dne 19. t, m. zjutraj so pričele streljati vse pri mostišču razvrščene italijanske baterije na Gorico. Splošen ogenj vseh topov sc jc pričel ob
5. uri 15 minut zjutraj. Prvo uro je padlo 400 granat v mesto ob Soči. Cadorna lahko pusti ob otvoritvi zbornice poročati, da so izstrelili nekaj granat in šrapnelov na vsakega civilista, ki čaka osvoboditve. Italijanski napori, da obstreljujejo, ker drugih uspehov ne dosežejo, vsako dosegljivo mesto na avstrijski bojni črti, so bili včeraj popoldne osredotočeni tudi na mesto Riva ob Gardskem jezeru in z gore AlUs-simo so osobito stari mestni del počastili z granatami.
Izgube Lahov ob Soči.
Lugano. V Švico pobegli laški vojaški begunci poročajo, da so Italijani zadnjič naskakovali ob Soči z 10. armadnimi zbori. Izgube so tako strašne, da se je pri nekaterih zborih vrnil le vsak tretji mož. Celo laški vojaki so ogorčeni radi strašnih žrtev.
Nevtralni častniki na soški fronti.
Iz vojnega poročevalskega stana Jav» Ijajo: Častniki nevtralnih držav, ki se sedaj prvič mude na soški fronti v svrho študij, govore o naših četah z največjim občudovanjem. Neki švicarski artiljerijski častnik je rekel: To je največje, kar sem bil doslej videl, in najbrže največje delo v sedanji vojni sploh. Odporna sila in napadalna energija avstroogrskih čet, ki se bore ob neugodnih talnih razmerah, sta tako jekleni, da se morajo ob njih razbiti vsi italijanski napadi, pa naj se izvajajo s še tako premočjo. Da avstroogrska moštva vzdrže te napade v jarkih, ki so izklesani v kamenita tla in vrhu tega izva» jajo celo protinapade, kaže na kako visoki moralni stopnji stoji vsak posamezen moi in s kako brezmejno notranjo ogorčenostjo se bori vsak izmed njih v tej vojni. V posameznih odsekih je bil boj iz bližine tako ljut, da je ujet italijanski častnik izjavil, da se mu je naš vojak zagrizel v tilnik. Tipično za italijanski napad je, da prodirajo ljudje gosto drug ob drugem, da imaš vti«, kakor bi imel pred seboj čredo ovac, kf jo od zadaj poganjajo naprej. Vsled enega zadnjih Cadornovih povelj morajo biti sedaj vsi častniki do polkovnega poveljnika v rojni črti, odtod ogromne častniške izgube. — Z veliko ljubeznijo se oklepajo čete odseka, ki sem ga ravnokar videl, svojega voditelja nadvojvoda Jožefa, ki se v navadnem vojaškem plašču in čepici po cele ure bori v prvih vrstah svojih vojakov. Odkar sem sam videl boje tu dol, moram samo to reči: Globoko spoštovanje vsakemu možu, ki se borei ob Soči. Tu se bore junaki!
Benetke v vojni obleki.
Italijanski poročevalec francoskega lista »Journal des Debats« piše o izpre-membi, ki se je izvršila nad Benetkami po vojni, tako: Tujcev tu ni več. Trgi, ki so jih oživljali potniki vseh dežel, so kot izumrli. V palačah, na pristanih, povsod je opaziti razliko med nekdaj in danes. Akademija lepih umetnosti, ki je privabljala toliko tujcev, je zarpta, vse dragocene slike so prenesli v Florenco. Vse količkaj vrednostnega so skrili kolikor mogoče. Tako so izgubile Benetke danes ves nakit. Po Lagunah ne švigajo čolni in gondole, ponoči je zavito mesto takisto v temo kot druga laška mesta v vojnem območju. Ob 7. uri zvečer dalje se ne v mestu ne v okolici nc sme pokazati nobena luč. Strogo kaznujejo vsakogar, kdor krši to prepoved. Ne serenad, ne mandolin, ne godbe, ne glasnih ljudi ni ob kanalu. Le posamezni pritajeni klici gondolijerjev motijo včasib za hip smrtno tišino ...
Pred otvoritvijo italijanske zbornice.
Lugano, 18. novembra. Rimski poročevalec »Corriere della sera« piše o de-cemberskem zasedanju zbornice: »Giolit-ti je vi pristaši se bodo menda držali pa-| sivno, pač pa bodo socialisti z raznimi go-vori grenili vladi življenje. Zato pripravlja vlada le kratko zasedanje nekaterih dni. Dopisnik pravi tudi, da se bo Salandra izognil kočljivim razpravam. Omenjati je treba, da zagovarjajo cenzuro parlamentarnih govorov ugledni in ne ravno izrecno poluradni listi kakor n. pr. »Corriere della sera« in »Rcsto del Carlino«, ker bi se
znalo zmanjšati narodno navdušenje. Sicer je ministrski svet sklenil, da se govori v zbornici smejo objaviti, toda če bo voditelj socialistov Turati se nadalje skušal spominjati, da je Italija v tej nesrečni vojni izgubila že četrti 100.000 mož in da toliko slavljene zmage niso nič drugega kakor neznatni pozicijski uspehi, tedaj bo vlada za take govore postavila posebnega cenzorja. Vlada postopa ravnotako kakor za-časa libijske vojne in v maju in nastopa proti opoziciji s plačanimi agenti.
Propaganda proti vojski v Italiji.
Baselj. Švicarski listi poročajo iz Tu-rina: Italijanska vlada je zaplenila nad 50.000 mirovnih letakov, ki zahtevajo z ozirom na bedo takojšen mir. Tudi v flo-renškem ljudskem domu so zaplenili mirovne letake.
Revolucijonarna italijanska mesta.
»Popolo d' Italia« piše: Genova, Flo-renca, Milan in druga mesta so pripravljena na vstajo. V Rimu so strogo zastražili parlament. Tudi nekatere odlične poslance je ukazala vlada varovati.
X X X
Pri Dobrdobn .
Budimpešta. »Az Est« poroča: Ponoči in po dnevi se bojujejo na Dobrdobski planoti. V prvi črti nahajojoči se vojaki niti trenutek ne počivajo in jih morajo večkrat zamenjati. Počivati jim je mogoče le v postojankah za bojno črto v velikanskih krŠ-nih duplinah, ki jih razsvetljujejo žarometi. Italijanska artiljerija strelja neprestano ponoči in po dnevi. Razsvetljevalne bombe brenče celo noč po zraku. Italijanska pehota naskakuje korakoma. Vojaki ne napredujejo v redni vojni črti, marveč so stisnjeni kakor slaniki. Vsak korak stane strašne žrtve krvi, Italijani potiskajo pred seboj vreče napolnjene s peskom, ker kraške skale onemogočujejo vsako drugačno kritje. Če se Italijanom po velikih žrtvah posreči, da vderejo nekaj sto metrov v naše postojanke, jih ne morejo držati, ker iz-krvave deloma že med naskokom in ker ni časa, da bi se v novih postojankah utrdili.
Poraz Cruogorceu pri Priboiu. - Naše čete udrle u Sandžah. - Bolgari in Nemci prodirajo proti Kosouem polju. - Bitolj pred padcem. - 5000 Srbou
ujetih.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 19. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Črnogorci so bili pri Priboju zopet poraženi. Naše čete so med navdušenjem mohamedanskega prebivalstva vkorakale v Sandžak.
Prednje straže naših v zahodni Srbiji operirajočih vojnih sil stoje pred Novim Varošom in Sjenico. En oddelek je prekoračil 1931 metrov visok Jankov Kamen.
Nemške divizije generala pl. Kovesza so dosegle okolico Raške. Južnovzhodno od njih se bore ob vznožju Kopaonika Planine avstrijsko-ogrske čete.
Prodiranje nemških in bolgarskih divizij proti kotlini Prištine napreduje. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 19. novembra. Veliki glavni stan: Pri včerajšnjih uspešnih zasledovalnih bojih je bilo ujetih okoli 5000 Srbov.
Vrhovno vojno vodstvo.
XXX
Črnogorsko uradno poročilo.
Rim, (Kor. ur.) Črnogorski generalni konzulat objavlja sledečo uradno brzojavko iz Cetinj 16, t. m.:
Dne 15. t. m. je sovražnik napadel celo sandžaško bojno črto, a je bil odbit z velikimi izgubami. Od neke sovražne stotnije smo ujeli 121 vojakov in dva častnika in našli 29 mrličev.
Francosko uradno poročilo.
Dunaj. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega urada: Bolgari 15. novembra niso napadali naše bojne črte na levem bregu Črne. Zahodno od Krivolaka so se umaknili na višine Arkangel severno od vasi Či-čevo, popustili so veliko mrličev na bojišču. Severno od Rabrova smo obstreljevali neko sovražno proviantno kolono, ki se je nahajala na poti v bolgarsko mesto Strumica blizu reke Strumice.
Strašen položaj srbske armade.
Lugano, 19. novembra. »Corriere della Sera« objavlja brzojavko iz Soluna: Dva srbska častnika sta došla v Solun, da bi s solzami v očeh izprosila pomoč. Srbska častnika sta govorila dobesedno: »Ne moremo se dalje ustavljati, mi ne moremo nič več. Imamo le še malo moštva, nimamo kruha za vojake, umreti moramo lakote. Mi ne moremo rešiti Srbije.« V očigled tega strašnega položaja srbske armade v Macedoniji — brzojavlja dopisnik dalje — je mal krajevni uspeh Francozov smešen Poročila iz Drača opisujejo položaj v Albaniji kot resen. Povsod vlada nemir, pomanjkanje žita in beda. Pričakujejo prihoda bežečih Srbov. Essad paša dela pripra ve za sprejem ranjencev.
Srbi morajo pospešiti umikanje.
Bukarešt. »Rusko Slovo« piše o položaju v Srbiji: Srbske čete morajo pospešiti svoje umikanje, ker bi sicer sovražnik obkolil velike srbske čete in jih lahko razorožil. Že zdaj dvomijo, če sc morejo vsi deli srbske armade izogniti obkolitvi.
Pri Bitolju.
Lugano. »Secolo« poroča 16. t. m, iz Bitolja: Bitolj v kratkem pade. Polkovnik Vasič, poveljnik srbske )užne armade, jc obvestil konzule četverosporazuma, da odklanja vso odgovornost, če še ostanejo v mestu. Konzuli so šli na to k njemu in so izjavili, da hočejo vztrajati do zadnjega
trenutka. Vasič je dvignil nato obupno roki in je zaklical: »Gospodje, zadnji trenutek je na našo nesrečo že tu. Srbi so v prelazu Babuna delali čudeže hrabrosti proti veliki sovražni premoči, dokler ni pošlo artiljeriji strelivo. Bila sta se le dva polka, ojačena s 1000 možmi iz Dibre in s 1500 orožniki. Zaman so prosili Francoze za pomoč. Popustiti so morali topove, ko so jih pokvarili.« Polkovnik Vasič je izjavil, da hoče do skrajnosti braniti Bitolj. Njegove čete so zasedle nove postojanke na višinah med Prilepom in Bitoljem, Pri-lep so Srbi izpraznili. Ni še določeno, kam se umaknejo Srbi, ko popuste Bitolj. Najbrže se umaknejo v murikovske gore. Koristi srbskih podanikov prevzamejo v varstvo skupno grški in rumunski konzuli.
Rotterdam. »Times« poročajo: Bitolj-ski guverner je sklical 18. t. m. na posvetovanje zastopnike srbskih, bolgarskih in turških Bitoljčanov. Svetoval jim je, naj, če zlomijo Bolgari odpor Srbov in se približajo Bitolju, gredo bolgarskemu poveljniku naproti in mu ponudijo predajo, da obvarujejo meščane pred slabim postopanjem. »Corriere della Sera« poroča iz Flo-rine, da je usoda Bitolja že odločena, a pred mestom je še mogoč odločilen boj.
Lugano. »Secolo« poroča iz Aten: V Bitolju gospodari strašna groza. Prebivalstvo beži v Solun, kjer upa, da dobi zavetišče. Srbom preostane le še, da se umaknejo na Grško. Kolikor mogoče hitro pripravljajo še zadnjo brambno črto med Prilepom in Bitoljem. V Atenah sodijo, da bi morali zbrati zavezniki na bolgarski bojni črti 500.000 mož, da bi pomagali Srbom.
Lugano, »Secolo« poroča iz Aten: V Bitolju vlada strašna zmeda. Vse prebivalstvo beži v Solun, kjer upa, da najde pribežališče. Bitolju groze s treh strani in sicer iz Babune, kjer so potisnili Srbe, iz Broda, odkoder sta prodrla dva bolgarska kavalerijska pešpolka in iz Kruševa, odko der poizkušajo Bolgari Srbom odrezati umikanje. Srbi se morejo umikati le na Grško.
Atene. Močne angleške čete z izvrst no artiljerijo so odrinile v Bitolj.
Diplomatje v Srbiji se umikajo v Skadcr.
