272
Politični pregled.
Položaj. — Zadnje dni se je že mnogo govorilo o si-stiranju ustave in o uvedenju federalizma, toda naposled se je obzorje vender nekoliko zjasnilo. Vlada je bila povabila pooblaščence nemških strank na posvetovanja o jezikovnem zakonu, s katerim hole nadomestiti jezikovne naredbe, da tako ugodi nemški zahtevi in omogoči normalne razmere v parlamentu. O tem povabilu so se posvetovali načelniki nemških strank od nedelje do srede. Povabilo so pač odklonili, a udali so   se vladi v toliko,   da   so  se posvetovali o njenem   načrtu
jezikovnega zakona. S tem so zapustili svoje prejšnje stališče, da sploh ne stopijo v dogovor z vlado, dokler jezikovnih na-redb ne prekliče; odklonili so povabilo na pogajanja, a pogajali so se sami z vlado. Nemci so sicer vladni načrt jezikovnega zakona odklonili, a ker so enkrat zapustili svoje stališče in se začeli z vlado pogajati — čeprav le iz strahu, da se premeni ustava — je opravičeno sklepanje, da se bodo tudi še nadalje pogajali. Vsled tega je položaj nekoliko ugodnejši, kakor je bil zadnji čas. Ta pogajanja pa ne bodo mogla dolgo trajati, ker se mudi z nagodbo. Vlada misli sedaj sklicati drž. zkor in mu predložiti svoj načrt jezikovnega zakona.
Lex Kolisko — Vlada ni predložila v sankcijo za« kona, kateri je v zadnjem zasedanju sklenil deželni zbor do-lenjeavstrijski in s katerim se je določilo, da mora biti nemščina izključni učni jezik v vseh dolenjeavstrijskih ljudskih šolah, dasi živi v tej deželi skoro pol milijona cehov.
Izjemno stanje v Galiciji. — Protižidovskim izgredom ali — točneje povedano — kmetskim puntom v tej deželi je konec. Ječe so prenapolnjene in na tisoče sestradanih žrtev aristokratične in židovske lakomnosti čaka sodbe. V tem pa razdeva vlada s čudovito eneržijo in brezobzirnostjo soci-jalnodemokratično organizacijo, dasi socijalni demokratje pro-tižidovskih izgredov niso krivi.
Žiga baron Conrad-Eybesfeld. — Bivši naučni minister v Taaffeovem kabinetu baron Conrad-Evbesfeld je te dni v starosti 771et umrl. Conrad se je rodil 11. avgusta 1821. Služboval je v Gradcu, v Mariboru, v Tamešvaru in v Milanu, dne 18 aprila 1867. pa je bil imenovan deželnim predsednikom v Ljubljani, na katerem mestu je ostal štiri leta. V tem času se je navidezno slovenski učil. Učitelj mu je bil Levstik. Dne 19. maja 1871. je bil imenovan namestnikom v Lincu, od koder je prišel naslednje leto v jednaki lastnosti na Dunaj. L. 1880. je vstopil v ministerstvo kjer je prevzel naučni portfelj. Demisijoniral je dne 5. novembra 1885. in sicer vsled razpora s slovanskimi strankami. Conrad je bil pozneje nekaj časa vodja srednje stranke v gospodski zbornici. Slovanskim narodnim težnjam je bil jako nasproten.
Hrvatska. — Zadnji čas so se začeli Madjari s posebno unemo poganjati za zjedinjenje Dalmacije s Hrvatsko. Uzrok temu je, da bi radi prišli do morja, ker jim Reka ne zadostuje. Toda Dalmatinski Hrvati odklanjajo zjedinjenje pod madjarsko patronanco Zjediniti se hočejo samo z neodvisno, svoje historično državno pravo uživajočo Hrvatsko, nečejo pa, da bi postala Dalmacija madjarska satrapija.
