Številka 283 Trst v petek 13. oktobra 1905. ■r Infcaja tuM .«fi r>0 nerfHiao in praznikih od 5. on. no oonedetjklh ob 9. an nutraj. tierilke se Droaajajo po J iotA. (6 stotnik) » norih tobakarnah » Trstu in okolici. Ljubljani, Gonct, ilji. Kraniu. Mariboru. Celovcu. Idriji. f?t Petru, Nabrežini. No vem mestu itc e*iaae 1» aaru^be sprejema uprava iiaia .Edinost* ;>r*1o GaJatti It. IS. — Irtdae ur« nu od S. pep. 4» S jvečer. — Cene orla som 16 st na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zanvaie in domači osria*i no pogodbi. - ^a^saca TELEFON iter. 1167. Edinost f mošt Saroftnlna nate u vse leto 3A K. pot leta 13 K. 3 mesece G K. — N»-aarodbe brez dooosiane naročnine se aprava ne ozira. Val dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Kefrankovaaa ^iou se se sprejemajo In rokopisi se ne Trajajo. Naročnino, oglase in reklamacije je poSiljati na opravo tista UREDNIŠTVO: al. Glorfio Gslattt 18. (Narodni ion.) ladajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik Sonaorcij liata „Edinost". — Natisnila tiskarna kontorcija lista »Edinost" v Trstu, nlica Giorgio Galatti it. xt. Poltno-hranllnlčal račun It. «52.841. Brzojavne vesti. Iteforme □ pravnega postopanja pri finančnih oblastnfjah DUNAJ 12. F.nančao ministarstvo je ravnokar izdalo naredbo, ki ima namen, da raodern z m upravno poetopanje v okvirju <>hstoječ:h takonov ter se v cbče drži onih navodil, ki bo bile svoj«časno isdsne as postopanje pred civilnimi oblcstnijam . Kolera na Praškem. Govori se, d« turška vlada popusti, dala da ho t nekolik«« k>'i c j ter predlagal*, dn *e ! Govor i nenaierih k .. , , . J . , .. oprz cije v gornji zbornici, je včeraj padel V svetniki Biro, Ottiia, tir. Soboofc«, sekcjaki ^^ J 6 . , . i«__, r vr-u' i nezavest in Be dosedaj še ni zavedel. svetova c B:nder, Lera in Muhivencl in J ministerijalni tajnik dr. Kos g. Prihodnja ssja jutri v petek ob 3. uri OfiTSkS kfiZB. {.•opoludne. BUDIMPEŠTA 12. »Ogrski biro« po- ©tvoritev novega zasedanja stortinga. ro?a z Dunaja: Ministeraki predsednik baron KRISTIJANU A 12. Oo otvoritvi štor- Fejervaiy je bil ob 1. uri popoludae vspre- t nga je ministar M.cheisen v imenu norvež- jet od cesarja v pcsEbai avJijenci. Minister aega min eterstva imel otvoritveni govor, v za pravcsidj« Lsov in minister Lotranjib Kater« m je označil, da bo glavna naloga na stvari Krifetcff) uiata d( spela na Dunaj, ia ustanovljnjo tujerodne šole. novo te eeeta.ega stcrtmga ustanovitev in ni gotove, prideta li sa sedaj na Dunaj j Zahteva po narodni potrebščine sami skrbijo in sami tudi nabirajo potrebna sredstvr. Potreben bi bil torej naroden parlament, v katerega kompetenco bi spsdalo varovanje ia povspedevanje vseh narodni h, torej izlasti kulturnih interesov našega naroda. Seveda bi more! b ti kakor vez mej narodom in državo, oziroma cesarjem, tudi naroden «a i n i s t e r, to, kar imenujejo eedaj »ministra-rojaka«, samo da nima sedaj ta minister rojak nobene zakonite kompetence. Seveda bi morale biti konstituirane tudi narodno avtonomne občine, h katerim bi spadali na določenem ozemlju, torej recimo, v sedanji pol. občini bivajoči S;ovenc:. Eventualno bi se kakor srednji člen lahko konstituirala tudi narodna <>krcž,a. Na ta način bi si v narodnih stvareh vsaka narodnost sama dajala zakone, sama skrbela in sama si plačala svoje šole, gledališča itd. Sedaj je za vsako šolo boj, ker vsaka narodnost trdi, da se tudi z njenim denarjem Kone 1 mtM, so se v Koreji oemiri raz<*i- r.li na ^t ri pokrajin?, ker ni^o bile iedane - eoergičte niredbd, da b se jih bilo zatno. Dogodki na Ruskem. Mžeavstrijski deželni zbor. MOSKVA 12. (Petrogr. brz. agent.) DUNAJ 12. Deželni maršal je danes izdajatelji čisnkov so sklenili privoliti v otvonl o vo ras^dsnje deželnega zbora. zahteve črko§tavc?v. L sti priči 6 copet ie- Z Balkana. bajati, ako ee črkostavci knjig iejavijot da CARIGRAD Včeraj se je v V.ldicu hočejo loč ti svoje zahteve cd zahtev, ki jih vrš.l izredni micietereki svet, ki je razprav stavijajo črkostavci časopisov. Na Predteien- ljal o kolekt vm not: pt^slamkov glede med- ekem bulvardu se je danes nab a!a ve-a narodna finančne koatro'e za Makedonijo, množ ca ljudstva, ki so jo razgaali koziki. PODLISTEK. 312 Prokletstvo. /.(>dovtaaki i j m kij Argastt Aanoa. — Nadaljeval in dovriil I. E. Toali. avtonomiji ni nič novega. Tudi avstrijska socijalna demokracija joje sprejela v svoj program na brnskem strankarskem shodu leta 1899. Drf, na Ćeškem imamo že cačstke te narodne avtonomije v češkem in nemškem deželnem šolskem in v kult u.r nem svetu, ter v ministru rojaku, ki pa igra najžalostnejšo vlogo, ker nima zakonite p' d-lage in kf napete&ce, t;mvcč je le odvisen od mile sti vsakokratnega ministerskega predsednika. Mi pa nečemo milo it", mi nočemo, da nam drugorodci plačujejo šole, mi nočemo bit ca svoje najnujnejše kulturne potreb* sčine edvisni od milosti in nemilosti nam sovražnih mag stratov in dežaln h zborov ! Mi hočemo kakor narod sami za se skrbeti in sami sebe vladati ! Mi hočemo, ako imamo Ofctati v Avstriji, da se nas ne podvrgava povsodi in v vsakem ociru tuji birokraciji inpc tej gospodstvaželjnosti tujih narodov. Kaj eam koristi teritorijalna avtonomija v srednjih kronovinah ? Kaj nam pomaga konštituoija, čs smo izpod državnega absolutizma prišli pod strankarski abBO-lnticem, č£: tiranijo tujih nam narodov? Le tedaj ee bomo čutili domače v tej stari Avstriji, če bomo sami odločevali o svojih kulturnih potrebščinah, in če bodo, gor do našega ministra rojaka, naši uradniki v našem jeziku občevali z nami. Avstrija je napravila na Češkem v tej smeri prvi ko-r a k. No, kakor vss v AvBtriji, je tudi ta korak le polovičarski, kajti se nmenjuje le na eno kronovino, kakor da smo mi v drugih kronovinah druge vrata državljani, in Be tiče le ene, oeiroma dveh vej narodnega kulturnega Življenja. Po prvem koraku si je ustavil?. No, ona mora stopiti naprej, mora napraviti konec tej Babiloniji, ki vlada sedaj po vsej državi; ako ne, lahko doživi hude dneve. le zgodovine bi se bila Avstrija lahko naučila, da Be opravičenim željsm narodov ni možno ustavljati. Revolucija je izsilila leta 1848. prvo konstitucijo