Lyon, 20. novembra. (Kor. ur.) »Nou-veliste« poroča iz Soluna: Diplomaličen zbor v Srbiji se umika v Skader, ker mu jc odrezana pot v Bitolj.
Kralj Peter išče smrti.
Genf, 19. novembra. »Matin« poroča iz Aten: Kralj Peter šiče vojaško smrt v strelskih jarkih. Ves obupan pravi, da če on umrje, se lahko ostanek srbske armade poda.
Naš cesar odlikoval bolgarsko carico.
Dunaj. Cesar je podelil bolgarski carici zaslužno zvezdo Rdečega križa z vojno dekoracijo.
Bolgarski cilji za bodočnost.
Carigrad, 18. novembra, (Kor. urad.) »Taswir i Efkiar« prinaša razgovor z bolgarskim poslanikom Koluševom: Bolgarija bo polagala posebno važnost tudi na to, da zasede tudi one kraje, ki niso bili v dogovoru 1. 1912., v katerih pa je bolgarska narodna misel že od nekdaj vkoreninjena, tako dolino Morave in zemljo okoli Niša in Vranje. Tako si bo zagotovila svoje narodno zedinjenje. Kolušev je opozoril, da je mnogo ljudstva v Srbiji bolgarskega izvora, celo Pasič je Bolgar, kar so mu svojčas belgrajski dvorni krogi tudi očitali.
Angleži v Valoni.
Curih, 19. novembra. Iz Aten poročajo, da se je v Valoni izkrcala ena angleška divizija, ki je očividno določena za pomoč Srbom. V Drač so došli angleški in francoski mornariški častniki, da pripravijo vse potrebno za izkrcavanje italijanskih čet. Zavezniki hočejo poskusiti, da bi od tam prišli do Kosovega polja, kjer so se Srbi zakopali, da se bodo lahko držali, dokler ne pridejo ojačenja.
Isa Boljetinac je zopet umrl.
Dunaj, 19. novembra. Neko poročilo, ki je po ovinkih došlo iz Albanije, pravi, da je pred kratkim časom v Cetinju umrl Isa Boljetinac.	«.
Črnogorski državni denar je že v Skadru.
Diisseldori, 19. novembra. »Dusseldor-fer Generalanzeiger« javlja iz Lugana: Po poročilih milanskih listov so črnogorsko državno blagajno že spravili iz Cetinj v Skader.
XXX
Nov korak entente v Atenah.
Berlin, 18. novembra. »Morgenpost« javlja iz Amsterdama: Iz Londona se sliši, da je ententa grški vladi v pondeljek izročila spomenico z novimi predlogi. V spomenici je rečeno, da grška vlada narodu ne more izkazati večje dobrote, kakor da ga reši iz denarne stiske. Ententa in posebno Francoska so pripravljene pomagati. Od druge strani pa se sliši, da ima ta korak, kateremu se je pridružila tudi Italija, značaj ultimata.
Minister Dennys Cochin v Atenah. Atene, 18. novembra. (Kor. u.) »Agence Havas« javlja: Cochin je včeraj obiskal ministrskega predsednika Skuludisa, oddal svojo vizitko pri vseh ministrih, popoldne pa se je celo uro razgovarjal z Venizelosom. Danes dopoldne sta ga sprejela kralj in kraljica, nato pa je odpotoval v Solun
Pariz, 19. novembra. (Kor. ur.) Listi pravijo, da se Cochinu vkljub prisrčnemu vsprejemu v Atenah ne bo posrečilo, da bi sploh kaj vplival na odločitev grške vlade, kajti premogočen je vpliv osrednjih sil na krono in vlado v Atenah. Izprememba je le mogoča, če ententa nastopi s skrajno odločnostjo. Če se ne more preprečiti, da Grška ne vskoči k sovražniku, se mora vsaj preprečiti, da to dejstvo zaveznikom ne prinese presenečenja. Zato morajo biti zavezniki na suhem in na morju pripravljeni v vsakem oziru.
Kdaj odgovori Grška,
Berlin, 19. novembra. Londonski list »Star« javlja iz Rima, da je pričakovati grškega odgovora na ententm korak danes ali jutri. Čisto gotovo je, da ententa ne bo dopustila najmanjšega zavlačevanja, ampak bo takoj nastopila. Potrebne podrobnosti so že urejene. Italija bo imela pri tem zelo važno vlogo.
Kdaj bo Grška demobilizirala.
Atene, 19. novembra. Uradno glasilo Gunarisove stranke »Nea Himera« pravi glede grške demobilizacije, da kralj ne more skleniti drugega, kakor da ostane grška armada pod orožjem, dokler ni av-strijsko-nemška vojna proti Srbiji končana. Grška more demobilizirati samo istočasno z Bolgari. Morala je mobilizirati, da stoječa med bolgarskimi in ententinimi četami zabrani, da se vojne operacije ne raztegnejo na grško ozemlje. Po izjavah visokih bolgarskih vojaških oseb bodo Bolgari demobilizirali v poldrugem mesecu.
Tajni grško-bolgarski dogovor, London, 18. novembra. Kakor poroča »Daily News« iz Rima, obstoje pozitivni dokazi, da jc kralj Konstantin izdal Srbijo. Že oktobra jc kralj podpisal tajno pogodbo z Bolgarijo, s katero se ta zaveže, da bo pomagala Grški do Albanije, Grška pa, da ne bo podpirala zaveznikov pri izkrcava-nju čet
Grlki kralj in lord Kitchener. Ženeva, 19. novembra. »Berliner Ta-geblatt« poroča: Iz Pariza javljajo, da je grški kralj izrazil željo, da vidi Kitche-nerja in govori ž njim o vojaškem položaju »Matin« pravi, da je milostna doba za Sku-ludisov kabinet že pretekla. Izdajalsko in podlo postopanje grške vlade jc spravile francoske čete v obupen položaj.
Brodovje na Malti pripravljeno.
Berlin, 19. novembra. »Tagl. Rundschau ima iz Ženeve: Mogočno angleško-francosko brodovje na Malti ima zakurjene parne kotle. Če odpluje proti Grški, to stori, da izvrši dejanja, kajti lepih besed je konec. Brodovje ne bo hotelo samo politično vplivati, tdmpak si bo na Grškem vzelo učinkovita 'jamstva za entento.
N^mfija in Grška.
Pariz, 20. novembra. (Kor. ur.) Grške mu poslaništvi^ je naročila vlada, naj demontira fantastična poročila o dohodu misije nemških .častnikov v Atene. Edina nemška častnika, ki sta prišla v Atene, sta vojaška atašeja nemškega poslaništva pl. Falkenhayn, ki se je vrnil z dopusta in Bruber. Ni res, da sc jima je olajšala možnost ogleda tabora zaveznikov, nista v intimnem stiku z grškim generalnim štabon in nc ustanavljata brezžičnih posta na Grškem.
XXX
urad.]
Kako bi bilo z obstreljevanjem grške obale.
Lugano, 18. novembra. Laško časopisje odobrava novi korak entente pri grški vladi. »Secolo« piše, da bi bil Phaleron izvrstna luka tudi za največje križarke. Atenski kraljevi dvor je od tam oddaljen samo 9 km. Tudi Pirej bi se moglo blokirati in zasesti in na ta način bi bil Pelo-ponez odrezan od severne polovice Grške. Sicer pa se dajo vsa znatnejša grška mesta bombardirati z morja.
Italija in Balkan.
Francoska prošnja.
Pariz, 18. novembra. (Kor. urau.j »Temps« izjavlja, da tudi Italijani dobivajo prepričanje, da je srbska stvar obenem tudi stvar Italije. Četudi bi uspeh osrednjih sil na Balkanu ne odločil vojne, vendar bi imel dalekosežne, zlasti za Italijo važne posledice. Navzočnost angleških ministrov v Parizu priča, da se res ustvari napovedani vojni svet. Najnujnejša odredbi pa je ta, da Italija takoj nastopi v Albaniji
Laški glas.
Lugano, 19. nov. Turinška »Stahipa* pa piše: Ministrski svet je načrt balkiAlski ekspedicije natančno proučil od politične in tehnične, to je vojaške strani. Erftentfe smatra nastop Italije kot odločilen akt, db se sreča na Balkanu obrne na straff ed-tente. Naj pride Italija in rešen ni ^am'o vojaški položaj Srbije, ampak vojaški' napori entente bi zadobili tak obseg, <fa tii bili Grška in tudi Rumunija prisiljeflS. dfe sta ententi bolj naklonjeni. S političpega stališča bi pa laška ekspedicija bila '.zato važna, ker bi zatrla bolgarske aspiraoje ]v Adriji, katere ogrožajo varstvo in bodočnost Valone. Na drugi strani bi pa ekspedicija prinesla nevarnost, da se Grška resno ne razburi in to vzame za pretvezo, da stopi docela k Nemčiji. Vprašanje nastopa je težavno ravno vsled tehničnih težav, posebno v sedanjem zimskem času, Če se ne zboljša cest, se ekspedicije ne more pričeti in zato se mora vprašati, ali potem ekspedicija ni že prepozna. Ministrski svet, ki je razkril vsa ta vprašanja, svoje sklepe skrvia.
Francozi in Angleži o položaju Srbije.
Kodanj. Angleško časopisje smatra usodo Srbije za brezupno. »Times« in »Daily Telegraph« sodita, da se nahaja francoska pomožna vojska v največji nevarnosti, da jo odrežejo in obkolijo. Po pariških poročilih šteje zdaj pol milijona mož. Posadke v notranji deželi so prenapolnjene z rekruti. »Echo de Pariš« poroča iz Soluna: Konzuli četverosporazuma so se dne 18. t. m. pripeljali v Solun. Iz Soluna pošiljajo v Bitolj neprestano ojačenja. V celi Srbiji močno sneži in je mraz.
Vojska z Rosi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 19. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 19. novembra. Veliki glavni stan:
Noč novega.
Najvišje vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Dunaj. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana:
17. n o v e m b r a. Na bojni črti pri Rigi artiljerijški ogenj na obeh straneh. Ob Dvini pri Friderikovu in Jakobovu je mirno. Po reki navzdol od Dvinska so poizkušali sovražniki na več mestih prekoračiti Dvino, a so jih vrgli. Zahodno od Dvinska pri jezeru Svcnten so popustili nemški od-
delki svoje jarke in so se umaknili. V jarkih smo našli puške, patrone in veliko kartuš. Nek Zcppelinov zrakoplov je preletel ponoči na 16. pokrajino pri Dvinsku in je metal bombe, nekaj bomb je padlo tudi v nemške jarke, kjer so povzročile velike izgube in zmedo med Nemci. Med Dvinskom in Pripjatom je mirno. Na levem bregu Stira traja boj pri kolovdvoru Čar-torisk. Blizu Čartoriska sovražnik trdovratno napada. Naša artiljerija je večkrat razkropila sovražnika, ko se je približal reki. Bolj južno od tam in v Galiciji ogenj artiljerije in pehote.
BOJI OB BESARABSKI BOJNI ČRTI.
Črnovice. Ker je močno zapadel sneg, jc nastal zadnje dni v bojih ob Prutu in ob Dnjestru mir. Rusi grade na celi bojni črti močne utrdbe. Tudi mesto Kamienec-Podolski so močno utrdili. Požar je izbruhnil na nekem vojaškem transportnem par-niku na črti ob Prutu, ki je povzročil veliko škodo. Parnik se je moral hitro vrniti v svoje domače pristanišče.

SLOVENEC, Hne 20. Wetnt>ra
266. Ste*.
RUSIJA POZVALA II. POZIV ČRNE VOJSKE POD OROŽJE.
Petrograd, 20. novembra. (Kor. urad.] Cela črna vojska II. poziva in prostovoljci so pozvani, naj sc javijo.
VAŽNI RUSKI SPISI IZGINILI.
Kodanj. Carjev pobočnik Djukovski je pozabil v avtomobilu usnjato torbo z izredno važnimi spisi, ki so izginili. Carjeva okolica in policija je strašno razburjena, a tatu ne morejo izslediti. Djunkovskega so odpustili.
POVRATEK BEGUNCEV V GALICIJO.
Dunaj. V kratkem se pričakuje, da se smejo begunci vrniti še v več galiških okrajev, med njimi v Lvov. Vrne se domov 150.000 beguncev, ki jih je podpirala država, na Dunaj odpade 50.000, kjer biva še približno 150.000 galiških beguncev.
Boji no zahodu.
Berlin, 19. novembra. Veliki glavni stan: Artiljerijski in boji z minami v in pri Argonih kakor tudi v Vogezih. Neko nemško letalno brodovje je napadlo angleški tabor čet pri Poperinghe.
Najvišje vojno vodstvo.
Povratek angleških ministrov iz Pariza.
London. (K .u.) Reuter poroča: Astjuith in njegovi spremljevalci so se vrnili sinoči iz Pariza v London.
