174. številka. Ljubljana, v četrtek 30. julija 1903, XXXVI. leto. _ hgbaja vsak dan zvečer %im&i . c-neii« m • razmk«, ter velja po pošti prejeman sa avstro-ocr»ke debele &a vsegleto Ufo K, sa pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 60 h, za edeu mesec S K 30 h Z* Ljubljane , ttmt *d los đom 3» vse leto a K. za pol 'eta 12^K, za četrt leta B K aa eden mesec S K Kdor hodi sam petij, «el}a za celo leto 22 K. za pol leta 11 K; za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec i K 00 h Za tuj* dsž»i» . iki I ječ, kolikor sr*a&a pofett «ra. — Na naročbo bres istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peteroatopne peti t-vrste po 19 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h. Če se dvakrat, r p< w h, Čl trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frsnkovati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlatvo je na Kongresnem trga St. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacija, o*nr.niIi t. j. administrativne stvari. — Vhod v arednistvo je hi Vegove alice fit. 2, vhod v npravnifitvo pa a Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Fosame&ne Številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon St. 85. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo |ni iovo naročbo, staro gospode naroč-Lice pa, ket»r!m bo potekla koncem mesece naročnina, trosimo, da jo ob pravem času ponove, da poil!|anje ne preneha In |da debe vse številke. „SLOVENSKi NAROD" cvetja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: MfsB ieto. . K 22-— j Četrt leta . K 550 |sc! !9ta . . „ 11"— j En mesec . „ 1*90 pošiljanje na dom se računa za vse leto 2 K. S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. . K 25-— I Četrt leta . K 6*50 pol leta . . „ 13'— I En mesec . „ 2*30 les* Naroča se lahko z vsakim dnevom le škratu se mora poslati tudi naročnina, (drugače ss ne oziramo na dotično naročilo. |qr Ust se ustavlja 10. dan po potekli iaroč iinl brez ozira vsakemu, kdor ne j vpošlje iste ob pravem času. Upravništvo »Slovenskega Naroda". i „z združenimi močmi". Včeraj je priobčil »Slovenec« na luvcdnem mesta članek »Z združenimi močmi proti tujemu gosp. navalu«, v katerem kaže na pretečo nevarnost nemškega navala na slovensko ozemlje, čim se dogradi železnica preko Karavank. Priznavamo, da je ta zadeva važna in da je vredna vsega res nega premišljevanja. Zato se nam zdi ne samo neumestno, ampak naravnost frivolno, ako »Slovenec« v očigled velike važnosti, katero on sam tej stvari pripisuje, zopet po Evcji stari navadi zavija in blati napredno stranko. Iz strankarskih nagibov pogreva takozvano »zvezo« n?še stranke z nemškimi veleposestniki, dasi se je že neštetokrat nepobitno dokazalo, da takšna zveza, kakršna obstoji v »Slovenčevi« domišljiji in s katero ta list že dlje časa straši nerazsodne ljudi, ne ek&i-Btira in da v obče še ni nikdar eksi-Btirala. Dogovor nase stranke z vele posestniki ne tangira ni najmanje narodnega načela in nima prav n i- kakega vpliva na naše postopanje v narodnih zadevah. V deželnem zboru samem se je dostikrat pokazalo, da imamo v narodnem oziru popolnoma proste roke in da nas ne veže nobeden kakršenkoli dogovor. Dokaz tega je, da so od L 1895. vsi, kar obstoji »zveza«, važnejši predlogi brez izjeme, tičoči se naših narodnih teženj, izšli iz vrst narodno-napredne stranke. Ne da bi hoteli naštevati vse nadrobno, opozarjamo samo na akoijo naše stranke v deželnem zboru v zadevi slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Sicer pa je bila cela zadeva glede »zveze« že tolikokrat tako temeljito pojasnena in »Sioven-Čeve« trditve tako neoporekljivo pobite, da se mora postopanje »Slovenca«, ki se še ni naveličal, pri vsaki mogoči priliki pogrevati stare, že zdavna obrabljene fraze o »zvezi«, imenovati, ako ne hudobno, pa vsaj skrajno neumno. Toliko o tem! Da je Gorenjska v veliki nevarnosti, da jo preplavijo Nemci, čim se dogradi železnica preko Karavank, je istina. Takisto pa je tudi resnica, da bi bila ta opasnost dosti manjša, ako bi hudemu nemškemu navalu stal nasproti ne samo gmotno dobro podprt, ampak tudi z a