in kri je zopet tekla leta 1866 , predno ee je dalo trajno konstitucijo. Tudi sedaj se bliža burja. Parlamentarna mašina ce funkcijonira vsled bojev j različnih narodov za, oziroma proti nadvladju.. Češki deželni zbor je iz lBtega razloga ustavil svoje delovanje, isto velia o tirolske in. Prvi znaki razsuia se pokazujejo tudi v ga-liškem deželnem zboro in kmalu je ns bo dvojezične kronovine, kjer ne bi i arodna obstrukcija ovirala rednega poslovanja. No, Dunaj ne vidi še osodepolnh znakov časa ! Vlada baranta še kakor kak konjski mešetar za vBako uradniško mesto, za vsako š)!o, z različnimi poklican mi in , nepoklicanimi poslanci, mesto da bi kolikor | le možno omejala naroinostno borbo h tem, Ida postavi vsak narod na lastne noge! ! Dovolj časa smo mi Jugoslovani hlapce-t vali tujim narodom, dovolj smo v patrijotični udanosti žrtvovali svojo srčno kri na laških | in balkanskih bojiščih za mir in slavo — drugih t Dovolj smo branili hišo tujcem ! Pri-! šel je čas, da mislimo tudi na se, da si ' uredimo svoj lastni dom in da bomo vendar renkrat mogli vsklikniti s pesnikom: >Bog živi vse Slovene pod streho hiše ene !< Fre*eJ M. O—O. In eami besni napadalci so se prestrašili pred to čudno spremembo ter se umaknili. M rosiav S šako v c pa je zagrmel : — Na stran kukavfes! Neljudje! Kaj-novo seme, peklecščekovo pleme! Zakaj se robite ? Na koga ste se vzdignili, oj divni junaki ?! Na bednega človeka, kije bil ugrabljen razbojniški ir-pod svoje strehe in vržen, nekriv in nedolžen, na eramotišče, on, poštenjak, postavljen na meet^, kamor spi dajo le zločinci. V oč glei svetu sramoti ia grdi ga — kdo ? Snemi svojo kapo, ničvrednež, ■sj ee vidi, kje so ti ušesa. Oirecal ti jih krvnik, ker si tak. Lepi časi so prišli ca nas, ko prihaja hudo do, nege kuga ia lakoti. Brat kolje brate, kum liže komovo kr. Kajn je jagaje nasproti vam; volkovi ete, divji besni volkovi, ki stojite tu in režite v evojo žrtev. Ub ti bočele tega človeka. Po čega-vem pravu? SLe li vi pcttivljeni ca sodnike ? Kdo vam je dal žeelo in tehtn eo pravično eti ? Ste-li vi rojaki ? J«-li tu bojišče, se-li bije pravičin boj ? Ne, raabojniki ste, besni junaki, ker vas gre na stotino in več na enega na pol mrtvega človeka. Sram vas bodi črne kukavice! Niste vredni, da vas temlja pogoltne, in verujem trdno, da bi vas zemlja, ako bi se zakopali iivi, vrgla copet iz sebe. Duhovno gospodo, ki vam je na tem zemljišču določila bivališče, sramotite pred Bogom in svetom, ker ste huji, nego črni pogani in | c gani, in ravno tako je, kakor da na vaši ' grešni glavi ni več aledi svetemu križu. — Kakova vražja propoved je to ? je zaškripal euknar ia gruče, uvigsje svoje pesti potem, ko ae je bil nekoliko osvestil. Ti, nisi niti aai škof, niti naš župnik, a ca avojo [ dušo bomo odgovarjali aai aami pred Bogom. ' Ne zabadaj svojih prstov v naš« pesle, dijak, si li čul, hvali Boga, da ti pada ikorijea in mrvica od naiae. Tom'ci S tabel je neš, je cahrešfal suknar prej. in hotel je navaliti na- — Tomica S tabel je nis je ponovil eden iz omamljene čete, dečim so bo drugi manje besni ljudje obotavljali, dotakniti se črne obleke Miros'ava, a ta je racširil roki in jih stegnil pred-se. Obras se mu je tresel od jeze, treeli so es mu prsti in zakričal je z vso močjo svojega grla : — Jaz vam ga ne dam, moj je, božji človek je in proklet tisti iz med vap, trikrat proklet, ki bi se dotakn 1 ujetnika. Beg vedi, ali bi bila ta odločna grožnja dijaka Miroslava osvobodila nesrečnega mu* čenika ? Ali v pravi hip, ko je ravno dijak-proajak tol' ljuto grozil Kapiteljcem, se je pojavila na trgu icnenada četa petih šestih konjenikov, a pred njo na konju postaren, debeloglav, kozičav gospod z redko brado. Na glavi je imel mal nagnen kal pak, na ii-životu sivo lahko eurko s srebrnimi gumbi. Z velikimi ostrogami je neprestano sbadal konja, a ob boku mu je igrala kratka široka sablja. Nelepi obrac je bil nekako nemiren. 6e fudceji so bili konjeniki za njim, kriai Ogrska kriza« Včeraj opoludn9 je bil baron Fejervary vsprejet od cesarja. Do bi pa, ko pišemo te ljudje, plečaii, t)pega nos*, širokega obraza, a črni dolgi lasje, kakor tudi brke so jim dajale nekako junaško lice. Tudi opra\a jim je b;la nenavadna : na glavi okrogla železna kap?, kakor na pol presekane krcglje ; v rokah na dolgem držaju ostro zavita sekira, a ob boku široka ravna šiblja v podobi ogromnega noža. Konjeniki so bili oblečeni v žolte s arke, a na prsih je nosil vsaki njih znak svojega gospodarja, to je ovenčano morsko devico rumene barve. Ptuji velikaš je doletel bb svojo stražo do tistega me^ta, kjer je množ ca obkolila bedenj. Tu se je zaustavil. Čelo se mu je omračilo, oko casevalo in bilo je kakor da stiska ustnici od jeze. Svet ee je razmaknil, nekoliko v začudenju, nekoliko ic a'.nshu, ogledovaje neznanega viteza od nog do glave, a prid vsem ee je spustil tat Martin z bednja, da ae iegubi brez sledi pod nogami motajo čega s s ljudstva, samo dijak Miroslav je ostal trdno na svojem mestu. (Pride ši.) vrst oe, ni se došla ni kaka VMt o zvršetku ni vspehu t« avdijencije. Iz veeti, dohajajoči h iz Budimpešte, j« posneti, da tamošnji politični krogi smatrajo poloiaj jako resnim. Zdi s«, da m jim nada do sporazum ljenja ■ krono manjša bolj in bolj tsr da ee pripravljajo na daljšo dobo proti usttvnega vladanj*. Pretesni predlog proti ved ne mu odgajan: u parlamenta, ki ga je stsvil gn f Andrassv v zadnji seji zbornice, j« provzročil v vrstah koalicjs veliko navdušenje. A to ne la radi nenavadne odločnosti v koncepciji, ampak tudi in še posebno žito, ker je ti predlog znakom, da so borilni za razmerje na podlagi prgodbe od leta 1»67 začeli odpa-diti in se pridruževati vojski za samostojno, nezavisno in povsem samosvojo Ogrsko. Predle g Andrastv^ev se Sita kakor kl.c na boj proti Dunajo. A velikega pjmena je, da se je temu protsstu pridružila tadi zbornica inagnatov, če tudi v nekoliko mileji fjrmi. To eo usodni dogodki, ki so se izvršili dne 10. t. m. v Budimpešti in ki morajo imeti svoje logične posledice. A te posledics morejo biti le dvojne: ali krona odneha, ali se odloči za boj proti koaliciji do zadnjega. V prvem slučaju bi bila