Uspeh nemškega rana v Sredozemskem morju.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 19. novembra. Uradno se poroča: Nek naš podmorski čoln je dne 15. t. m. ob severnoafriški obali s torpednim strelom potopil angleško pomožno križa-rico »Para« (6322 ton) in dne 16. t. m. v pristanišču Solum obe angleško-egiptov-ski topničarki »Princ Abbas« (300 ton) in »Abdul Menem« (450 ton), ki sta imeli vsaka po dva topova, nenadno napadel in s topovskim ognjem uničil.
Isti podmorski čoln je ogenj nekega oboroženega angleškega trgovskega parnika ustavi! in njegove topove kot plen prinesel domov.
Načelnik admiralnega štaba.
Pariz, 20. novembra. (K. u.) »Temps« poroča iz Madrida: Angleška admiraliteta je prepričana, da preskrbujejo nemške podmorske čolne pri rtu Tres Forkas. Vojne ladje in žarometi ponoči in podnevi najstrožje preiskujejo G^braltarsko morsko ožino.
Vojna posvetovanja [elverosporaznma.
Pariz, 20. novembra. (K. u.) Poročevalec lista »Petit Parisien« poroča iz Rima: Laška vlada je obveščena, da se razširijo vojna posvetovanja med zveznimi velesilami zdaj na vse zaveznike. Italija kakor tudi Rusija bosta zastopani pri vojnih posvetovanjih. O nastopu Italije na Balkanu trdi poročevalec, da se zavzemajo italijanski krogi za izkrcanje v Solunu, ker so težave ekspedicije v Albanijo pre-težavne. Politični krogi žele, naj bi se eks-pedicija iz političnih razlogov izkrcala v Albaniji.
Sveli Oče -- prevzame posredovanje za mir.
Berlinski in monakovski listi izvedo od zelo dobro poučene strani, ki je v zvezi s katoliškimi krogi, da bo sv. oče pri vseh vladarjih skušal doseči vsaj 5-dnevno premirje za božične praznike. Nadalje bo sv, stolica tudi izjavila, da prevzame mirovno posredovanje. Razlog, ki je lansko leto preprečil mirovno stremljenje, ne obstoji več. V Vatikanu sodijo, da je sedanji položaj že bolj ugoden za mir kakor pa je bil spomladi.
Sv. oče je trdno odločen zastaviti ves svoj vpliv neglede nato, ali bo njegov trud imel uspeh ali ne.
Belgijski in nemški kardinali v Rimo.
Lugano, 19. novembra. Rimski časopisi javljajo, da pride h konzistoriju 9. decembra tudi kolinski nadškof kardinal Hartmann. Konzistorija se udeleži tudi belgijski kardinal Mercier. Kardinal Hartmann je naprosil berlinsko špansko poslaništvo, da mu omogoči pot v Italijo. Laška vlada je izjavila, da kardinal lahko neovirano potuje v Rimu in mu celo garantira nedotakljivost in mu zagotavlja, da bo svojo nalogo lahko nemoteno izvršil. Istočasni navzočnosti belgijskega in nemškega kardinala v Rimu pripisujejo velik pomen. Kolinski kardinal nadškoi odpotuje v Rim.
Lugano. Rimski listi poročajo, da pričakujejo pri konzistoriju 9. decembra tudi kolinskega nadškofa, kardinala Hartman-na, ki bo skupno z belgijskim kardinalom Mercierom ori konzistoriju navzo.č. Hart-
mann je prosil špansko veleposlaništvo v \ Berlinu, naj mu pripravi pota v Italijo. Italijanska vlada izjavlja, da lahko Hartmann neovirano potuje, zagotovila mu je nedotakljivost in da lahko nemoteno izpolni svojo nalogo. Istočasno navzočnost enega belgijskega in enega nemškega kardinala v Rimu smatrajo za velevažno dejstvo.
Berlin, 18. novembra. (Kor. ur.) Dne 25. septembra so v Windhuku razglasili, da se bo vsled dogovora med nemško in angleško vlado izmenjalo vse zdravnike in zdravstveno osobje. Nemčija rabi službo svojih podanikov in Angleška je pripravljena, vsem nemškim podanikom, ki so izučeni v zdravilstvu in strežbi bolnikov in so tedaj pod angleško oblastjo, dovoliti vrnitev v domovino. Dne 17. novembra je že dospelo v Berlin 17 vojaških zdravnikov, dva lekarnarja, en civilni zdravnik in 27 sanitejcev.
Kako so sprejemali na Ruskem naše volne it
m
S Podolja je sporočil neki očividec ukrajinskemu časniku sledeče: Na postaji Kozjatin sem videl nedavne avstrijske ujetnike. Ob njih vrstah so hodili popi, ki so jih poučevali in jim »azdeljevali odločno protiukrajinski list »Podoljanin«. Ujetniki so bili zelo čisti in dobro oblečeni, niso bili zmučeni na pogled in držali so se zelo dostojanstveno. Ako je hotel n. pr. kdo kupiti znak kape od avstrijskega vojaka in mu ponujal zanj če treba tudi pet rubljev, ga je vojak kar s srepim pogledom zavrnil in nihče več se ni drznil s tem nadlegovati vojakov.
Kako so začetkom vojske sodili ruski vojaki o vojski?
Vojaki so šli na vojsko žalostno, brez zanimanja in navdušenja. Govoril sem z nekaterimi ranjenci, ki so se vrnili domov iz galiških bojev. Hvalijo pogum avstrijske vojske. V našo vas se je vrnil ta čas, ko so imeli oditi na bojno polje nanovo izbrani, nek ranjen vojak. Brž so se zbrali okoli njega, da bi vprašali, ali je strašno v vojski. Ranjeni je pravil, da ni strašno, da je tako, kakor na manevrih, le sovražni šrapnel je delal nered in strah v četah. Ko to sliši, reče eden izmed poslušajočih: »Strašno ali ne strašno, toda ali moremo mi streljati na naše brate (Ukrajince-Gali-čane)?«
Zlasti na naše avstrijske Ukrajince ujetnike dela ruski urad že od prvega po-četka vojske z vso silo in vsemi mogočimi sredstvi, da jih pridobi za pravoslavje in moskalstvo. Silijo jim moskalske časopise in knjige, in vzdržati morajo pravcate vojne napade popov in članov raznih moskal-skih družb; s kakim uspehom se bodo mogli vsi ti ponašati, bomo videli koncem vojne.
Pisalcu teh vrstic so pripovedovali ruski ujetniki, večinoma Ukrajinci, da niso večinoma niti slutili vojne, ko so jih vpoklicali. Vse je govorilo le o velikih manevrih. V kosarnah so nato razdeljevali oklice cerkvenih oblasti (škofov), v katerih so ti vspodbujali na vojsko: »Pojdite rešit svoje brate iz nemškega krutega suženjstva!«
Ruski vojaki carja spoštujejo, Nikolaja Nikolajeviča pa sovražijo kot okrut-neža, ki nima srca in goni moštvo v smrt, kot govedo v klavnico. O njem pravijo, da je pred začetkom vojne nastavil carju revolver na prsa in mu žugal s smrtjo, ako ne počne vojne.
Nek ujetnik je pripovedoval, da je sam videl carja, kako je bridko jokal, gledajoč za Karpati strašno število mrtvih vojakov.
Kakšno podporo dobivajo družine vpoklicanih ruskih vojakov vidimo iz slučaja nekega ujetnika. Žena in pet otrok je dobilo za tri mesece 56 kron našega denarja, a še za to se je moral mož pošteno truditi in se na vseh mogočih mestih pritoževati.
Do krivoprisežnika Laha nima noben Rus spoštovanja: »Je sicer naš zaveznik,« pravijo »a se ga sramujemo in morda ravno zaradi njega nam Bog ne bo dal sreče!«
Pripravljeni bi bili celo mnogi, pač taki, ki nimajo družine, iti celo na vojsko v naših vrstah nad Laha, kot na sovraga Slovanov: »Šli bi, a potem nam bi moral dati zemlje vaš car, ker bi ne smeli več domov!«
O laškem junaštvu govorijo le porogljivo, nasprotno z vsem spoštovanjem o Avstrijcih. »Vemo, da je le malo vaše vojske proti Lahu, ker je večina drugod. Ko bi bili mi, Rusi, bi utegnili prodreti vašo črto, a Lahi je ne bodo nikoli, kot vidimo.«
S priznanjem govorijo o avstrijski upravi in zakonih. »Tak red bi moral biti tudi pri nas. Za kmeta se pri nas nič ne stori. Slepari ga, kdor ga more, živino kradejo kar na debelo, ker ni živinskih potnih listov, za zdravstvene razmere na deželi se nihče ne briga, za šole še manj in namesto šol otvarja vlada — krčme!«
vzela, da brani do smrti svojce. Vi ste moralno in materijalno najslabši v Macedoniji. Mi črpamo moč iz globoke ljubavi materinske, kateri hočete iztrgati iz naročja dete.
Za Bolgarsko Je to dete Macedonija, katero hočete podjarmiti v grozno srbsk^o nasilstvo. V nasilstvo one Srbije, katero so njeni zavezniki karali radi nasilja in jo molče pobijali s tem, da so Bolgarski priznavali pravico do teh pokrajin, kot njene narodne lastnine.
Vojaki francoski! Vi veste kako se brani čast domačega ognjišča. Tako bode-mo mi branili Macedonijo, naše ognjišče. Neizprosni bodemo napram onim, ki nosijo sužnost na to za nas sveto zemljo, neizprosni bodemo napram vam. Obtoženci ste! Tudi od Francoske in njenih teženj, obsojeni ste na smrt! Poginili bodete neslavno in brez koristi, zakaj Nemška bode upognila z železno roko vaša tla v svojo last. Samo ena pot je vam Francozom še odprta: pot na Francosko. Ako ostanete, pa pomnite, da Bolgarska nima ne kolonij ne industrije. Ima samo svojo zemljo, katero bomo branili ljuto do poslednjega dne.
Oospoiiarsivo.
Trdnjave v bodočnosti.
: Karoiaite ..Slovenca.
a
Nasprotno trditvi, katero je danes čuti dostikrat, namreč da vbodoče ne bode več treba trdnjav, ki so se v tej vojni obnesle slabo, izvaja francoski častnik v »Revue Hebdomadaire«, da bodo vedno potrebne trdnjave v obrambo dežel. Seveda bodo morale biti drugače urejene. Trdnjave v bodočnosti ne bodo imele ne okopov, ne nasipov, pa tudi ne kazemat. Pač pa se bodo vili v okolici strateško važnih točk, ponajveč okoli v to označenih mest, ki bodo delala važne zveze, natančno proračunjeni koncentriški strelski jarki, kateri bodo zavarovani z žičnimi ovirami in olobokimi zveznimi jarki. Vse obrambne črte bodo pozidali uporabivši vse. izkušnje in tehniške napredke. Tako bodo vzidane baterije, ki bodo streljale po globokih in dosti prostornih jarkih in onemogočale vsako približevanje. Razven tega bodo pripravljena zavetja, skladišča, laboratoriji, električne centrale, vse pod zemljo ter po gosti mreži galerij zvezani med seboj. Vsa poslopja bodo izvedena tako, da bodo nudila kolikor mogoče malo strelnih ploskev in tako dala težkim topovom kolikor mogoče malo možnosti do uspeha.
Bolgarski oklic na Irancoske vojake.
Bolgarska brzojavna agencija poroča: »Echo de Bulgarie« objavlja zanimivo pismo nekega bolgarskega vojaka Francozom, izkrcanim v Solunu. Pismo se glasi:
Brez dvoma ne poznate pravih razlogov srbsko-bolgarskih vojn v preteklosti in v sedanjosti. Nikoli se niste zanimali za male narode na Balkanu. Katera roka bi mogla iztrgati dete materi iz naročja ne da bi se tresla, posebno tedaj, ako ga je že dolgo pritiskala nase. Sveti ogenj gori v materinih očeh in trdna je njena volja, da rajši umre z detetom v naročju, nego da bi si je dala ugrabiti od nesramnega razbojnika. In glejte, vi Francozi ste oni razbojniki in Bolgarska je mati. ki se ie za-
Gospodinjska šola na Vrhniki se za«
čne s 1. dec. t. 1. in se konča koncem aprila prihodnjega leta. Sprejemajo se gojenke, ki so izpolnile 14. leto. Vložijo naj prošnjo v kar najkrajšem času vsaj do 25. t. m. na kuratorij gospodinjske šole na Vrhniki, priložijo naj zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in če le mogoče priporočilo svojega župnega urada, Gojenke notranje šole plačajo mesečno 45 K.vnanje, ki imajo celodnevni pouk in kosilo v zavodu, 1 K na dan. Dosedanje prosilke naj se znova oglasijo! Slovenke v slovenske šole!