v e d en in iz obrazen narod. Narod, ki je ponosen na svoj rod, kojega navdaja krepka narodna zavest, ta ne bode klonil tilnika, naj bode tuji naval še tako silen in še tako podprt s kapitalom! Narodno nezavedno ljudstvo, najsi stoji v gmotnem oziru še tako dobro, se nikdar ne more z vspehom upirati tujemu vplivu, zlasti ako ta de-iuje po največ z gmotnimi sredstvi! Kako pa je na Gorenjskem? V gmotnem oziru je ljudstvu pač se precej dobro situvirano, toda narodne zavednosti ni, te pogrešamo, izvzetih je le malo krajev, skoro docela. In baš v tem tiči največja nevarnost, da se Gorenjska ne bode mogla morda v bodoče z zadostnim vspehom vstavljati nemški sili s severa. Koga pa zadene v tem oziru glavna krivda? Ako se stvar nepri- stransko in temeljito prevdari, mora vsakdo dosledno priti do zaključka, da so temu zlu krivi v prvi vrsti klerikalci sami! Naj se temu ne oporeka! Klerikalna stranka ima gorenjskega kmeta v popolni oblasti; ako bi torej hotela kaj storiti za po-vzdigo narodne zavesti, ako bi hotela poskrbeti, da bi omika prodrla tudi v najnižje sloje gorenjskega ljudstva, bi imela za to prostrano polje delo vanja, pri katerem bi je nikdo ne oviral, ampak bi jo spremljale vsestranske simpatije. Tako pa klerikalci niso storili za omiko in prosveto ljudstva ničesar, niti za probujenje narodne zavesti, nasprotno, trudili so se na vse načine, da bi ljudstvo pridržali v srednjeveški temi, da bi ga obvarovali naprednih idej in ga tako napravili nesposobnega, da bi se mogel z vspehom boriti z raznimi živ-ljenskimi neprilikami. Povsodi se javlja vsestranski napredek, ta napredek pa zahteva, da se ne samo posamezen človek, ampak tudi "celi narod prilagodi novim razmeram in koraka s časom naprej. To je železen zakon narave. Kdor ne more kora kati zajedno s časom naprej, ta zaostane in izgine raz površje. Kako pa je v tem oziru na Gorenjskem? La priznajmo odkrito, da je še tam narod glede omike in narodne zavesti skoro za sto let nazaj. Dočim so njegovi sosedi vsestransko napredovali ter omiki in prosveti odprli vrata na stežaj, so Gorenjcu njegovi varuhi zavezali oči, da bi ne videl občnega napredka in da bi se ga ne polastila pregrešna želja za njim. To je glavni vzrok zla! Trdi se, da bi bila za Gorenjsko edina rešitev krepko gospodarsko delo, na katero bi se morali združiti obe slovenski stranki. Le na dan s konkretnimi nasveti! Naša stranka je v vseh gospodarskih zadevah, ki jih je smatrala za koristne, bila s klerikalci vedno edina. Toda — žal — vsa gospodarska modrost nasprotne stranke temelji na konzu mih. Tu pa nas loči načelno nasprot-stvo, zakaj mi smo uverjeni, da takšna organizacija narodu ne samo ne koristi, ampak naravnost škoduje. V tem oziru je torej edinost izključena! V stvareh pa, ki se bodo vje-male z našim stališčem, ki bodo res koristne narodu, bodemo kakor do sih dob, tudi v bodoče, z nasprotno stranko složno postopali. Saj se je to že itak večkrat zgodilo. Takisto pa se je tudi že večkrat primeriiOj da so se klerikalci združili v dež. zbornici z Nemci proti nam, kar je pač dovolj jasen dokaz, da ta takozvana »zveza« pač nobene stranke ne ovira, da bi popolnoma prosto ne zasledovala svojih teženj. Da se torej izrazimo kratko, nas »zveza« prav nič ne ovira, da bi ne mogli postopati popolnoma samo stoj no in prosto, in prav lahko je, da od slučaja' do slučaja v gospo darskih vprašanjih, ki ne nasprotujejo našim načelom, postopamo s klerikalci solidarno. Resna kriza na Ogrskem. Včerajšni prizori v ogrski zbornici so razkrili vso gnjilobo v Khuenovem vladnem zhtemu. Opravičeno je vzkliknil posl. O 1 a y, da bo ta dan zapustil v zgodovini ogrskega parlamentarizma žalosten vtis. „Velika napaka j C bila, da se je pustilo grofu Khuenu Hedervarvju vstopiti v zbornico. Vse kaže na to, da pomeni nastop grofa Khuena konec ogrskega parlamentarizma. Izkazalo se je, da so se poskusila podkupljen j a, i n d a s o t a p o d k u p 1 j e n j a izišla od grofa Khuena. O stvari smo na kratko poročali že včeraj med brzojavkami. V nadaljni skrajno viharni seji pa se je izkazalo, da se je razvila v ogrskih političnih