v isti hip usoda mi-nisterstva Fejervarv sapečačena v drugem slučaju pa bo ministarstvo nemudoma reak tivirano s — polnimi pooblastili. CJsoda mi-nistsretva utfgne odločiti vsaki bodoči hip. Će ostane, bo to znak, da je krona vsprejela program vlade a splošno volilno pravico na čelu. ' Ce je, ali ča v sprejme krona ta program v podatavo 'prihodnjim svojim stremljenjem na Ogrskem, potem že lahko rečemo, da bo to historičen epobalen degedek prvega reds, kateremu posltdca utegnejo preobraziti v te poLt čno razmerje v monarhiji od vrha do temelja. Splošna volilna pravica privede novih čilih elementov na politično pozo-rišče parlamentarno in ustavno življenje zadobi po v h e m drugačno lica in drugačen kolorit. Uvedeoje, o siroma oktroiranje splošne volilne prav ce bo klic, ki vzdrami tadi nemadjarske narode v politično življenje in zruši še tisti od Madjarov toli trdovratno vidrževani aksijom, da je na Ogrskem le en sam poli- . tieni nared — madjaraki. Nemadjarske narodnosti začno polagoma stopati na pozDr.šSe in bolj in bolj se bo ureljavljala tista »kruta Bila številk«, ki ee je naš avstrijski minister? k predsednik tako grozno boji — v imenu nemlRe hegemonije v Avstriji. Da, ekscelenca Gautsch ! V moderni državi ni možao odklanjati »brutalne sila številk«, kajti država, ki bagatelizira večino svojih podanikov in ki hoče, da bodi vse nje javno živi enje urejeno tako, da bo manjšina nad-vledova a večino, taka država ni ne pravna, ne moderna, B ron Gantsch in Nemci se, branijo eplcšne volilne pravice, češ, da bodo pot.-m številneji narodi tlačili manje z »brutalno silo številk«. Čudno! Ali ni v nadi nszaĆDjeiki Avstriji z nje vseskozi nemodernim političnim življenjem od nekdaj tako — in tenka ves* Nemcev nima n č proti temu — da jedna narodnost tlači drugo ? ! ! Z raz iko le, ki dela tako stanje stvari še bolj vnevpiječe : da manjšina pesti in duši večino ! Če pride n«i Ogrskem d-» splcšne volilne prav cš, pjtem bomo le iskreno želeli, da bi taki s.dovi hude ogrske krize skoro dozoreli tud: v n&si Avstriji. V imenu svobode in naše b^dcčnoeti moramo želeti, da enkrat res narod pridejo do besede. Potem dobimo pravo prietao ustavno živijenjenje, mesto se* danjegi — privilegiranega surogata! G.buti. Nekega večera je nekaj kurjačev in pomorščakov preveč pilo in eo razgrajeli. Jeden njih je razbil prietaniščno avetiljko. Vsled pritožbe pristaniščnega kapitana je avstrijska vojna lalija škodo poravnala, a krivec ja dobil nekoliko dnij zapora. Nii se ne ve o nadaljnjih kaznih, dezertacijah ali alcstavljenji h. In tndi to da ni res, da bi bili avstrijeki pomorščaki zagrešili kaka ns-silstva proti urojeaeem ali proti ženskam. Tadi vojno minister*tvo dementuje sedaj to veat in pravi, da je reaaica samo to, da se je neki naiinist obesil. Drobne polttlftne vettL Ločitev Skandinavska unije. Kakor porečejo iz Stokholma, bo Skandinavska nnija baje definitivno razeisna koncem tega meseca. Odhod bolgarskega eks-a r h a. Iz 8 fije javljajo, da je bolgarski ekearh Josip odišel ie Sofije v Plovdiv. Na odhoda so ga tako čaatno spremili, kakor bo ga v sprejeli, ko je dospsl v Sofijo. Grozovitosti grških ustaških čet. Dunajska »Zeit« poroča iz Ri-stovca: Bolgarski vasi Kurziovioa in Erni-čani v m onast irskem vilajetu je napadla grška ust ška četa. U t ši so zažgali okoli HO hiš in pobili nekoliko ljudi; dečke so žive pekli. V Aito=u je pa' neka bolgarska četa ubila sest Grkov. Položaj na Kreti- Ie Carigrada poročajo: Pacficacija v ruskem in anglež-kem okrožju na Kreti napreduje; nespremenjen je pa položaj v mednarodnem okrožju Kaneja in v ustaškem okrožju K i seanso in Selino. Ker so bili blizo Kaneje umorjeni trije mchamedanci, eo mohamedanci v Kaneji prosili šest velesil za pomoč. Kar ni grška narodna banka hotela dati posojila v znesku pol miljona frankov, ki ga je sklenila krečanaka [z bor Lica, bo to ivoto posodila atenska banka. Finančni položaj na Kreti je kritičen ; javni dolg enaša nad 5 in pol milijonov frankov. Pun! na vojni ladij! „Panther"? Nov.ne so te dni prinesle vest, da so se mornarji Da avstrijski vojni ladiji »Panther« spuotfcli. Ta \ojna ladija j» pred več meeeci odplula na Novo Zelandijo, kjer imi ščititi iadc> rijo kopanja gume avstrijskih podanikov, zlasti Dalmatiacev. Oficijosni listi oporekajo cd loč no tej vest; in pravijo, da je k večemu možen kakov posamičen slučaj proti disciplini, kar pa ni punt. Taki slučaji so pogosti v vseh mornaricah. Tudi - pulski >Omn ous« ne more verjeti v resničnost te vesti in opira svoje dvome izlasti na dejstvo, da aigležie lo/ine n t- na pišejo o tem slučaju. A te nivine so vendsr najbl žje viru in bi mogle svobodno donesti take vesti. »Neue Fre e Preste* pa ve povedati o tem le dcgjdku. M nole spomladi, ko je bil Panther na potu v Abesinijo, je vrgel svoja eidra v Domače vesti. V pojasnilo ! »Slov. Narod« od srede priobfiuje pod naslovom : »Kdo je kriv ?« Članek o razmerah v tržaško-koperski škofiji in še posebej v Ricmanjib. Članek omenja tudi mojo osebo. Ker pa je v njem par netočnih podatkov, zdi se mi potrebno nap Siti par vrstic v pojasnilo. Djpsaik v »Slov. Narodu« pravi n. pr. »V Pazu več let ni položil (j»z namreč) cerkvenih računov. Zakaj ? Ker je uvidel, da eo se mu postavki črtali — kr.vično; tako ni imel prevelikega veselja do tega dela. Šiode pa ni napravil nobene.