— Ureditev cen svinjskemu mesu^ifi masti. Iz Budimpešte se poroča zasebno: V sredo so se končala posvetovanja o cenah prešičjemu mesu in masti. Temeljem teh dogovorov se izda na Ogrskem in v Avstriji odlok, ki določa ceno svinjskemu mesu s 5 K 20 v., po 28 dneh se zniža cena na 5 K in čez 28 dni na 4 K 80 v. Cene masti se določijo s 6 K 80 v., čez 28 dni s 6 K 50 v., nato po 28 dneh s 6 K 20 v. in končno s 6 K.
Ne dajajte ječmena in ovsa v mletevl
Zavod za promet z žitom nam piše: Pokazalo se je, da kmetovalci po mnogih krajih dajejo oves in ječmen — deloma sam, deloma zmešan z drugim žitom — v mline za moko. Kmetovalci se opozarjajo, da je po ministrski naredbi z dne 21. julija, drž. zak. št. 203, to prepovedano in se ho poleg kazni o v e s i n ječmen zaplenil, če se najde v kakem mlinu. Kot krušno žito je določena pšenica, rž, in kjer se je kaj pridelalo, tudi ajda. Kdor krušnega žita ni toliko pridelal, kolikor ga dovoljuje zakon za porabo njegovi družini, prejme od županstva potrebno množino pšenične, oziroma ržene moke. Od ječmena in ovsa pa si sme obdržati vsak kmetovalec le toliko, kolikor ga rabi vsakdo za seme in poleg tega za krmo: od ječmena četrtino od celega pridelka, od ovsa pa, kdor ima konje, po 1 kg za enega konja na dan. Ostala množina ječmena in ovsa pa se mora oddati komisijonarjem Zavoda za promet z žitom. Občine, ki naročajo ogrsko moko in plačajo denar pri svojem okrajnem glavarstvu, oziroma po položnicah, ki jih prejmejo pri svojem okrajnem glavarstvu, naj o tem istočasno obveste tudi Zavod za promet z žitom v Ljubljani; če se namreč Zavoda o vplačilu ne obvesti, isti ne prevzame nikake odgovornosti, da bo moka pravočasno dospela. Pripominja se, da vsled prevoznih težkoč itak preide od naročila do prejema ogrske moke 6—8 tednov.
Primorske novice.
Kako je v Brdih, Laški vojni ujetnik v .... je pripovedoval, da so vasi v ozadju nedotaknjene, v vojni črti pa, kakor n, pr. Števerjan, vse porušene. A tudi one v ozadju ne bodo več prejšnja Brda, ker Italijani vsled pomanjkanja drv za kurjavo po-končujejo skraja sadna drevesa, da si kuhajo in grejejo svoje, po tujih krajih željne in mrzle prste.
Kamnje. Pošta je v črničah, odkodei1 dobivamo pisma, časopise itd. Kdaj pa jih prejmemo? Iz Postojne dojdejo zvečer ob 6. v Ajdovščino. Od tam jih odpeljejo šele prihodnji dan ob 2. popoldne. K nam jih prinese poštni sel šele tretji dan ob 1. popoldne. Ravnotako je, ako mi pišemo. Prosimo c. kr. poštno ravnateljstvo, da bi blagovolilo preskrbeti nam boljšo zvezo, katere bi se potem posluževali tudi potniki na Kranjsko in iz Kranjskega.
Prvačina. Pri nas sc je marsikaj iz-premenilo v teh časih, nekaj na boljše, nekaj na slabše. Skladovna deželna cesta se je razširila, vsi mostovi čez potoke so prirejeni tako, da se lahko srečata dva vozova. Pri nas vidimo mnogo prizorov, ki nam kažejo, koliko gorja so nam provzro-čili Italijani. Železnična oostaia se širi in
napravila se je tudi nova cesta proti Dorn-bergu. Dobili smo po dolgih letih zopet g. kaplana AL Mulič. Bog daj, da bi ostal dolgo pri nas, saj je dela mnogo, ker morata z g. župnikom oskrbovati še Gradišče in Žalošče. Laški zrakoplovi so nas že večkrat obiskali, a hvala Bogu, da niso po-vzročili nobene škode, ker granate, ki so jih metali, so padle vsakikrat le na zemljišča. Mnoge niso niti razpočile. Pogosto vidimo laške vojne ujetnike razne starosti, med njimi celo 70 letnega starčka. Večinoma so dobre volje in eden se je izrazil, da je komaj čakal, da se mu je ponudila prilika, da je prišel tostran Soče.
—	Umrljivost otrok v ujetniških taborih. »L' ecco del Litorale« poroča, da je umrljivost otrok v taborih beguncev z juga tako velika, da si ne upa navajati številk. Vzrok umrljivosti je predvsem pomanjkanje mleka. Goriški deželni odbor se je obril na pristojna ministrstva s
Erošnjo, da se v vsakem taboru napravi lev in preskrbi potrebno število mlečnih krav, da se tako obvaruje dragoceno življenje ljudskega naraščaja,
—	Iz tabora naših beguncev. Poročamo: Zadnji čas se je ustanovilo nekaj novih naselbin. V Steinklamm na Nižjeav-strijskem so napravili barake za slovenske begunce, socialno višje stoječi Slovenci pridejo v Bruck na Litavi, kjer je bilo taborišče prvotno namenjeno za jude. V največjem mestu barak, Gmiindu, prvotno za Rusine, so sedaj dobili begunsko streho in usodo večinoma Hrvati in tudi Slovenci. V Pottendorf-Landecku in Mitterdorfu so spravili po 10.000 Italijanov, v Mistelbach pa so spravili boljše Italijane. Na Dunaju bo skoro pripravljen dom za 1500 boljših beguncev z juga. Po 10.000 Italijanov pride v nove barake v Braunau na Zgor. Avstrijsko in Nemški Brod na Češko. V štajerski Lipnici je 20.000 Italijanov. Notranje ministrstvo bo v kratkem na Dunaju razstavilo in pokazalo slike o skrbi za begunce.
Obesil se je v Trstu 52 letni kočijaž Jožef Skalec.
Nesreča. Dne 16. t. m. je v Goricj v ulici Novega mosta razkazoval neki vojak uplenjen laški revolver, ki se je po nesreči sprožil. Krogla je zadela mlado ženo Matildo Valentinčič, ki je v hipu obležala mrtva. Zapušča mladega dečka 4 leta starega in starega očeta.
Vipavska dolina. Dne 16. t. m. je snežilo okrog cele naše doline, tja dol do Dobrdobske planote in do Sv. Gore; vsled tega je postalo že precej mrzlo in videli smo prvi led. Najbrž je pritisk mraza ohladil tudi Italijanu njegovo vročo izdajalsko kri. Nič več ne vidimo njegovih bliskajo-čih se granat; tudi njih zrakoplovi počivajo, saj so se zastonj toliko trudili, da bi nas kjerkoli zadeli. Polagoma smo se prilagodili novemu življenju', nič več nas ne vznemirja, ker smo prepričani, da verolomni sovražnik ne bo nikdar videl naše lepe doline. Tudi delo nam gre dobro izpod rok, ker naše branitelje nadomestujejo tem pridnejše naše mladenke in žene. Večinoma se vidi, da gospodarstvo nič ne trpi radi vojne, da, pri mnogih se opazuje celo napredek. Kjer so pridni in varčni, odložijo marsikatero kronico na stran, ki pride prav po vojni. Temu so priča naše posojilnice in hranilnice, ki sprejemajo nove vloge in brišejo stare dolgove. O pijančevanju ni več sluha ne duha, kar je gotovo prav, ne samo glede zdravja, ampak tudi glede dobre kupčije. Kmet si misli, zdaj je čas, da kaj poplačam, saj še stari ljudje ne pomnijo, da bi se bilo kdaj vino tako drago prodajalo. Zdravstvo je prav dobro, slučaji smrti so le redki. Seveda nam je hudo, ker že toliko časa ne slišimo zvonov, in
{>ri vsej gotovosti, da ne pride k nam Ita ijan, nam je tesno pri srcu, ko slišimo tako silno gromenje topov, ki sedaj še bolj od meva.
Kavarno »Žita« v Ajdovščini jc pre-frzel g. Peter Lutman.
Dnevne novice.
Iz seje deželnega odobra, 19. t. m. Za vojno božičnico v fronti se dovoli na Kranjskem se dovoli 5000 K. L. 1916. se sklene pobirati iste doklade, kako? leta 1915. in tudi gospodariti po istih načelih. — V deželni bolnišnici se napravi očiščevalna postaja (Entlausungsstation). — Deželni pogodbeni uradnik Fran Mercina se imenuje deželnim pisarniškim oficijalom. — Ustanovi se mesnica za potrebe deželnih zavodov in deželnih uslužbencev.
-f »Krščanski vojak«. Največje veselje napravi vsakdo vojaku, če mu podari molitveno knjižico »Krščanski vojak«. Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani je darovalo 1000 K, manjše vsote tudi drugi dobrotniki, da se je omogočil drugi natis v 20.000 izvodih. — Nekje je bilo te dni omenjeno, da pošiljanje na bojišče nič ne stane. To velja samo za pisma in dopisnice. Časopise, knjige in knjižice je pa treba frankirati, Če se vojaku pošlje molitvenik »Krščanski vojak«, je treba znamke za 5 v. Najprikladneje je, ako se molitvenik dene
v primerno precej trdno kuverto, ki mora seveda ostati odprta.
+ Nasvet za vojake: Pravijo, da gre kraška burja skozi vsako suknjo. To sem sam skusil. Res je. Ampak skozi papir pa ne gre. Kot kaplan v Senožečah sem si na-
pravil po nasvetu t g. prošta Klofutarja v telovnik in zgornje hlače podlogo iz starih časnikov in glej, več me je grel papir, kot prej dve suknji, ker burja ni šla skoz. Ali bi ne bilo prav sedaj vojakom ob soški fronti to nasvetovati?
-j-Vsak po svojih močeh. Iz župnije Vodice je III. vojno posojilo podpisalo in takoj plačalo na poštnem uradu v Vodicah 71 strank v skupnem znesku 35.600 kron. Med temi 27 možkih in 44 žensk. Podpisali so 4 po 25 K, 6 po 50 K, 18 po 100 K, 1 po 150 K, 30 od 200—900 K; 7 po 1000 K; 4 po 2000 K in eden 4000 K. Če se pa prištejejo vsote, ki so bile v ljubljanskih bankah od Vodičanov podpisane, tedaj znaša skupno vsota nad 50.000 K.
—	Spoštujmo slovensko mater! »Slov. Gospodar« prav umestno piše: Četovodja Ivan Breznik nam piše od Boroevičeve armade: Mnogi mislijo ,da morajo v vojski-nem času nemškutariti. To ni potrebno! Kakor naši slavni vojskovodje Boroevič, Puhalo, Globočnik in drugi spoštujejo svoj materni slovanski jezik, tako tudi mi ne smemo nikjer zapostavljati govorice, ki smo jo podedovali po svoji materii
—	Smrtna kosa. Umrl je v Zagrebu vpokojeni nadzornik južne železnice Lju-dovik pl. Čubelič. — Umrl je za ranami v bolnišnici v Kranju enoletni prostovoljec Leopold Ažman, učitelj v Sodražici, sin mizarskega mojstra Matije Ažmana. — V Zagrebu je nagloma umrl ravnatelj ondot-ne tovarne cikorije Franjo Kleker. — Umrla je v Šmartnem posestnica in gostilničar-ka Marija Grošelj, roj. Planinšek, v starosti 53 let. — V Celju sta umrla kavarnar J. Krobath, star 53 let, in hišna posestnica Ana Mortl. — Umrl je v Zagrebu časnikar Nikola Gruber, star 39 let.
—	Poročil se je dr. Ivan Likar, c. kr. sodnik na Vrhniki, sedaj nadporočnik v rezervi pri c. in kr. pešpolku št. 78, z gospodično Metodo Vrančič.
—	V ruskem vojnem ujetništvu v me stu Bogrod, veroneška gubernija, se nahaja tehnik Franc Geržina iz Št. Petra na Krasu, kadet v 96. pp. Bil je ranjen in vjet na severnem bojišču.
—	Dovoljeni so zasebni poštni zavitki k vojnima poštnima uradoma 231 in 232.
—	Velikim sleparijam so prišli na sled v Zagrebu. Aretiran je bivši tiskar Milivoj Majcen. V afero je zapletenih več civilnih oseb.
—	Dva brata ujetnika. Marcelj Gruden, praporščak pri bos.-herc. pp. št. 4, in Mirko Gruden, enol. prostov. pri 17. pp., sta se na Ruskem našla. Marcelj je bil dne 2. aprila težko ranjen in odpeljan v Kiev, potem pa preko Moskve v Penso in zdaj v Caricin, Mirko pa je bil dne 13. septembra ranjen in odpeljan v Čerkas, potem pa čez Moskvo v Voronoš in zdaj v Caricin, kjer sta se brata našla.