Srbija — Pri otvoritvi srbske skupščine je kralj Aleksander obdolžil radikalno stranko, da hoče storiti velikoristno delo in odstraniti Obrenovicevo dinastijo, zato da ž njo ne bo nikdar več paktiral Radikalna stranka je sedaj res vsa razbita in Obrenoviči se trudijo, da z najskrajnejšo reakcijo onemogočijo vsako svobodnejše gibanje. Vzlic temu pride dan plačila, pride dan, ko bodo morali Obrenoviči pobrati šila in kopita, čeprav jih Avstrija na vso moč podpira.
Papež. — Papež je dajal zadnje dni zopet avdijence, toda zdravje njegovo je tako slabo, da resno vznemirja vatikanske kroge. Papež ve dobro, kako je ž njim in je to v pogovorih z monsign. Marzolinijem, s prof. Lapponijem iz z grofom Peccijem tudi že opetovano povedal. Naravni propad moči so pospešile še za papeža jako žalostne zunanje okol-nosti, zlasti revolucija v Milanu, pai Melineovega minister-stva in zmaga francoskih radikalcev ter še posebno pora* Španske.
Kreta. — Francija, Rusija, Angleška in Italija so sklenile, da izroče notranjo upravo Krete sedanji kretski narodni skupščini, katero bi nadzirali  admirali onii stacijoniranih   ev-
273
ropskih brodovij dotlej, da dobi Kreta definitivnega guvernerja. Turčija je odgovorila, da je ; omenjena skupščina le družba vstašev, ki so nevarni imetku, trgovini, obrtniji in miru Turkov in da odklanja Turčija vsako odgovornost za posledice, ki utegnejo nastati vsled postopanja rečenih velesil.
Balkanska zveza. Bolgarski knez Ferdinand je te dne obiskal rumunskega kralja. To je dunajske in peštaneke kroge zopet vznemirilo, ker domnevajo, da se je pri tej priliki skovala nova balkanska zveza mej Črnogoro, Bolgarsko in Rumunsko, da zapro Avstriji pot na Balkan in da za to ivezo stoji Rusija.
Rusija in Italija. — Odkar se je črnogorska prince-zinja Helena poročila z italijanskim prestolonaslednikom, je razmerje mej Rusijo in Italijo prav dobro. Zdaj misli italijanski prestolonaslednik potovati v Rusijo. Temu potovanju se v diplomatičnih krogih pripisuje velika važnost, češ, da je dokaz tesnega prijateljstva mej Italijo in Rusijo. Kmalu po tem potovanju italijanskega prestolonaslednika, pride rusko brodovje v razna italijanska pristanišča, naposled pa pride sam ruski car, da obišče kralja Umberta
Spanjsko-ameriška vojska. — Navzlic silnim porazom, kateri so zadeli Špansko, ta še ne misli na mir. Tekom desetih tednov so Amerikanei uničili obe španski bro-dovji in zdaj ima Španska samo še nekaj starih baik, katere vojnim ladijam niso podobne in niso za nobeno rabo. Amerikanci oblegrjo sedaj Santjago, katero mesto se bo moralo v kratkem udati. Ob jednem so poslali manjše brodovje pod vodstvom admirala Watsona v Evropo, da bombardira španska obrežna mesta. Položaj Španske je čedalje kritičnejši, a vlada vender neče prositi miru, ker se boji, da bi v tem slučaju postala dinastija nemogoča. Samo radi dinastije trosi milijone in milijone, spravlja državo in vse prebivalstvo v najobupnejši položaj in goni stotisoče poštenih ljudij v smrt! Španska je pač blizu konca in to je še jedino, kar tolaži človeka, ker vidi, da vlada nad nami vse maščujoča roka pravičnosti, katera si je sicer malo simpatične Amerikance izbrala, da kaznujejo Špance za vse grehe, katere so storili človeštvu. Španci so svojo usodo popolnoma zaslužili.