« Na to odgovarjam : Jaz sem na Pazu polagal vsako leto račune. Prišel sem pa v navskrižje toliko z tržaškim ordinarjatom kolikor z vit do radi popravkov na farovžu. Neki »dobri« mi »oče« je sicer skušal iz tega navskrižja po 13 1 e t i h na-koveti kazensko tfero tei me pred svetom osramotiti in me trdosrčno ubiti mater ijalno in moralno. Toda ir.po-letelo mu je temeljito, ker je ša nekaj pravica v Avstriji. Kakor rečeno: omenjeno navskrižje je strogo civilne pravne naravi, ob katerem sem jaz skušal varovati svoj interes, kakor bi bil to storil vsakdo drugi — neizvaemši »dobrega cčata« Frančiška Ksaverija. In da je to navskrižje zelo dvomljive naravi, zato govori dejstvo, da ga kompetentne oblasti še do danes v 15 let h ! — niso raarešile in ga ima sedaj v rokah tržaška fioančna prokurature. Druga afera moja, ko ssm bil na Pazu, je bila duhovska fasija, ki je v zveii z gornjo. Jaz bi bil imel dobivati od tamošnjih treh cerkev letni prispevek v znesku kakih 200 g!d. za takozvano cficijaturo. Dokazal sem pa v položeni fisiji, da v sij ena tih carkev absolutno ne more plačevati prispevka. Zato naj prispevek, ki bi ga imela plačati dotična cerkev, plača verski zakled. Vzlic vsem raznim pojasnilom, so na tržaškem namestništvu r« šav ali fasijo pet let in tri aaesece in eo jo rešili še le potem, ko nieem h 11 1 več odgovarjati na nemške dopise tržiškega nameetništvs. Ker se mi je adelo, da ne morem priti z namestništvom do eporacumljenja radi tega, ker morda nisem prav umel nemških dopisov, sahteval sem slednjič, naj ae mi vsi dotedanji nemški dopiai o tej sporni stvari dopošljejo v sloven-ali hrvstaksm prevoda. V odgovor na to mojo zshtevo sem (po petih letih in treh mesecih) malo za tem dobil rešitev faaije, toda tako rešitav, da ni bilo ž n;o nič rešeno! Koral sem iti na ministsrstvo za uk in bogočastje in slednjič ns upravno sodišče, ki je moj atok rešilo v smislu da cerkve niso dolžne prispevati v ime oficijature, marveč ds mora to plačevati verski zaklad. Nu, vsa stvar vendar ie ni zame rešena vzlic tej razsodbi upravnega sodišča, ker je prišlo vmee neko novo sporno vprašanje v stvari moje fasije. Ob tej priliki naj še posebno naglasim — ker je ta moment zelo važen za moj sedanji poloiaj — da v Ricmanjih jaz nisem bil Člen cerkvene uprave, ker je isto vodil dolinski župnik, in da torej ni bremenila na meni nikaka dolžnost polaganja računov. Dr. Anton Požar. Sokolstvo na — razpotja 2 (Dopis.) S tem klicem je »Slovenski Narod« z vso resnostjo presenetil slovensko javno3t dan po zborovanji »Slovenske sokolske zveze«. In zakaj je sokolstvo na razpotju ? Enostavno s tega razloga, ker je propadla kandidature, ki so jo hoteli vsiliti sokolstvu trije ali štirje gospodje celo proti volji njihovega kandidata — dra. Murniks. Da »Slovenec« izrablja zborovanje Sokolske zveze v svoje kalne namene, je popolnoma naravno in ravno tako samo ob aebi umevno je, da bo skušal vodo napeljati na svoj mlin. Nikakor pa se ne moremo epoprijazniti z mislijo, da se podobnih sredstev poslužuje list, ki je bil doslej zaščitnik sokolstvu. »Slov. Narod« sicer povdarjs, da je njegovo poročilo o ustanovnem shodu Sokolske zveze »popolnoma objekti vn o«, toda ni nič manje nego to, tako glede opisovanja teka zborovanja kabor glede posledic, ki jih izvaja vsled njemu neljubega isida volitve zvezinega staroste. Vsi vdeležntki zborovanja, razen kar jih sedi v »Narodovem« uredništva, so si bili v svoji sodbi edini, da »Narod« zavija resnico, da ne opisuje stvari tako, kakršna je v re snici bila, da ji daja pcmen kakršnega nima, da si izmišljuje stvari, ki se nikomur niti sanjale niso in da s tem svojim delom ne blati in trga samo novoustanovljene »Zveze« temveč vse slovensko Sokolstvo. Oglejmo si nekoliko in »popolnoma objektivno« vso stvar ! Šlo je za mesto sta-reste. Kdo je prišel tu v poštev ? Dra. Mur-nika smo Bmatrali vsi že z vsega početka načelnikom Zvezi. Niti misliti si ga nismo mtgli v kaki drugi funkciji, ravno tako malo, kakor ustanovitelja aokolstva Tvrša, ki bi se bil v obraz smejal vsakomur, ki bi ga bil hotel posaditi na sedež kakega staroste. Dr. Vaniček uživa v Ćebih ime kakor naš dr. Murnik; njegovo ime se blesti v enaki višini z drom. Podlipnim, dr o m. Schei-nerjem in drugimi. Pa vprašajte dra. Va-nička, ali bi kdaj hctal portati starosta — svazu ? ! Taka misel je popolnoma izključena tako pri njem kakor pri vseh druzih čeških Sokolih. Tej misli smo se privadili tadi glede dra. Murnika. Saj bi kakor načelnik tisočkrat več lahko koristil »Zvezi«, nego kakor starosta, ki je več ali manje le reprezentativne vrednosti. Da bi pa dra. Murnika, ustvaritelja tehničnega deli v slovenskem sokolstvu, pustili žs danes obsedeti na mestu, od koder bi reprezentiral: to veliki veČini slov. sokolstra ni šlo v glavo. Saj mora dr. Murnik sam priznati, da njegovo delo še ni završeno, da je na ustvarjenem temelju še treba graditi in epopolnjevati, da imamo komsj ogrodje od naše stavbe. In da bi dr. Murnik to delo v »Zvezi« dovršil ravno kakor načelnik, to je dokazal v ljubljanskem Sokolu, ki ga je bil prerodil poleg raznih starost in podstarost, pa tudi vzlic njim. Ie teh stvarnih razlogov ni nihče mislil — in menda on tudi ne — na kandidaturo Mornikovo kakor starost). Prišel je v peštev dr. Tavčar, kakor starosta ljubljanskega Sokola, ki pa je odločno odklanjal vsako kandidaturo. Vrsta je torej bila na dra. Ravniharju, podstarosti ljubljanskega Sokola. On faktično vodi ljubljanskega Sokola že štiri leta in nihče ne more trditi, da ne bi bil častno izpolnjeval svojega mes+a. Celo njegov obtožitelj dr. Windischer mu je moral priznavati resničnih saslag in požrtvovalnosti. Dr. Ravnibar se sktivno vdeležuje podrobnega sokolskega dela: oa telovadi, obiskuje vse sokolske izlete, hodi zastopat svoje društvo kamorkoli, hodi predavat o sokolstvo, zastavlja svoje moči cb ustanovljenju novih sokolskih društev, piše o sokolstvu. Preko dra. Ravniharja, ki je poleg tega svojim Sokolom v resnici brat, kar tako meni nič tebi nic nismo mogli. To bi bili morali v Ljubljani vpoštevati pred vsem, ne da bi se bilo ravno treba sklicevati na takt. Tu pa je prišla črez noč na površje kandidatura Murnikova. In sicer (kar radi priznavamo) sugerirana mu od druge strani. Nočemo preiskavati, je li bil dr. Murnik, kakor je to trdil njegov »einpeitscher« dr. Windischer, v resnici kandidat odbora ljubljanskega Sokola, saj bi to moral naznaniti, kakor odborov sklep, starosta; tudi nočemo trditi, da je dr. Windischer odbor ljubljanskega Sokola angažiral kakor volilen manever, temveč slutimo, da ss je tajnik ljubljanskega Sokola le slabo izrazil. Potem pa je pač neodpustno, da se ni iskalo in našlo sporazumlje-nja v odboru ljubljanskega Sokola. Prepričani smo namreč, da bi ee dalo doeeSi popolno sporazumljenje med kandidatoma, ki jima obema prisojamo toliko sokolskega duha, da bi upoštevala e naspro tne strani navedene argumente proti eni ali drugi kandidaturi. V tem slufiaju proti dru. Ravniharju