Padel je na italijanskem bojišču g. Anton Kalan iz Suhe pri Škofji Loki. Zadet je bil od granate v trebuh in je umrl po kratkem muk polnem trpljenju 1. novembra v Gorici. Naj v miru počiva! Dne 28. oktobra t. 1. je padel na italijanskem bojišču artiljerijski podčastnik Aloj zij Jesih, star komaj 21 let. Iz poročila prvega častnika baterije, ki ga je poslal sta-rišem padlega, je posneti, da ga je zadela šrapnela tako nesrečno v vrat, da je bil takoj mrtev. Pokopan je na pokopališču v Gor. Vertojbi pri Gorici, Kakor piše omenjeni častnik, je bil pokojni pokopan z vojaškimi častmi, pogreba so se udeležili vsi službe prosti častniki in moštvo. Gosp. častnik se v svojem poročilu jako laskavo izraža o mladeniču, pravi, da je baterija izgubila jako spretnega in marljivega vojaka, kateremu hočejo ohraniti trajen in časten spomin. Kdor je poznal mladega junaka, se mu je hudo storilo, ko je zaznal za častno njegovo smrt. Bodi mu žemljica lahka! Iskreno sožalje blagim starišem, ki so ga tako lepo vzgojili, ter vsej ugledni družini Jesihovi. — Sv. Martina dan so padli pri Gorici: Matija Vidmar (Kloba-sar), Frnnc Okoren (Višnjar), Mihael Er-zar (Blngnc), vsi i/. Šenčurja. Na Ruskem so pa prej padli: Podjcd, Iilcvar in še trije drugi. Sedaj zvoni v Šenčurju petim padlim junakom, ki s ose žrtvovali za domovino,
—	Prepovedane karte. Po poročilu »Nar. L.« so prepovedane in zasežene narodne darovalne karte (z modrim in rdečim tiskom na beli podlagi), ki se prodajajo na korist »Ustfedni Matice Skolska«. Poslej se ne bodo smele prodajati več.
—	Zaprte sladkorne tovarne. Sedem sladkornih tovarn na Češkem je prenehalo z delom, ker jim nedostaje deloma sladkorne repe, deloma vozov.
—	Iz Domžal. V ponedeljek dne 22. t. m. se poroči tukajšnji posestnik Josip Ku-ralt z gdč. Tinco Habjanovo pod. Rodeto-va. Novoporočencema obilo sreče!
—	Poročil se je v Mariboru g. c. kr. sodni kancelist Franc V u k iz Marenber-
ga z gdč. U r i c h, posestnikovo hčerko
istotam.
Odlikovani usmiljenki. Z bronasto svetinjo »Rdečega križa» sta bili odlikovani usmiljeni sestri Lidvina in Jožefa v celjski rezervni bolnišnici.
—	14 mesecev pogrešan še živi. Franc Jcraj iz Dobruše, žup. Vodice, se je zadnjič oglasil v septembru lanskega leta. Od tedaj ni bilo nobenega glasu od njega. Žena in otroci so že jokali in molili za mrtvega očeta, Te dni pa je prišlo veselo uradno naznanilo, da je bil 15. februarja 1915 neranjen ujet od Rusov pri Haliczu. — Bog daj, da bi taka naznanila dobili še od več takih iz fare, od katerih že več ko leto dni ni bilo nobenega glasu.
—	Veleizdajniški proces proti dr. Bu-disavljeviuču in tovarišem. Iz Zagreba se niporoča: Tukajšnje kraljevo drž. pravdni-štvo je dvignilo obtožbo radi zločina vele-izdaje proti poslancu dr. Srgjanu ki. Budi-savljevidu v Zagrebu, proti zdravniku dr. La zarju Popovič v Srijemskih Karlovcih, proti odvetniku dr. Milanu Metikoš v Glini, proti zasebnemu uradniku Milanu Teodo-roviču v Srijemskih Karlovcih in proti profesorju Gjuro Gavriloviču v Zemunu. Vsi obtoženi so v zaporu. Obravnava se bo vršila najbrže začetkom decembra.
V I. letnik c. kr. Fran Josipa vojaške akademije na Dunaju in c. kr. tehnične vojaške akademije v Modiingu (top-ničarski razred) se sprejme šc nekaj leta 1898. rojenih prosilcev, ki še niso potrjeni, z namembo za c. kr. deželno brambo. Prošnje je vlagati najkasneje do 2 5. novembra 1915 neposredno na c. kr. ministrstvo za domobranstvo. Natančnejši podatki so razvidni iz razpisa, ki se te dni objavi v uradnem listu »Laibachcr Zeitung«, in ki je tudi na upogled pri vseh c. kr. okrajnih glavarstvih, pri mestnem magistratu v Ljubljani in pri ravnateljstvu pomožnih uradov c. kr. deželne vlade v Ljubljani.
Vrnitev bosanskih evakuirancev. Bosansko-hercegovinska vlada je dovolila mnogim uradniškim soprogam, da se morejo vrniti domov v Bosno oziroma v Hercegovino. Iz Banovine odpotuje že lc dni mnogo prizadetih.
—	Na srbskem bojišču je pa^el Novo-meščan Janez Fischer. Bil je sin znane rodbine Fischerjeve na Bregu. Naznanil je 19. oktobra 1915 smrt staršem vojni kurat Josip Marold. Ta je tudi poslal denar, ki ga je pokojni imel še pri sebi in ga najbrže pred smrtjo izročil kuratu s prošnjo, da naj ga pošlje staršem. Doma v Gor. Lok-vici pri Metliki zapušča ženo in tri otro-čiče. Pred 14 dnevi, t. j. 12. oktobra, je poslal ženi še razglednico iz Bosn. Broda, kjer je celo družino zadnjikrat pozdravljal pred odhodom na bojišče, Priporočamo ga znancem v molitev.
—	Oživel je. Piše se nam: Uradno je bilo sporočeno, da je oženjeni Ciril Dra-ksler padel v boju 18. junija 1915. Sedaj pa je pisal (septembra, došlo 12. novem
ročen. Št, Vid nad Domžalami. Ivan Nep, Vidmar, bovški dekan.
braj, da je v Rjazanu ujet. Menda bo še marsikdo oživel, dasi se je za njega opravilo mrtvaško opravilo, kakor za Cirila. — Lani so uradno sporočili, da je v boju umrl Franc Zevnik, s katerim sem pa isti dan govoril.
— Zakaj je moka tako draga? »Karnt-ner Tagblatt« ponatiskuje iz graških listov: Če pregledamo cene moki in pšenici zadnjih petih let, dobimo, da je bila razlika med kilogramom pšenice in kilogramom moke (ničle) pred vojsko samo 16 do 18 vinarjev. Celo lani oktobra meseca, tedaj že med vojsko, se je ta razlika povišala le na 21 vinarjev. Danes pa znaša 46 vin., kajti kmet dobi od vojnožitnega zavoda za kilogram pšenice 34 vin., najfinejša moka je pa po 80 vinarjev. Odkod je mogoča tako velika razlika? Da računamo natančno, vzemimo, da se iz kilograma pšenice (34 v.) namelje samo tričetrt kilogr. moke (60 vin.). Treba je tedaj pojasniti razliko 24 vin. Mlinar dobi kot plačilo 2,18 vin. od kilograma, vojnožitni zavod vzame 4 v, mokar 8 vin. od kilograma, v čemer so vračunani dovozni stroški in njegov zaslužek. Stroški teh treh znašajo tedaj 12,8 v., treba jc tedaj pojasniti še 11,2 vin. Od tega odpade par vinarjev za voznino. Ostalo pa očividno pripade komisijonarjcin vojnožitnega zavoda. Tako požre voznina in vojnožitni zavod s svojimi pisarnami in agenti pri tri četrt kg moke 15,2 vin. S pomočjo vojnega žitnega zavoda smo prišli z dežja pod kap. Omejil se je sicer zaslužek kmetov in mokarjev in se jc moka skoro izločila, zalo pa požre vojnožitni zavod veliko več kot sta kdaj prej zaslužila kmet in mokar. Uspeh vsega tega pa je, da moramo moko in kruh tako drago plačevati, da jc žc kar greli,«
— V Bolgarijo se pošiljajo zdaj lahko poštni ovoji neposredno, v Turčijo in na Grško pa čez Bulgnrijo.
Službo cerkovnika in oigcnisla želi kod na Kranjskem ali Sp. Štajerskem takoj sprejeti bovški cerkovnik, Frjnc B r e š č a k sedaj kot begunec bivajoč s svojo ženo v S t. S a 1 v a t o r b. Friesach, Koroško. Dotični bodi prečast. cerkvenim oskrbništvom kot spreten, natančen in vesten cerkveni služabnik najtopleje pripo-
Rflzee.
— Drag kruh v Londonu. V Londona se jc kruh podražil in sicer za en penny (10 h) hleb od 2 kg. Hleb kruha, približno 2 kg težak, stane torej v Londonu in okolici 8l/a pence (okolu 85 h).
Lakoina bolezen. Štabni zdravnik dr« Strauss, ki deluje v zasedenih ruskopolj-skih krajih, poroča v »Wien. Klin. Wo-chenschrift« o lakotni bolezni, ki jo je našel med tamošnjim prebivalstvom: Bolezen se javlja v popolni oslabitvi telesa. Noge so močno otekle, ravnotako zgornji del telesa; izlivi v prsno in trebušno duplino spominjajo na ledvično vodenico. Ako so bolniki prepuščeni sami sebi, umrjejo; ob pravilni prehrani pa otok polagoma izginja, ljudje sc popravijo in ozdravijo. Vsi dotični bolniki so pripadali socialno in higienič-no najnižje stoječim slojem, ki so se cele mesece preživljali s samim krompirjem. Beljakovin je bilo v njihovi hrani absolutno premalo. Brez beljakovin nikakor ni mogoče živeti, najmanjša mera beljakovin sc ne da nadomestiti z maščobo ali ogljikovimi hidrati. Krompir pa vsebuje premalo dušikovih snovi; enostranska krompirjeva hrana je zato čisto neprimerna.
Cilinder za dame. Iz New Yorka pi» šejo, da se hočejo ondi ženske kot najnovejše mode lotiti cilindrov, katerih se z vso silo otresajo moški. Seveda je po obliki le napol visok, trd in malo izbočen. Narejen je iz krojaškega blaga. Eden od teh modelov je narejen iz črne kože ter se nosi s temnozeleno tančico, ki se vije po licu poševno nizdoli. Drug model je odičen s hermelinom ter pisano špansko tančico. A vidi se tudi najmodernejšo obliko, to je najstarejši cilinder »kočijažke« oblike, ki je narejen po angleškem vzorcu z ozkim, malo privihanim krajnikom. Ta kaže posebno, da se polaščajo ženske moške noše, dočim vsi ostali ženski klobuki to namero prikrivajo še kolikor toliko.
Japonci sami izdelujejo zdravila. »Ja-pan Daily Mail« z dne 21. avgusta 1915 poroča: Tokijski higienični laboratorij sc od začetka vojne vneto peča s proizvajanjem zdravilnih sredstev, da nadomesti zdravila, ki so se pred vojno uvažala iz Nemčije. Čeravno je delo predvsem posvečeno proučevanju, je vendar množina proizvedenih zdravilnih snovi že dokajtinja. Tnko je sedaj na razpolago 50 kg morfija, ki se v kratkem proda na dražbi. Kreozot se izdeluje sedaj brez vsake težave. Pridobivanje atropina je zadovoljivo. Dr. Okadi se je nedavno posrečilo proizvajanje sali-cilne kisline, sedaj izdeluje načrt za pridobivanje v velikem. V bodoče sc bodo izdelovala v laboratoriju tudi vsa izhlaplji-va olja, ki se rabijo v japonskih zdravilih.
Nenavadna nesreča. Minulo soboto je neka Štefanija Kovacs v Budimpešti stopila na stol, da bi popravila sliko na steni. Pri tem je izgubila ravnotežje in padla na svoje 13mesečno dete, ki se je igralo na tleh. Teža materinega telesa je otroku zlomila vrat ter je bilo dete na mestu mrtvo, Mati je živčno obolela.
V blaznosti skočila v peč. Iz Gradca pišejo: V torek ob 11. uri prcdpoldne je skočila 52 letna hišnica Jožefa Fischer, ki je že nekaj časa bila v blaznici, v hiši Neu-torgasse 51 v 5 metrov visoko peč za centralno kurjenje, ki se nahaja v kleti one hiše. V peči je bilo še živega premoga. Poklicali so redarjev, in ti, dasi nemudoma došli, ji niso mogli pomagati. Poklicali so gasilce in rešilno društvo. Gasilci so morali najprej prebiti zid, kar je ugrabilo pol ure časa in truda. Šele potem so mogli oteti nesrečnico. Na spodnjem životu je bila silno opečena in nezavestna. Z rešilnim vozom so jo prepeljali v deželno bolnišnico.