pač ne bi bilo treba prihajati z razlogi, kakor jih je navajal na zborovanji »Zveze« tajnik ljubljanskega Sokola, o katerih resničnosti niti sam ni bil videti prepričan, kamc-li, da bi žnjimi prepričal nas ! Bili so samo pretveza, agitačno sredstvo, ki se je hotelo prikriti žojimi nerodao insceniranje Murnikove kandidature. Več odkritosrčnosti! Popolnoma umevamo položaj dra. Ravniharja, da v zadnjem trenotku, potem, ko je bil že takorekoč proglašen kandidatom, ni mogel več umakniti kandidature tudi nasproti dru. Muroiku ne, posebno ne, ker se mu ni bilo prej prišlo odkritosrčno nasproti. Ne bi spoštoval samega sebe, ako bi dr. Ravnihar opustil kandidaturo potem, ko se je za njegovim hrbtom in iz odbora, ki mu on predseduje, pričela agitacija proti njemu in za drugega kandidata. Kakor se je v tem sluSaju postopalo proti dru. Ravniharju, je napravilo na vso najslabši vtis in prepričana naj bosta tako dr. Kušar kakor dr. Windischer, da sta s svojim nastopom odvzela dru. M urniku najmanje 20 ali 30 glasov. Tako se ne postopa proti bratu Sokolu! Videti je bilo, kakor da se je >z gotove ttrani« porinilo v ospredje dra. Murnika le zato, da bi se ubilo — dra. Ravniharja! Obžalujemo, da dr. Murnik ni izpre videl, kam ga tirajo njegovi »prijatelji«, kterih nerodnost je blamirala vsa slovensko sokolstvo, ter je prav po nepotrebnem in neupravičeno dala ljudem v robe dra. Tavčarja in kranjsko rarodno - napredno stranko. Tak je torej dejanski položaj vse te zadeve. Jasno je, da politika ni igrala prav nobene vloge, niti na strani dra. Murnika, niti na strani onli, ki so volili dre. Ravniharja. To vesta prav dobro oba ljubljanska slovenska dnevnika. Zato pa je trditev upravičena, ako rečemo, da zavijata resnico, ako zvajata stvar na politično polje. »Slovenec« skuša položaj izkoristiti proti dru. Tavčarju in narodno-nt-predni strank'*, proti kterim* pa niti eden udeležnikov zvezinega zborovanja ni mislil nastopiti. »Narodov« dopisnik pa skuša sedanje neprijetno stališče Murnikovib »ein-peitscherjev« olepšati na vse graje vredni način, češ, da se je sokolstvo zvodilo v neko — menda celo klerikalno — politično strujo. Taka pisava pač ni peštena. Da pa ne koristi niti Blovenski stvari, niti slovenskemu sokolstvu, za katero se na drugi strani »Ne-rod« toliko ogreva : to si on lahko preračuni sam. V svoji naivnosti gre celo tako daleč, da citira »Novi Srbjbran«, češ: glejte, kako nas Srbi dobro poznajo. Toda razsodnim čitateljem ni treba praviti posebej, da je »Novi Srbobran« zajel dotično veBt — iz »Nareda«! S Kontoveljn nam pišejo : V nedeljo dne 15. oktobra t. 1. Be bo pri nas vršila velika cerkvena slavnost, kakorsne gotovo še nismo doživeli pri nas. Že skoro leto dni popravljajo in trenovljajo velike oltarje v naši veliki cerkvi in mali »novi cerkvici«. Po pravici povedano, tacega altarja kaker je eedaj v naši veliki cerkvi, ni dobiti tako blizo. Strokovnjaki trdijo, da še v mestu ni takega altarja. Omenjeni dan se Lo namreč vršilo ob 10. uri zjutraj blagoslovljenje prenovljen h altarjev in kipa Matere- božje v obeh cerkvah. Po blagoslovu in po maši vršila ss bo pro eeeija, ki jo bo spremljala ubrana godba in Hrvatski dijaki T BeleMgradu. Klub močan pevski mtian zbor. Vaa bo vsa odifisna hrvatskih dijakov »Akademija« se korpora- a zaetavami in slavoloki. Po avrietku cerkve- tivno cdelati slovesne otvoritve vasuSilifičs'.v ■ih fnnkcij vršila te bo popoludae v dru- Belevgradu. št veni gostilni prijetna svobodna zabava, na 1 Umrljivast T Trsta. Od nedelje dne kateri bosta sodelovala pevsko društvo »Da- 1. t. m. do vštete sobote 7. t. m. je umrlo niča« in popolna godba, kjer se bo gotovo 110 oeeb, 67 moikih in 43 tonskih, nasproti vsakdo prijetno zabaval v krogu do načinov 77 v istem tedna minolegs let« ob rujni kapljici našega in nalašč za to priliko izbranega pristnega »Prosekarja«. Sliši se glas od vseh strani, da prihiti ta dan veliko udeležencev od vseh s:rani. Opata se, da v slučaju slabega vremena se ta slavnoet pre'oii na nasledajo nedeljo. Tnko tadi ne gre! Prrjsli smo: Zadnjič ste objavili, da bo »E inost* v bodoče objavljala le bolj kratke not ce o razaih veselicah in zabavah. Z ozirom na obstg liste, imate popolnoma prav, da krčite reklama« notice. Toda mi menimo, da tudi tu treba ubirati srednjo pot in ne amemo padati is jednega ekstrema v drugi. Pr-hodnjo nedeljo pr redi tukajšnja ženska podružnica družbe ev. C rila in Metodija — edino veselico v prošli in sedanji sezoni. Ta veee ica se bo vri la na korist naše najvažnejše družbe, v podporo našim revnim otroSičem. Navadno smo ob eličnih prilikah čitali po listih in po oglih vabila na slične veselice. Ktko je to, da je z» nedeljsko vesel eo tako malo reklame? Ker sem uverjen, da uredništvo ni opustilo prijavljati reklamne not ca ca tako važno veselico, sklepam, da so dame-prirediteljice premalo pisale! Da nadomestim, kolikor toliko do aadaj aanemar-feno reklamo, poaivljam vb« tržafike, mestne in okol čanske Slovane, da ne poaabijo priti.teti prihodnjo nedeljo v »Narodni doa»« pri sv. Ivanu, da tako pomorejo naši revni, od vlade in magistrata prezirani šolski mla din i. Začetek veselice bo ob 4. uri popo ludnr. Domača zabava drnštvn »Mladina«. Od Br. Ivana nam pišejo: V soboto zvečer je pevski zSor našega društva »Mladini« priredil v lepi prostorni dvorani »Gospodarskega društva« na Frdeniču lepo domačo zabavo, na kateri je poleg pevskega zbora sodelovala tudi godba s spremljanjem gla-aovirje. Na zabavo je bil povabljen odbor »Gospodarskega društva«, potem več členov društva »Mladina«, nekaj sv. ivanskih dijakov in nekoliko členov odbora društva »Naredni d>m«. Predselnik društva »Mladine« je otvoril zabavo z lepim nagovorom, v katerem je pczlravil došle goste ter se jim zahvalil, da eo se v tako velikem šte vilu odzvali povabilu. Tekom «abave je Ivan Mikeluc imel par krasnih govorov, v Kfctenh je mladino navduševal ter ob tem povdarjal, nsj Sv. I van ostane tudi za naprej naredoa trdnjava. Priporočal je mladini, naj ostane zvesta svojemu narodu. Nagbšal je tudi naj bi matere Bvoje otreke pošiljale v slovenski otroški vrtec, po l nobeno ceno pa ne v italijanski vrtec. Na »atavi se je nabralo 10 kron za družio sv. Cirila in Metodija. Petstoletnica rojstva Enoja Silvija Pieeolominl-ja. Dne 19. t. m. obhajali bodo v Pienzi blieo S ene na Italijanskem p« tsioletn co rojstva Eneja Silvija P i c c o 1 o m i n i -j a, ki je bil doc 18. oi!o*>ra 1405 tamkaj rojen. Eata S lvij Pic-c Jomiiii je bil enamenit humanist, egodovinar :n pesnik. Učil ee je v Sieni, t9r se je še oilad udaležil kakor t»jnik kardinala Capra-niea. baz'lskega koneila. Pi zoeje je prišel na dvor nemškega cesarja Friderika HI., ki ga je leta 1442 im*noval svojim svetovalcem. Tukaj je Eiea Silvij Picc jlomini prišel do takega vpliva, da je leta 1448 sklenil v cesarjevem imenu konkordat s papežem Evge-nnem VI. Leta 144* je E »ea P.ccjlomini postal škof v Trstu, leta 1451 je bil pa premeščen v Sieno, nakar je leta postal kardinal. Ko je leta 1458 umrl papež Kal »-t III., je bil njegovim naslednikom irvo !