Špijonažn v Rimu se more na drastičen način označiti po slučaju, ki bi bil smešen, da nima resne plati. V veliki kavarni »Aragno« na Korsu je salon, ki ga posečajo posebno poslanci, pisatelji in umetniki. Ker je nekaj časa sem v tem salonu zaposlen detektiv, ki naj prisluškuje, kaj govore gosti, so sklenili le-li — sicer vsi vneti za vojno —, da se maščujejo policiji. Urednik

Fellerjcvc žclodcc. krepčujoče, lagodno
odvajajoče rabarbara-krogljice z zn. R

hML- S ESSiilCE i i


oiUsliunljo zakrije,
fl aSatljic poštnino prosto 4 !v t. Leknrnar V.. V. Follor, iitubica, Elaatrg it. 285 (llrvutsk..). Cc<5 lurt.ooo pritnanio.
lista »Asino«, ki ljubimka s Francozi, je govoril nalašč zelo glasno proti ljudstvu, zabavljal na vojno in objavil, da bodo kmalu oklicali namesto Viktorja Emanuela za kralja Pepina Garibaldija. Ta šala je resnično potegnila detektiva, ki je aretiral urednika in ga gnal na policijo, kjer so dognali šalo in urednika izpustili. Detektiv se je vrnil v kavarno nadaljevat svojo službo in vsi navzoči so ga sprejeli bučnim šumom. Seveda je le-ta aretiral vse in jih gnal na policijo, število znanih rimskih veljakov, med njimi napolskega poslanca Ve-nicola, ki je bil državni tajnik kolonij, dalje poslanca častnika kneza Tasco Diento ter več drugih. Poslance so na policiji izpustili, ostale hudodelce so obdržali v zaporu. Rimski hujskači pa lahko spoznajo, kakšen blagoslov rodi Salandrov sistem latinske prostosti.
m ucenca
sprejme Fran Vilian, Vevče 37 p. D. M. Polje.
V® V
prekajeno meso in pristne kranjske klobase se najceneje kupi pri Vnovčevalnici za živino v Ljubljani, Dunajska cesta 29.	2448
Išče se zanesljiva
eftunjn
Grltzner»mrana
10 Mm oaranci|H Hvalili SltOj!
so najboljši in nedo-sežni v trpežnosti za rodbinsko rabo in obrt.
Prednost: krogljičen tek, 238i biserni ubod.
Edina tovarniška zalooa Šivalnih strojev
Josip Peteline, Lmbliana
ia vodo blizu tranCiSkanskjsa mostu, leve. 3. hiia.
Komu le znano
kaj o Jerneju Prijatelju, vojaku v L. I. R. 27., VI. Komp., 2. Zug, rojenem 1. 1883 v Ponikvah pri Vel. Laščah, na zadnje bi-vajočem na Vrhniki pri Ložu. Po poročilu nekega četovodje-dotnačina, je izginil imenovani 21. maja t. 1. v bitki pri Delatyn-u (Kolomea). Vsa dosedanja poizvedovanja pri „Rdečem križu", so bila brezuspešna Kdor bi o njem kaj vede!, se vljudno prosi, naj blagovoli isto poročati na naslov : Janez Matevžič, pos., Vrhnika 60. - Stari trg pri Rakeku.	2434
ki zna šivati, k trem otrokom. PonudHe v gostiln, pri »RacU v Spod. Šiški. 2456
Išče se gospodinjstva, knhanja itd. popolnoma vešča, izobražena mlajša
©5P©dicna
za boljšo samsko osebo. Ponudbe b spričevali sprejema uprava lista pod št. 2452.
100 volov
se odda v rejo. Pogoji se izvedo pri
Vno?cevalnIcl za živino v bjubljant. Dunajska cesta 29. 2447
a
dobro Iznr'ena se predme v stalno službo. Nunska ulica št. 15 (Jabalnica).	2449
Največja kinematografska senzacija
Velikanski projekt
Senzecifski ifiioksz v 5 dejanlfh.
3MT Največji kinematografski film, ki se je kedaj proizvajal. — Projekt predora med Ameriko in Evropo v filmu izvršen. — Prvikrat v Ljubljani samo v Kino Central v deželnem gledališču. — Navzlic nabavnim stroškom za ta film ni vstopnina 245i	zvišana. "TBSI
eno leto staro, ki vsebuje 9 % alkohola razpošilja veletrgovina
2140
2440
dobavi takoj ali pozneje cele vagone veletrgovina
Josef Pick, Gradec.
Petrolej"
v sodih, bareiah in cisternah dobavlja veletrgovina
Josef Pick, Gradec.
Laneno olje
zajamčeno čisto, akoravno zagrenelega okusa se išCe v Ljubljani proti takojšnjem plačilu. 3rij. ponudbe z navedbo množine z označbo »Bemusterung fiir LeineikSufer 1915« anončno pisarno M. Duckes Nathf.
R. G. Dunaj I./l.
Ravnokar je došla I. zdrave kakovosti
c*Gbu
k 59.—, za 100 kg franko vreča iz Ljubljane. — Pod 100 kg se ne oddaja. — Pri 1000 kg k 2-— ceneje.	2454
Takojšnja naročila na agenturo
R. Švara, Ljubljana.
Zahvala.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, svakinje in tete, gospe
Franjice Mencinger
izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo preč. gosp. župniku Franc Žvanu za tolažila ob bolezni in smrti, gospodom pevcem za žalostnike, gdčn. učitelj cam za spremstvo šolskih otrok, gosp. častnikom, vsem darovateljem vencev, in vsem onim ki so spremili drago rajnico na njeni zadnji poti.
Boh. Bistrica, dne 20. novembra 1915. 2445	ŽaluločI ostali.
VsemogoCnl je poklical k Sebi gospoda
Anton Kalana
pešca črnovojnika.
Rajni je bil rojen 18. okt. 1897 na Suhi pri Škofji Loki. Ranjen je bil na južnem-zahodnem bojišču v noči 30—31/10. Umrl je 1/11— na dan svojega godu. Pokopan je v Gorici. Pripuročamo ga v molitev, ki je umrl mlad, a junak za domovino.
Suha pri Škofji Loki 20. novembra 1915.
Anton in Marija Kalan
kmet in trgovec
Janez Kalan
bogoslovec, brat
starši
Bratje ?n sestre
2446

• , - ' '"'it..	».iv .
*?•«..< - -a'; v • »».«.•

Nnznanjnm vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno-ljubljeni soprog oziiouia oče, gospod
msg. pliarm. GJURO HUS
lekarnar v Vipavi
vCeraj ob pol 1 uri popoldne, po težki bolezni v starosti 43 let bil rešen i)0zemskih
nadiUgPofrreb nepozabnega ranjkega se vrši jutri v soboto ob pol 4. uri popoldne iz hiralnice ua Kadeckega cesli št. 11 k Sv. Križu.
Bodi mu prijazen spomin !
Ljubljane, 19. novembra 1915.
Marka Hus-ova Branko in Dušan.
2443
Z britko neizmerno žalostjo naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš lskrenoljubljeni, dobri sin in bratcc
Štefan Kvas
dud 10 novembra 1.1, padel na italijanskem bojiSču junaško za domovino
Truplo predragega nam pokojnika počiva na solkanskem pokopališču pri Gorici. Tudi to nfcdepolno življenje je pokonCal kruti izdajalecl
Kranjska gora, 20. novembra 1915.
Alojzij in Elizabeta Kvas,
starišL
2441
Minka, Ton51, Lina,
sestre.
Naši ionom.
r+ Odlikovanja v 17. pešpolku. Za hrabro obnašanje pred sovražnikom so bila podeljena 17. pešpolku dne 12. oziroma 20. oktobra letos naslednja odlikovanja: Srebrno hrabrostno svetinjo I. razreda so prejeli: Deset. Jožef Papež, četov. Edvard Koleša, podd. Egidij Rieger, Franc Mik-lavčič, četov. tit. nar. Matevž Radolovič, inf. Leopold Vladika, Franc Hummel; prap. v rez. Franc Kvas, Andrej Bole; kad. v rez. Alojzij Černe, Aloj. Fikr, Pavel Rupnik; četov. Martin Novak, narednik Ivan Hiris, narednik Anton Kokol, četovodja Franc Lustrek in enol. prost, četov. Franc Jenko. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda: Prap. v rez. Jožef Bialek, kad. v rez. Franc pl. Levičnik, Franc Vrhovnik, Maks Pre-sker, prap. v rez. Ernst Oppacher, san. prap. v rez. Andrej Cseh, deset. Henrik Schleuner, četov. Kari Schuster, inf. Ivan Humar, čast. sluga Ivan Wadauer, inf, Franc Mayerhold, Ivan Gruber, desetnik Mihael Simonič, inf. Marka Černigel, Franc Siberl, četov. tit. nar. Jožef Sadar, deset. Franc Pečlin, enol, prost, deset. Ferdinand Hoenig, podd. Martin Gregorka, inf. Kari Schlesinger, četov. Alojzij Štrukelj, Evgen Betetto, četov, Jakob Drobnič, inf. Jožef Pfeifer, nared. Ludvik Bergant, četov. Martin Mlakar, Lovrenc Pavšek, enol. prost, deset. Jožef Goldbcrger, poddes. Jožef Bradač, Jožef Borštnar, inf. Jožef Diraka, četov. Ivan Čebašek, inf. Mihael Zlatner, Franc Reiter in Albert Medic; san. prap. Ludvik Kek, Ladislav Ciepielowsky, rez. prap. Hans Wank, Emil Heyss, Ivan Ster-benz, Bodo Kaltenbock, Robert Czasch; desetnik Ivan Dolenc, inf. Anton Gruden, enol. prost, deset. Peter Kruh, poddeset. tit. deset. Julij Šusteršič, inf. Ivan Udir, Jožef Skarabot, četov. tit. nared. Viljem Simončič, inf. Ivan Bakovnik, deset. Ant. Kocmur, podd. Anton Vardjan, nad, rez. Silvester Švigelj, črnov. Ivan Možič, Jožef Rotar, rez. inf, Matija Galičič, Jožef Ro-bas, Franc Fabjan, inf. Anton Kristan, deset Anton Pire, inf. Jožef Kump, Jožef Staudacher, deset. Anton Vidmar in četov. Jakob Štrumbelj. — Bronasto hrabrostno svetinjo: kad. v rez. Emil Žan, inf. Fr. Ver-derber, Ivan Zulin, Kari Kozlevčar, Franc Opeka, Peter Pozek, Ivan Podgoršek, Pavel Podgoršek, Mihael Švigelj, poddeset, Ivan Gartner, inf. Franc Gersina, Fr. Dež-man, Franc Lekne, Jožef Pende, Štefan Zupančič, Anton Blažič, Leopold čič, Jožef Zupančič, deset. Friderik Juvan, Rud. Sattler, inf. Gologranc, Anton Krme, Fr. Vovk, enol. prost, četov. Franc Pretner, deset. Ervin Damisch, Jožef Staniša, inf. Ivan Majhen, Friderik Siebehhofer, inf. Anton Koželj, Ivan Pavlovič, četov. Ivan Sovre, inf. Lovrenc Ogrizek, Ivan Grahek, Anton Praznik, Kristjan Košir, Franc Ki-sovec, Albin Žabkar, Franc Gartner, Pavel Hrastar, Matija Vidmar, Franc Brelich, Franc Možina, Franc Mohar, Alojzij Božič, poddeset. Florijan Švajger, inf. Fr. Pevec in črnovoj. poddeset, Ivan Vavpotič.
Kako ie nastala nova lialila — ospen ropov.
Marca meseca 1861. leta se je prokla-mirala Italija kot kraljevina. Dve leti poprej marca 1859.^ je bilo na Italijanskem poluotoku še sedem držav, med njimi kraljevina Sardinija po številu prebivalstva na tretjem mestu. Sardinija si je tekom dveh let pridružila štiri države čeloma, polovico pete in tri četrtinke šeste. Nato se je velika Sardinija prekrstila v Italijo. Italija je nastala v teh dveh letih v treh oddelkih oziroma stopinjah. Predvsem se je vsled roparske vojne leta 1859. ustanovila v Gorenji Italiji kraljevina Sardinija, razširjena z Lombardijo. Leta 1859. se je pričela in 1. 1860. dovršila aneksija Parme, Modene, Toskane, takozvanih Legacij in Romanje, in s tem se je Sardinska kraljevina razširila čez Srednjo Italijo. Končno jc prišla na vrsto Južna Italija, to je kraljevina obeh Sicilij. Zgodovina nastanka italijanskega kraljevstva pričenja z roparsko vojno, ki ji sledi zopet rop, izvršen s tisočerimi zvijačami ter se zaključi z roparskim vlomom.
Zgodovinska preiskava teh neverjetnih dogodkov naleti na dve težavi. Prva obstoji v tem, da so kraljevsko Sardinske listine v veliki meri nezanesljive. Druga pa je v tem, da so se zaupni dokumenti in kosi, posebno v Cavourjevih pismih, objavljali le z največjo previdnostjo ter se je marsikaj izpustilo oziroma samo s pičicami ali črticami namignilo. Vse, kar bi utegnilo vodilne može pokazati v pravili barvah, je romalo v peč. Zlasti so lako delali prva desetletja. Sčasoma pa jih je minil strah v tem oziru. Politična sramežljivost in zgodovinska resnicoljubnost sta bili narobe proporcionirani. Čim večja je bila sramežljivost, tim več resnice se je moralo zatajiti in zatreti. Ta sramežljivost pa je bila samo bolezen otroških let, kajti pojemala je bolj in bolj od desetletja do desetletja.