«d Enea ^Silvij Piecolomioi p:d imenom Pij II. Umrl je leta 1464 v Ankoni, ko se j« ravno pripravljal na križarsko vojno proti Turkom. Nad glavnimi vrati bazilike sv. Justa se nah» j \ njegov dopreni kip. Smrtna kosn. Is Lokve nam p šsjo : Dne 10. t. m. je tukaj umrl 25-Ietni mlade ienič Ivan Božeglav, čevljar in marljiv blagajnik bralnega in pevskega društva »Tabor«. Pogreb §e je vršil včeraj. — Bodi mu eemli^a lahka. Vinska letina v južni Dalmaciji je mnogo bolja, nego se je upaTo. V mnogih kraj h primanjkuje posode za novo vino. Staraste slovanskih planincev goep. K a d i 1 n i k bo dne 21. t. n. praznoval evojo 80 ribletn'o rojstva. Painr. V Smečiču pri Krškem je ogenj upepelil več p slop j. Skupna Škoda znaša 10.000 kron. Pogore'ci eo bili zavarovani pa samo za 2700 K. Z žgali eo otroci. Sneg na Dolenjskem. Kakor nam pišejo is Nuvega meot*, je v kočevskih hribih in v Gorjanc h sapal sneg. Vsled tega je na- stal občuten Tadi is St. Petra na Krasu nam poro čajo, da je padlo tamkaj za ped snega. Zato imamo tudi tnkaj v Trstu že popolnoms zimsko vreme. Orožnik nbil aroiaika. V Trigu na Hrvatskem je v torek otožni k Pavežan ubil iz puške svojega tovariša Crljenca. Umorstvo ee je dogodilo v orožtrški vojašn c:. Iz statistike zagrebškega gledališča. Jutri bo deset let onkar je bilo otvorjeo zagrebško gledal š5e. Dne 14 oktobra 1895. je bila nova zgradba otvorjena v navzočaos I cesarja Frana Jneipa I. Od tega dne pa do 14. oktobra 1905 bo odigrana v hrvatskem gledališSu 3:561 predstave. Na teh predstavah ee je igralo veliko število novih dre m, oper, operet in baletov, namreč 412. Med temi deli je 101 hrvatska noviteta, tako da je povprečno vaaka estrta noviteta bila delo hrvat-k'gi dramatika ali glasbenika. V svobodnej Inki je bil včeraj popo-ludne aretovan težak B dejan Fampin, doma is Vidma v Italiji, ker je v skladišču št. 10 vkral 3 7® kg kave. Redar, ki ga je areto-val, ga je od ved si k policijskemu ofieijalu Schablu, a ta je takoj našel v svoj h knjigah, da je Fampin tudi izgnan is Avstrije. Star sreh. 481etnfga težaka Štefana S., je včeraj aretoval policijski adjunkt Jurij Tita, in sioer radi tega, ker ga išče deželno sod šče radi večje tatvine lesa, ki jo je baje Štefan izvršil pred več časom. Pokvarjena mladiča. Včeraj je bil aretovan letni dečko Rudolf D., stanujoči z roditelji na Reni. Dečko je bil namreč na sumu, da je ukradel doe 9. t. m. služkinji druž ne Kotze v hiši št. 38. na Arquedottu, 23-letni Julijani For i, z!at prstan z deman tom, xreden 34 kror. Julijana Forli je hranila ti prstan v kuhin ski omari. Omenje nega dne je bil pa vPeraj aretovani dečko sam v kuhinji. Zato je letel nanj sum, da je on ukradel pistan. No, kakor že povedano, je bil včeraj dečko aretovan tsr odveden na policijo. Na policiji je dečko pii-znal, da je res on ukradel prstan, a da ni to storil sam, ampak skupaj z nekim Peps tom, kateremu je 15 l«t Prst m da t ti za« ft.av.la v mesti i zistavl;a'n ci za 13 kron, cd kate ih je on dal Pepetu 5, a Pim je pridiž*l 8 kro-. po veselici bo plee ki bo trajal do polnoči. Vstopnina k veselici 50 st. — Sedeži po 20 stotink. K pleeu : vsak plesni komad SO stotin k. VaditeJjski zbor »Tržaškega Sokola« je sklenil sledeči telovadni red : Za redne telovadce: ponedeljek, sreda in petek od 8. in pol do 10. ure. — Za starejše brate: torek in četrtek od 8. do 9. ure. — Za gojenee: sreda in eobota od 3. do 4. ure. — Dijaki: ponedeljek in Četrtek od 6. do 7. ure — Ženski oddelek 14—20 let: torek in sobota od 6. do 7. ure. Skupil a rad drnstva »Narodni dom« in pol. drnštva »Edinost« v Trstu s s na baja sedaj v »Narodnem domu«, uhod v hotel Balkan, ul-ea Geppa. Uradne ure so, kakor je bilo objavljeno že avoječasno, ob delavnikih od 4. do 5. in pol ure popoludne. Pevsko društvo »Slovence« v Borštu priredi v nedeljo dne 15. oktobra svoj ples. K plesu bo svirala bratska godba iz Ricmanj. Ples bo trajal od 4. ure popoludne do 10. zvečsr. Priporočamo sosedom, da se udele žijo te priredbe v obilnem številu. — Po krčmah bodo oskrbljeni z gorkimi in mrzlimi jedili in z izvrstno borštansko pijačo. Vesel lini odsek »Tržaškega Sokola« naznen a svojim bratom in prijateljem, da se bodo vršile redne plesne vaje pod vodstvom brata Umeka vsako soboto od 9. —12. ure zvečer v društveni telovadnici. Vstopnina sasša za Člane 50 stot, za nečlane 1 krono. Gospadične plačajo za garderobo 20 stotink. Na z dar ! Loterijske številke, iežrebane dne 11 oktobra t. 1.: Brno 64, 14, 51, 10, 76. Inomost 73, 48, 57. 49, 70. 101 30 119.40 100.50 92.20 114.25 90.15 87.10 lt>52.— 678.— 240.20 117.45 23 48 19.11 95.6 > 11.31 101.30 119.40 100.50 92.10 114.70 96.05 87.— I6f>9.— 676.50 240.20 117.50 19.12 9!>.50 11.31 {^azne Vesti. Nove topove dobi ameriška mornarica. Topovi izstrelijo v minuti avtomatično 300 strelov. Davek na lllksus Is Liaca javljajo, da je občinski svet sklenil uvesti davek na lukaua, ki se naloži onim prebivalcem, ki imajo ldkaje, kuharje, ekvipaže in amomobile. Angležki prestolonaslednik in prestolo-naslednica bosta potovala v vztoSao Indijo. Dno 9. novembra t. 1. dospeta v Bjmbsv, kjer ostaneta do 14. novembra. Potem obiščeta druga glavna mesta Indije. Zapuščina kralja Milana in Aleksandra. Na Dunaju prodajajo te dni na javni dražbi javne predmete iz zapuščine pokojnih srbskih kraljev Milana in Aleksandra. Ti predmeti so bili mesec dni razstavljeni v dunajskem Doroteumu. Največ predmetov je prišlo v nemšae, francoske in anglež&e r„ke. Sneg V Italiji. Is Rima poročajo, da je v noči med sredo m četrt&om zapal sneg pri Scgni in Filettino, kar je sedaj, meseca oktobra, ne Kaj nenavadnega. HfOTina. pojdita ta« 12. oktobra T»-žadka borza. >apoleonl E 19.12--19.14—, anglaike itr* K — - do —._. London kratek termin K 240 30 —240 50 Francija K 96.50—% 60 Italija K 95 55--^565 — italijanski bankovci K —.— —■— Nena0.95, a/atri.ska alata reni* ^9 82, ograaa 4*/. ^ renta 96.8t», Llnderb« 4S5 — taifika Bre3 o 134 50 panZka baaku 15 70, italtjabska m -r d -jonairs azcije ——, aceiie ttu Ciiti 16 86 Tflna. iiumlOE. ^BKie^ lionnoudUa. uu 83T714 Lombardl 43/4 »eoTO 28.'/a Španska rontt 92'/, lijanaka reow 1U1/,, ir«m diskont, 3.7;s aaoii^e k-Lmnaju 24.29. Trdno. TrZna porodila 12. oktobra Bndimpelta. PBen*c» ^ kt. E 16 31 d^ K 16.36, rž za okt K 13.16 do 13.18, < vea za okt. od K 13 54 do 13 56; koruza z» maj E 13 3ti Jo E 13 38 Pleiuoa: ponuuLe in povpraševanje sred i je. tendenca trdna. — Prodaja 15.000 met. atotov, za 1® do 15 stotink višje; rž za 10 do 15 stotink višje ; ovts za 20 stotin* vifije ; koru a in druga žita vzdržano. — Vreme: oblačno. H a v r a. Kmv^.j K*f* Santoa ^o »J a- -rage za tsk. maaec po >0 kg 4S.1/* 'k, «" ^c 48. Vi- Hamburg. (Skla» ->op.) good average za oktober 39.— za dec. 39.J*. ta marec 39.^ za naj 40.Vk Ssalno. Kava Ui- a.Ml' uJ • 40 - 41, nav»ati» .««.■> 42 —43 ava ti d » • ,44 -41» Hamburg. (Sklep.) Sladkor za oktober 17 60, za november 17 60, za dec. 17.65, za janurar 17 85, za febr 17.95, za marec 18.U5 Mirno. — Vreme: lepo. Luuuon. Sladkor iz repe »uro* 3 l/i« 3'* Stalno. Pariz. R/. za tekoči mesoc »5 3b, ti november 15.35, za nov.-februvar 15.50 januvar-april li.75 (mirno). — r^e«.ica u=«.oo m *5 za november febru var 23.20, za jaD.-april 23.b5 (mla€no). Moka za uzoJ* mesei' 30.a0, *a nov. 3u.oO nov.-februvar ^O.70 za jan. apiil 31.10 mlačno). — KepiCu oije z>* tekoCi Uifciec 4»—, t*, nov. 49l/5 z j november-dec. 49.3/4 zu januvar-april 50.s/4 (mitno . — dpirit z» ttkoci metiu 3za nov 31.'/,, za jan.-apri! 32 za maj-avg. i>i».3/4 trdno). — dlacucor a uro v Ao ■ a bo ao\. zU.l/f—2o \mirno), bal za tekoči mesec 25.— za nov. 25.—, z* oktooer-januvar 25.--- za januvai-a iil 26— (stalno) rafiniran ob--5 V reme: oblačno. I i li Serravallo-vo železnato kina vino Koladar la vreme. Danea: Ikivard, krelj ; SibisUv, Hosiea — Jutri: Kalist, papež; Tomislav; Krunica. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -}- 14.5* Celsius. — Vreme včeraj : lepo Društvene vesti in zabave. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metadija priredi, kakor je biio ie objavljeno, v nedeljo 15 oktobra s/ojo veeelico s plese m, in sicer v lepi dvorani »Narod nega domač pri ev. Ivano. Na vaporeau bodo: petje, godba, bitka s kerijandoli, loterija, a po dovršenem vspo-1456 reda bo p!es do polanoSi. Odbor ss resno trudi, da sadavolji ob Činstvo v vsakem osira in se nadeje, da se te veselica ndeleii veliko štavilo mestnih in tadi okoličanskih Slovencev in Slovenk. A Sema sploh vse ta reklama ? Veselica se vrii le v korist naši iolski družbi sv. Cirila in Me t o d i j a in ta družba j« samo ena Torej dovolj ! Veliko veselico s petjem igro in ple som priredi pev. druitvo »Skala« v Sv. Križu pri Tretu dna 15. oktobra 1905. na dvori Mu g. J. Maganja it. 271. pod vodstvom pevovodja g. J. Tanca. Pri veeel ci bo svirala domafia godba pod vodstvom g. Iv. Furiaa. ZaSetak veselice ob 4. uri pop.; i lm iT r m , ajff"-- za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroda voljo do jedi, utrjuje želodeo In ojadnje organizem. Priporoeono od najsloveeih zdravnikov v vseh :čajih, kadar je treba se po bolezni o|aeiti. 0-t. o.j..o s 16 kolajnami na raznih raztavah In z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO trat. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubi soprog-, oT-e in stari o5e gospod Josip Daneu p«» kratki in mučni bolezni, v starosti 55 let, previden svetota st/i za umirajoče, danes ob 7. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspi 1. Pogreb bo jutri v petek ob 4xjt uti popoludne iz lii^c žalosti na jokopalisčc na Općinah. OPĆINE, dne 12. oktobra 1905. Helena, soproga. Marija, einaha; Danica. Ivo, Milko, unuki: Ivan, Vincenc sinova; Marija, hči. Posebnih obveatll m a« bo razpošiljalo V najem se odda prazna soba. krasen razeled in soba raeblovana za «eve fi-*-hi Ac»juedottn IV. lil nnn hektolitrov vinskih sodov v vsaki j 1 U.UUU veiikosti od 5 — 70 hektolitrov jako zmernih oenah tvrdka Alex. 3reyer i sinovi. Križevac. ANTON SKERL mehanik, zaprlsetenl svedene o. Trst - Carlo Gol donijev trg t t. - Trst. Zastopnik tovarne koles in motoioles „Poči" Napeljava in zalocraelektričirli zv«>r^kov Izključna prodaja gramofonov, zonofonrv in fonourafov. Zaioca VVrcIll j« «a prodaj po zelo nizki <*eni I^tnamelmn.rn. delavnica«. I rSIll • j-i - 1 i popravljanje šivalnih strojev, koles. mot<»ko1e* itd. mirodllnica prve vrste V zelo V»Uk» zelo^n prlpadkov po tovarniških oer.ah živahni ulici in novi palači. Vse štelaže in -- TELEFON atev. 1734. . j»r< n .<• -Mi nove in prav vkusno urejeno. Vec m- iz.«* pri upravi »Ednosti«. Enega čevljarja :; r^e sprejme v ul. A r<»ata št. «J AnUorisefl Sclool of Lamaps ući moderne živeče jezike od profesorjev dotičnega materinega jezika. Trgovinska korespondenca biniruna meto«!«. IJrezpučne pojasnila daja :i Stavbinski materijal kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek. apno. živo in ugašeno, se dobiva j>o najnižjih cenah, da se ni bati kon-k u ren ce, pri t vrdki ■ - ■ Belli & Gorsi ulica Economo št. 12 (stari mlin). | vana Jola za učenje jezikov odrasčene v Trstu, ulica Nuova >t. II. II. nadstr. Kora- autorizo-in otroke MALA OZNANILA V novi prodaialnici jestvin in kolonijal PRtTa PetRHlfil v u liri Ginlia &t. 7" »dohitf v*»bnvr"tne 'psivine m tor : kavo. rit. testenine fnapelfake). sladkor, tnrt^iio In belo uiiiko. naravno nianlo, milo. iMMno nljo prvr »nt* po 36 novč. — B'aro vedno sveže.