Med zgledi za prvo težavo — in takih je na desetoricc — naj navedemo Cavour-jevo okrožnico kraljevsko Sardinskim za-
stopstvom. V tej okrožnici pravi Cavour, da je Garibaldi odplul iz Sardinskega pristanišča Quarto pri Genovi, da bi zavzel Sicilijo vkljub čuječnosti oblastev. Guerzoni pa, ki je bil s celo dušo pri tem podvzetju, mora izrecno priznati, da je na predvečer vedela cela Genova, kaj se namerava, samo oblastva so spala navidezno globoko spanje. Vrhu tega pa je Cavour sam prijateljem v svojih intimnih pismih zaupal kot veliko tajnost, da bi se Garibaldi nikdar ne mogel odpeljati iz Quarta, če bi ga ne bila vlada v vsakem oziru in na vse mogoče načine podpirala. — Drug zgled iz desetoric za drugo vrsto težav nam nudi isti dogodek. Ko se Garibaldi v aprilu 1860 ni mogel odločiti ali bi naj odrinil v Sicilijo ali ne in končno sklenil, da bo to storil šele če dobi s Sicilije ugodnih vesti, so mu Crispi in tovariši takih vesti »priskrbeli« in generala na ta način premotili. To se je sprva tajilo. Pozneje pa so priznali, da so v pravem, odločilnem trenotku (a tempissimo) došla »neka« pisma, »neke« depeše. Končno pa so razkrili celo skrivnost.
Zelo važen zgled se nadalje tiče pred-zgodovine roparske vojne leta 1859.
Celega četrt stoletja ni mogel nihče povedati z najmanjšo gotovostjo, kaj sta se dne 22. julija 1858 v Plombierih domenila Napoleon III. in Cavour. Ko so pa 1. 1883. natisnili Cavourjevo poročilo Viktorju Emanuelu z dne 24. julija 1858, je prišlo vse na dan. Že iz vsega početka je bilo leta 1858. določeno, da se bo Francija v zvezi s Sardinijo vojskovala z Avstrijo, da se polastita lombardsko - benečanskega kraljestva. Med Francijo in Sardinijo ni bilo nesporazumljenja niti v diplomatičnem pogledu, niti glede vojaških in financielnih priprav. Pač pa je nastala za zarotnika huda zadrega, ko sta začela iskati primerne pretveze. Napram La Marmori govori Cavour izrecno o pretvezi za vojno, dočim mu jc v poročilu kralju politična sramežljivost narekovala besedo: vzrok vojne. Cavour je predlagal eno reč, Napoleon je odklonil; Cavour stavi drugi, tretji predlog — z enakim neuspehom. Ni vedel več, kaj bi še nasvetoval. To priznava sam; ravnotako priznava, da sta zarotni-nika prepotovala celi poluotok, da bi našla pretvezo, »ki jo je bilo tako izredno težko dobiti« — tako se glasi dotični stavek dobesedno. Končno sta našla pretvezo v Massi in Carrari. V teh krajih se je posrečilo izzvati spomenico kralju Viktorju Emanuelu, v kateri je ljudstvo prosilo za aneksijo. Vsled tega bi potem nastal spor najprej z Modeno, pozneje pa z Avstrijo, evropski liberalizem pa bi tedaj gotovo zadovoljno pritrjeval. Na tak način se uprizarjajo roparske vojne. Ker se je pa zarotnikom posrečilo, leta 1859. od Avstrije izsiliti ultimat, je tedanji evropski liberalizem vojno razkričal kot avstrijski n a p a d in to se je mnogo let smatralo za resnico, kajti tuljenju cele trume trobent se je težko upirati, in poleg tega sta zarotnika svojo skrivnost ohranila zase.
Sodobni viri nam rišejo nadalje aneksijo najprej Srednje in potem Južne Italije. La Farina in drugi pisci so razkrili velik upliv, ki ga je pri tem imelo »Nacionalno društvo«. To je bilo v Piemontu priznano, javno društvo, ki je pa bilo zvezano s skrivnimi društvi po celi Italiji, V oktobru 1858. je bil bojni načrt tega društva izgo-tovljen, leta 1859. pa se je natančno izvršil. Nadalje je sedaj dognano, da je imel Cavour vse takratne svetovne liste v svoji oblasti. Tako je on delal sodobno javno mnenje, potem pa se je skliceval na ravno to javno mnenje kot svojo zvezdo vodnico.
Marsikakšna beseda sodobnikov osvetljuje nova načela državnega in mednarodnega prava, ki sta jih Napoleon in Cavour uvedla. Če bi Irska s splošnim, narodnim glasovanjem sklenila, da bo odslej pripadala Zedinjenim državam, bi se tak sklep menda ne prišteval notranjim zadevam Unije, marveč smatral za novost na polju mednarodnega prava. Tako so se vršile aneksije. Bile so to pasivne aneksije potom plebiscitov, sklepi: anektirajmo se! Sodbe sodobnikov o vrednosti in veljavnosti teh sklepov so uničujoče. Načelo tedanjega liberalizma o neinterveniranju je tako formulirati: Intervencija je zločin, razun če sc izvrši v korist Sardinije, ali če intervenira Sardinija sama; tedaj pa pomeni intervencija politično modrost in moralen napredek.
Vsa zgodovina o padcu Neapolja in aneksiji kraljestva se da pojasniti v zvezi s pismom, ki ga je avgusta meseca 1860. pisal Cavour Nigri. To pismo je bilo dolgo tajno in se je objavilo sprva samo v odlomkih. V Neapolju ni bilo mogoče Gari-baldija prestriči. Zato se prevzame vodstvo zmagovite stranke. Nato se izzove vstaja v Markah in v Umbriji. Da se napravi red, torej v imenu človekoljubja, naj Cialdini vkoraka v pobunjene kraje, požene Lamorciera v morje ter pojde potem proti Neapolju. Tam je prevzel vodstvo kralj sam in Garibaldi mu je odstopil, kar je bil pri vpadu in vlomu priropal. Sklenimo te vrstice s klicem: Sursum cor-da! Dvignimo svoja srca do višav naše
Avstrije. Pokojni pomožni škof v Miin-stru na Vestfalskem grof Maks von Galen je bil dobro poučen o avstrijski državni zgodovini in je rad govoril o nikoli one-čaščenm meču cesarske rodovine Habsburške, o nikdar onečaščenem, najposve-čenejšein meču. Če je zahrbtno potegnjeno bodalo znamenje italijanske politike, tedaj je sveti, deviški meč avstrijske rodovine simbol cesarske moči. Kakor sveta sulica, ki sovražnika oslepi in ustavi, tako je pred tem mečem izgubil vid in okame-nel, da se že dolge mesece ne more nikamor ganiti, sovražnik ob južni meji naše države. S trdnim zaupanjem in železno voljo, da zmagamo, zrejo ljudstva kvišku k svetemu simbolu cesarske moči. V neomajni zvestobi se klanjamo vzvišenemu vladarju in ponavljamo obljubo: Z Bogom za cesarja in državo!
KATOLIŠKA BUKVARNA V LJUBLJANI
priporoča sledeče novosti:
Keppler: Unsere toten Helden und ihr letzter Wille. Cena 45 vin., s poštnino 55 vin.
Couvert: Der Sonntag und die Woche in Ars zur Zeit des sel. Vianney sammt einer Studie iiber seme Predigtvveise. Vezano K 3.25, s poštnino K 3.50.
Dalje priporoča še: Mittelbachs Karte der Alpenlander. Fiir Automobiiisten Radfahrer und Wan-derer, Blatt 4. Salzburg, Karnten, Krain. Cena K 2.25, s poštnino K 2.40. Merilo 1 :300.000. Flemmings Karte des Italienisch-Oester-reichischen Kriegsschauplatzes. Nord-und Mittel-Italien. Merilo 1 : 1500.000 und eine Nebenkarte vom italienisch-oesterreichischen Grenzgebiet. Merilo 1 :600.000. Cena K 1.50, s poštnino K 1.66.
Konig: Neueste Spezialkarte zun Kriege Oesterreich-Ungarns mit Italien. Merilo 1 :2,600.000. Cena K 1.30, po pošti K 1.46. Obsega južno a-strijsko-ogrsko mejo, Italijo, Srbijo, Črnogoro, Romunijo, Bulgarijo, Albanijo, Grčijo, evropsko Turčijo (Dardanele) in Malo Azijo. Langhaus: Italienischer Kriegsschauplatz. Inhalt: Karte von Italien u. den Rand-staaten des Adriatischen Meeres mit Angabe der osterreichischerseits ange-botenen Landabtretungen an Italien, i der Aufteilung Albaniens an Griechen-land, Italien und Serbien, der strategi-schen Eisenbahnen, Befestigungen, Kriegshafen u. Flottenstiitzpunkte usw. Merilo 1 : 1,500.000, Sprachenkarte von Siidtirol mit dem italienisch-ladi-nisehen Sprachgebiet u. den deutschen Sprachinseln. Merilo 1 :500.000. Cena K 1.50, s poštnino K 1.66. Freytags Karte von Serbien. Merilo 1:600.000. Cena K 1.50, s poštnino K 1.66.
Flemmings Spezialkarte von Polen. Merilo 1 : 600.000 und 2 Nebenkarten. Mit Sonderbeilage Karte der Umgebung von Nowo-Georgiewsk und Waschau. Cena K 1.50, s poštnino K 1.66. Freytags Karte der oesterreichisch-rus-sichen und deutsch-russischen Grenz-gebiete. Merilo 1 : 1,000.000. Cena K 1.20, s poštnino K 1.30. Freytags Karte der westrussischen Kriegs-schauplatze. Merilo 1 : 2,000.000. Cena K 1.20, s poštnino K 1.30.
Freytag: Welt - Handels - Verkehrskarte. Cena K 1.50, s poštnino K 1.66.
Neueste Karte der Balkan-Halbinsel. Merilo 1 : 1,250.000. Cena K 1.80, s poštnino K 1.96.
Cerkvenim pevskim zborom priporoča Katoliška Bukvama za Advent in
božični čas:
P. Angelik Hribar: Adventne in božične pesmi za mešan zbor zložil in izdal P. Angelik Hribar. Cena partituri K 2.40, glasovi po 60 vin.
Anton Grum: 10 adventnih pesmi za mešan zbor. Op. 10. Cena partituri K 1.40, glasovi po 20 vin.
Anton Grum: Pet božičnih. Za mešan zbor Op. 6. Cena 60 vin.
Dr. Anton Chlondowski: Božične pesmi, za mešan zbor. Cena K 1,30.
Istodobno priporoča ludi:
P, Angelik Hribar-Stanko Premrl: Slava Brezmadežni. Zbirka mešanih, moških in ženskih zborov. (Marijine, evhari-stične in druge pesmi.) Cena K 1.20, v platno vezan izvod K 1.80.
obstoječe iz dveh sob, kuhinio in prltiklin ritv Opekarski cesli št. 30., so odda za februarjev termin. Poizve se v Vzajemnem podpornem društvu v LJubljani, Kongresni trg 19. 242
stanovanje
1 soba, kuhinja in kabinet. Ponudbe sprejemu uprava pod stanovanje 2427.
Rabim dobrega
Vstop takoj. Plačam po dogovoru ugodno. Naslov St. 2429. pri upravi „Slovenoau.
3 in
i SANAT0P1JM • EMONA I
ZA' IMOTHANJE>IN-l<lHyRGlCNE -BOLEZNI.
• PORCCMiSNICA. ^^ 1
rfw
Sprejme se takoj, spretna
235J
luunufakturno stroke pri tvrdki Vinko Savnlk, Radovljica, Gorenjsko.
Vojni kreme~zrezkl
(Kriegs-Kreme Schnlttcn)	!
nepokvarljiva fina jed, nudi lop zaslužek. — 1 k-hr ' Ion 36 kosov K fs—. Razpošilja najmanj 3 kartone 2354	po pošti.
Brandt v Ljubljani, pošta 7.
Zaloga na debelo: .Nowotny, Dunajska cesta
Zaloge v Ljubljani: A. Šarabon in Mihael l^astner.
Pozorl
Pozor 1
kakor tudi čcvijc. dokler kaj v zuiogi, brez zvišanja po stari ceni. Tudi zalogo nagrobnih vcncev s trakovi in nnpisi.
Prosim, prepričajte se!	1574
Uljudno se priporoča tvrdka
K.WIDMAYER, pri »Solncu«, za vodo.
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Černe
gvaver in izdelovatelj kavčuk - štambilijev
Ljubljana, Seiepiluroova hI. si. i.
Ceniki (tanko. 553 Conlki iranko.
V najem Iščem
malo hišo z vrtom
ln njivo, ali	gostilno z majhnim
posestvom,	2307
v novomeški okolici. — Ponudbo '/• navedbo cene na naslov: Frančiška Ouier, Trebnje štev. 7.
fine vrste razpošilja sadna razpošiljalnica FR. CERAR, Stob p. Domžale Kranjsko.
S kolodvora Domžale 100 kg po 20-35 K po kakovosti. Poštna pošiljatev 5klg. franko K 3. — Pošilja se po dogovoru.
233:3
i Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trdo kože, j tekom 3 dni s korenino, ) brez bolečin ne odpravi I O5»»_O olcoTnr» Uena lončku z JRltt~lJ<lJk£9CTll.l« jamstvenim pismom K 1—, 3 lončki K 2.50. — KEMENY, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/82 Ogrsko
Sprejme se takoj spreten
bMi pomočnik
pod ]ako ugodnimi pogoji pri g.
FETTICH-FRANKHEIM, Ljubljana.
Knjigovodjo oz. korespondenta
starejšo, zanesljivo osebo išče veliko prometno podjetje v Ljubljani, Pismene ponudbe, ev. tudi penzijonistov, z navedbo znanja in referenc na upravo tega lista pod št. 2435.
vseh vrst in vsako množino
Kupuje po najvišjih cenah
J. GROBELNIK, I
LJubljana, Mestni trg štev. 22.
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno
Sadnikar -jeve VFBC1G8
katero imajo 10 prednosti:
1.	Niso nosilcu škodljive. 6. So na leta trpefne.
2.	Učinkujejo zanesljivo. 7. Ne skvari jih mokrota.
3.	So bre>. duha.	8. So poceni.
4.	So snažne.	9. Zabranijo nove nalezbe,
5.	So priročne.	10. Pošiljajo se v pi-mih.
Sedanja veda dolži edino uši kot prenašalce pegastega legarja. Kdor se ubrani uši, je varen pred to kugo. — Vrečice prodaja:
Cvančara, drogerija, Ljubljana; J. K. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Koschier („lJri 1874	orlu"), Kamnik.
(ŽELODČNA TINKTURA lekarnarja Pl C C OLhja
v Ljubljani Vnetno to o4vt^t\e\tsv
RAZPOŠILJA
PO POVZETJU
WT i steklenica 20 olnatjeu. "Od
Naročila po povzetji.
STARINE
kakor rimski porcelan, prstene vrče, denar in druge redke dragocenosti rimskih rakev ter preproge, podobe, staro pohištvo (skrinie) staro ure in drugo išče privatni kupec. Ponudbe ss natančno opisalo dotičnega predmeta se prosi o pod »Pristno in takoj 2397« na upravo tega lista.	2397
I O O
za snežne čepice, nogavice, M žiloareice i f. 1
priporoča
TONIJAGER
nun. zimi m. s.
» ,•■9®.»}.*; -.v ni «	i *«*
h
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje In smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914.............................K 173,490.838'—
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022*76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432 232-66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za COftlU Zaoaranailjje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezije cesta št. 12.
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica
za nakup in prodajo zemljišč in posestev
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Trnovski pristan štev. 14.
Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbiro. 249 Tajnost zajamčena.
podrti salon
St uch ly-Masch ke
Ljubljana
2.idcvsfo ulica it. 3 dvorski trg 1.
2100 [K
Solidno blago.
Poaravila tolno In vestno, žunanja naročila na izbiro 3 obratno Bošto.
Osebno izbrane novosti z 'Dunaja
Jriooroia: največjo 13bero klobukov za dame in deklice kah^or tudi bogato nalogo žalnih klobukov.
Priznano niste cone.
Š3EŠ
Odvetnik in kazenski zagovornik
D= Jos. A. Tomšič
si usoja javiti, da je otvoril svojo lastno odvetniško pisarno v Ljubljani,
Sodna ulica št. 13.

. kr. avstrijska razredna
Pri naši poslovnici kupljene srečke so zadele:
- s	■ s a ®
K 360.000
izžreban dne 16. okt. 1915, IV. lot. ""^f
K 30.000 št. 68.435
II II
II ■ I
136.169, 7.788 K 2o-
68.425 1
mnogo dobitkov po K 2000,1000,400, veliko število dobitkov po K 200.
Nove srečke za 1. razred V. loterije, katerega žrebanje se vrši 14. in 16. dec.
prodaja
1
2433
v Ljubljani
kot poslovna l kL asstr. razreda loterije sn siiene = podružnice ¥ MIh, Celovcu, Trstu in Splitu.

ustanovljeno v letu i8«2. !| Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-eraajl za pode, zid, železo in drugo.
Brata
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena n stavbena pleskarja
Firnež iz pristnega lanenega olja.
cesla |
Nasproti hotela Union \
Telefon 153. Teleiou 153.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-Ijive (Kronstehierja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarle.	1132
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
S_----—____-——Predmete in potrebščine
za žgalno in briljantno _______slikanje.
Delavnica za črkoslikarska,
likarska in pleskarska de*a
Iqriška ulica 6, Gradišče.

A/NTO/N BOG
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga,
JV[i}arsivot
I ill® lillMI I I 1 I
^^^^^^^^^^^^^ Konkurenčne. '	tflago solidno.
J» Pogačnik Ljubljana, Marije Jere^iie cesla '<3 t8>
kupi v vsaki množini po najvišjih cenah
Peler Anjjclo, LfubJjana.
Le pismene ponutbe se žele, tudi od tr« govcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu.	2436
barvarija io kemična pralnica Ljubljana, Selenburgovaul.6
"Dela se izvršu ejo »udi na Glincah št 46 J^lizUe cene! Točna in solidna postrežba
Obsto) tvrdke že čez 50 let

avavv^VA*.
Pooolna spalna oDtava ja 2 osebi jgottvuena 13 iu-ali mojemskega oreha ali hrasta 3 m ar morit m m ogledalom
Obstoji že nad 38 let
.aaaaammaa/
UMAVAAAAA,
Ustanovljeno 1.1395,
Ustanovljeno l. 1893
ZaMeoaffte	^
zastonj in poštnine prosto moj eiavni cen k s 4000 slikami ur, zlatnine in srebrnine. glasbil, predmetov iz usnia in iekla> 1'OtrebS in za erospodinj-stvo iu toaleto, orožia, municije itd.
Prva tovarna ur
Jan Konrad %i iS Brux št. 1224 (Češko)
Nikelnaste Koskopt-ure K b-90, 4 20, 5'— Srebrne K 8-40, 950. — Nikelnaste budilke K 2-00. Budilke z dvojnim zvoncem K 4-— Pošilja se po povzetju. — Nikak rizikol Zamena jo dovoljena ali denar nazaj!
Karel Linhart, urar
Ljubljana, ITlarijE lEVEzijE cEsta št. 7.
Zalona useft urst žepnih ur, ur na nihalo s polnim bitjem, stenskih in kuhinj, ur, budilk.
Hikljaste uojne ure, ure u zapestnicah z radijeuim kazalnikom ali brez njega, zaloga srebrnih in nikljastih ur „QiriEBR" po najnižjih ccnah. 2070
:: Popvauila se izuvšujejo najbolje. ::
Prvo tajsko rodietie za umetno steklarstvo in slikanje na steklo
Hrusta Afinola
Llubliana
Dunaska cesta Jtev. 13 pri ..Flaovcu"
se priporoča slav. cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za 8tek>arS' vo v ugmalni tn navadni ornamentiki, stavbno ter portalno steklarstvo — Za oga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podobe itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
pred nakupom veliko zalogo izgotovljenih oblek za
Velika Izbir
gg: za dame in deklice.
Pred Škofijo št. 3, Lingarjeva in Medarska ulica.
je vojakom peč!
Sveti, kuha, greje!
»M Nosi sc v žepu! Neobhodno
Bw VI potrebno za bojišče! Razpo-
rm/ v^sl š''iaimo tak°i našim prezc-Vf/. v... žS bujočim vojakom!
3SPIRIT0lI Dobi se povsod!
Tovarno za ..Spiritol", Dunaj L, GlucKgasse 2.
Razprodajalci se iščejo!
__ 1942 l
umihmm—bbmiii umma iiwiniBita
Kupi se večjo množino WQF trdih In mehkih
Nadalje priporočam
novo patriotično prilogo
s koledarjem za leio 1916., katera se poHlja brezplačno in poštnine prosto
Za obilni obisk najvljudneje vabim
za kurjavo. Ponudbe z navedbo cen, prosto postaja Ljubljana (ali poljubni kolodvor z navedbo eventuelne voznine do Ljubljane.) Kupi se tudi v bližini kake železnične postaje bukov gozd za posekati.
Ponu ibe na upravništvo „Slovenca" pod št. 2444 do 30. t. m.
Ljubljana, Prešernova ulica 1
delničar švicarskih tovarn ..Union-ur".
Telefon št. 41
Brzojavke: Prometbankn Ljubljana,
Naročajte JSlovenca"!
»—1» ti—ni II_irznc
ji i
Zastave
2298
izgotovljene kakor tudi blago po najnižjih cenah pri tvrdki
BENEDIKT &C£l LJUBLJANA
Izboru u J* obaulo za vojak* v vojaki in sploh ia vsakega kot najboljta
bol oblažajoče mazanja
pri prebujenja, renm&tizmo, gihtu, lnflamcl, prani, vratni in bolesti t hrbta
Sidro-
Dr. aiobter-ja
Nadomeatilo
eapcicl b ■ oompos.
Sidro-Pain-Expeller.
Steklenica kron. — so, 140, »•-
Dobiva ss t lekarnah ali direktno v Dr. Kicbter-1a lekarni .Pri zlatem leva*, Fraga, I , Elizabet na cesta 6.
Dnevna raspoAHJanJe.
Modni salon A. Mildner nasl.
Ljubljana =
Mestni trg štev. 7
BORK
priporoča svojo veliko zalogo	1997
klnčanili Mobukov, praznih oblik, peres, cvetlic itd. Največja izbira žalnih klobukov.
Popravila točna in ceno. Dobro blago. Najn-žje cene
C-
SKRBE
Specijalna trgovina
pletenin, trikotaž In perila.
Priporoča svojo zaiogo, kakor:
Športno in vo)aško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz šifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke.
Gumijevi plašči, nahrbtniki itd.
1926	Na debelo in drobno.

H

...........................................
3
s
Ne puščajte otrok samih, da se požari omejijol
H	___________ —
^»i rrm ^ ^r« ^^^^ TT^i i # 11 ^ L^T i I i »i i iriij^T^? * rm* i r^TT r* t a i a a ri * i • Q n n 11 11 rt J i i^Ti ^ti J i ^ fi * t ^ ^^T^ fr J ti LJ ^ t	J JU^^I n^u^^snn fmEtunv^^^sr^i^^H i * *
gr Edini slovenski zavcd brez tujega kapitala ie
Vzajemna zavarovalnica
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
i§
: Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17.
Zavarovanja sprejema proti požarnim škodam: 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobilije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove in enako; 3. vse poljske pridelke, žita in krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nižjeavstrijsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjski podružnico.
Varnostni zaklad In ndnine, ki so znašalo I. 1912. 673.356 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.147 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad.
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-ništvo v Celju in na Proscku, kakor tudi po vseh farah nastavljeni poverjeriki.
Cene primerne, hitra cenitev in takojšnje izplačilo.	1439
PP" Edino najboljše
Pfaff šivalne stroje - Puch kolesa
priporoča
po uaodnih cenah in plačilnih
IGN. VOK
specialna trgovina šiv. strojev in koles LJubljana, Sodna al. 7.
lemo jamstvo u vezenin najbolj prioravoi.
Lahki elegantni i vec vrst.
Cenik zastonj in franko. - Z&StOpilikč sprejmem.
st
2111-1
Ilustrirani katalog £t. 726 gratis in iranko.
reporeznice, seisalnlce parifnfke krompirla, sneč-Stataice, mline za debelo moiio, brzoffarilnihe FniCilnice za ttorazsi stislialnice za seno m slamo
izdeluje in razpošilja
PH.IHAYFARTH & Co., Dunaj
II. TABORSTRASSE Nr. 71 Tovarna poljedelskih in obrtnih strojev.

S BBMBai |
Ne puščajte otrok samih, da se požari omejijo I
najboljša in najsšgisniglia prilika za sledenje S
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Lju' j na, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni liiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
R
ter jih obrestuje po 43jj°jo brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistili obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem junija 1915 čez 23 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
Načelsfvo.

Dobiva se povsodll
Schicht-perilo — Vojno-perilo
NajceneiSi in najboljši način pranja:
Namoči perilo nekoliko ur ali preko noči s pralnim praškom ,.Ženska hvala". Peri tedaj daljše kakor običajno. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka Jelen" — je še potrebno, da se dobi najlepše perilo.
pp* Prihrani delo, čas, denar ln milo.	2408
Omiiioi je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in hiši.
Dobiva se povsodil
Tiak: »Katoliške Tiskarne«.