— 9 «■><«» Tomasnm¥isse Tret elllcar-dekorater. Si>r»>'"Tna dWo nti drteli T*"-koraclje »oh ■ papiriflm. -^li-fcanie sob in capinov v slonih in na tbp načine. Ponarejen les i o marmor. Barvanje pohištva, jhhIov itd. Voe po zmernih cenah. Um4 no In hitro. — Delavnioa: ulioa "Jo o Fosoals štev. 19. Podpisani priporoča svojo »T NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO pri Sv. Jskobu Uftsfca nlica 12 (zraven si. šole). Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naroČila in domaći kruh v pecivo. Do8trežba točna. Benedikt Suban. =J(ova zaloga= ov^a in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo. K&Mno smsUijsko posreflovame © Caro & Jellinek ® Trst ul. Romagna št. 2 Trst. TtLZrOM it. l«37 GCCCOOCOOOOOOOO Svoji k svojim! Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premega in drugo razor) kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom. Josip Muha, ol. Gavuna ' u h od ulica Ca-vftzzeni št. 3). ocooooooooooooo Iv. Kopač svečar v Gorici priporoča priznano naj- i boljše in najcenejše ♦ voščene sveče * I Cenik orezDiaćno m rranio 1 MIRODILNICA Henrik Bonetta ul. Carradori 18 fTOgal -; Specijaliteta navadnih iti nir-dicinnlmh drog. barv.' pnk pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne «mcoiii tedaj pozabiti, dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti Z bruhanjem, kateri »e pri dolgotrajnih i zastarelih) bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo. ixistranjajo se često že po enkratnem pitju tega vina. 7QnirQnio rlnUPČlfP nntrphp in nje neprijetne posledice kakor: stiskanje, Ld|JirallJti LIUtCoIIC |IUUCUC ičipanje, bitje srca, nepanjein tudi strme- nje krvi v jetrah. vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo m—" zeli-'-nim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca z lahkim čistilom človeka nh vredne tvarine. Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje kt vi. ^IŽe^e -lal e prebave, pomanjkljivega naraščaja krvi in l>olehne»a stanja eter Tri popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnoetjo kak<;r tudi pogosti glavobol in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje. Zeliščno vino daje oslabeli telesni moči svežD vspodluijo. Zeliščno vino podelju e človeku voljo do jedi. pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvarjenje krvi. olajšuje razdražene «ute in podeljuje bolnik«,:» nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma. Zeliščno vino prodaja se v stekleuh ah po in 4.— v lekarnah v Trs n Miliab. Kopru. ^/ani. Tržiču, Kockali. Fiunučtlii. Ogleju, Gisdfžu, Izoli. Piranu. P zeuj. Postojni, Vipavi. Ajdovščini, (»oric', Oiradisćii ob £oi"i. Korjiinu. Krmansj. « t Vrvin jsnu, Umagu, Bujah. Vižinadi. M on oni. Lovrauu. Opj.tiji Voloskem. II-n. ^ušaku. < abarju. Ribnici. Vrhniii. Idriji, Kanalu. Čedadu. Vidmu. Mor e'ianu. Paltna .ovi. L:» ti-ani, Portogruaro, Vodnjau u, Pulju, Labiaju, Cresu Ceinoiu Litiji. Ljubljani. Kamniku. Fkotjiloki. Kranju, Tolmin, ob Tagliam-ntu, Pordenone, Mot^ di Livenza. Treviso. Lošinju, Arl.e, Novi. Cirkveni ia, Ogulin, Vrbovsko, Karlovac. Jaška, t^amoi-or, Brež ce, KrSko, Podčetrtek. Pregrada. Rogatec. Celje. Pli->>erlr. Kadoviuca. Tržič. Ttviž, Rigolato, 1'ie^e «ii Cadore. Serar io. Longarooe, Belluno, Co-r et; liano. Padovi. < 'hioggia. Rovigo, Tago. Zadar; itd kakor tudi v lekarnah v^eh drugih večjih ali manjših krajev Istre, Dalmacije, cele Avssru-Ogrsfce in sosednjih dezdan. Tu
  • t. Vidu Podpisani priporoča slav. občinstvu, vojaškim in civilnim krogom svojo v ul. GI0ACHIN0 R0SS1M št. 24 (zraven cerkve sv. Antona novega). na novo otvorjeno, z najmodernejšim blagom bogato opremljeno krojačnico. po originalni ceni Svari se Hubert Bogata zaloga tu- in inozemskih tkanin, sukna in vseh v krojaško obrt spa-dajočih predmetov. Velika izbera najmodernejšega angleškega blaga. I >elo precizno, cene zmerne. Naročbe se izvrše točno in se dostavljajo na dom. Vnanje naročbe se sprejemajo vsak čas in se točno izvrše. — Mnogoletna skušnja, katero si je prisvojil podpisani glede kroja civilnih in vojaških oblek, jamči za ukusni kroj, kakor tudi za solidno, trpežno delo in izvrstno blago. Z odličnim spoštovanjem AVGUST ŠTULAR. * * tr Svoji k svojim! Svoji k svojim l S Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga Croa.tia." stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj, glavnega mesta Zagrob sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje proti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. — Delznoat vsakega dobrega Slovana je zavarovati ae pri donačeoi zavodu — že da ne gre denar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter dala vsa pojasnila podružnica zavarovalne zadruge „Croatia" - Jrst ===== ULICA TORRE BIANCA 20-- Zastopniki za vsako mesto, trg in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in ^ Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji. ^ KONSTANTIN RUBINIK ^ Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Iprejeaa prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob času selitve. Neprenosljiv* I plinove mrežice. — Vsakovrstni prip&dki za razsvetljavo. • Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. m " Jržaška posojilnica in hranilnica--= --— reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom. Piazza Casermst štev. a, I. n. — TRST — V lastni hiši. Telefon St. 952. WB~ Vhod po grlavnih stopnicah. Hranilne ulogo sprejema od vnakeca, će tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4*/,. Rentni davek od hranilnih vlog piačuje zavod sam. Vlaga ae lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sice/ na uknjižbo po ollt'l„ menjice po 6",, na zastave po 51/,"/.. Uradne ure: od 9—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne. Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Ima najmoderneje urejeno varn« stno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. — Poštno hranllni&nl račun 816.004. ——....... Jftl.AV'iJA" oprejeina t»»aro»tn|« ^lo- KOD> ali 'Ako UKiMlDItUl pKtflljl. »O u«m»»-i>« «lru»c» tavi»r<»vaimc» '/. v|>UClJl. Vhi član laoa ^o prfirau petih lei jna.!^. pravicu O" 'iivamia. 53S I a v i j a" I