krogih zadnji eas sploh taka korupcija, ki meče senco na ustavo, na parlamentarizem tako, da so dalekosežne posledice neizogibne. Položaj vlade je sploh skrajno nesiguren. Zato se boji vsake malenkosti, ki bi duhove še bolj razvnela. Taka razburljiva prilika je bila, ko so te dni prepeljali ostanke velikega revolucionarja Rakoczvja iz Turške ter ga slovesno pokopali v Kostnicah. Ime Rakoczvja ima pri inadjarski narodnosti isti odmev kakor ime Kossiithovo. Med Rakoczyjevimi oboževalci je seveda tudi vojaštvo, ker je med ogrskimi častniki sploh narodna zavest velika. Vojaški zapovedniki so vsled tega izdali prepoved, da se vojaštvo slavno-sti ne sme udeležiti. Korni poveljnik, general baron Mertens je vabilo k slavnosti zavrnil z žaljivimi besedami. To je bil povod, da je poslanec Žoltan Papp hotel sprožiti v včerajšnji seji ostro interpelacijo. Mesto interpelacije pa je prinesel v zbornico bankovcev za 10.000 K ter jih položil na mizo z izjavo, da so ga s tem denarjem hoteli podkupiti, naj bi odpotoval. Nastal je nepopisen viliar. Posl. Papp je navajal, da so bili šele nedavno razveljavljeni trije državnozborski mandati zato, ker se je volilcem kupilo za 1 K žganja. Vsakdo ve, s kakimi gmotnimi težavami se je on boril od svojega 16. leta. Vsled tega so mislili ničvredni ljudje, ki so lakaji in nc možje, ga s temi 10.000 kronami podkupiti, „Ti ljudje nimajo pojma, da se zamore narodu služiti tudi nesebično." Xa levici se je vpilo: ..Podkupiti nas hočejo! Nezaslišano!-1 Desnica je kričala: „Kdo vas je hotel podkupiti? Z imenom na dan!" Posl. Papj) je le goVGril ter ni hotel povedati g;CKL Hrup je postal tako silen, da se je morala seja prekiniti. Ko se je seja zopet nadaljevala, se je Papp udal ter povedal, da mu je denar prinesel bivši državni poslanec in poslovodja ...Fiigettlen Magvar Or-szaga4, Martin Dimes, češ, da pošlje denar neka ekseeleiua, ki igra pri tem za svojo glavo. Za vsak dan odsotnosti dobi Papp 2000 K, pozneje sledi še več. Se eno p o d k u p lj e n j e. PosL L o vas s y je nato pripovedoval, da je prišel v uredništvo „Magvar Orszaga" neki gospod ter vprašal, za katero ceno bi se list razorožil. Ravnatelj je odgovoril: „ednostavno, za madjarski poveljni jezik!" Na te besede se je obiskovalec obrnil, a pri vratih je vprašal, ali bi mogel vsaj doseči, da bi list svojo pisavo ublažil. Ta predlog se je z Magdalena. Češki napisal J. S. Machar. (Konec.) II. Dan za dnevom je potekal, teden za tednom — piBmo ni prišlo. Prenašal sem to nekaj časa z mirnim ponosom razžaljenega človeka, ali končno sem šel vendar vprašat . . . Vjasta je odpotovala iz Prage takoj drugi dan — več o njej niso vedeli . . . Bil sem razkačen i na njo i na Bebe- Bil sem se žo privadil na viteško obleko romanovega junaka, zdaj pa je bila ta obleka raztrgana in moj roman se mi je prikazal kakor temeljita budalost, ki je še mene pripravila ob mile knjige; junakinja njegova je bila Bog ve kje in tudi njeno ogrinjalo je spadlo. Ali najbolj tae je pekla misel, da se spominja na me najbrž z nasmehom, s katerim sploh taka rafinirana ženščina misli na idealnega tepca, ki ji je prišel na pot. Ako se sploh kaj spominja, sem se domislil . . . Človek ni nikdar zadovoljen z romani, kakršne prede življenje* Meri jih s svojim merilom in stavlja na nje svoje zahteve. Tako se je bil naučil pri čitanju napisanih ro manov. Ali življenje vstvarja drugače. Njegovi romani tečejo v širokih rekah, so na videz brez forme, logike in smisla — ali samo na videz. Ako bi imeli mir in pogled večnosti, našli bi v nji vse: mojstrsko formo, železno logiko in globoki smisel. Ali tako moJ8trujemo prirodo, mojstru-jemo življenje: ker smo kratkovid-neži, krivimo njega in ker ne razu memo, nazivamo njega konfuznim avtorjem. A glavno, mislim, mu očitamo pomanjkanje dobrega okusa in estetike — kakor da bi moral ta večni mojster znati sive zahteve krasote naših šolskih knjig in kameleonove diktate naših efemernih kritik! Pomanjkanje dobrega okusa in estetike sem očital življenju, to je, ko sem dobil nepričakovano Vlastino pismo: da je v Celetni ulici v slani- narski trgovini prodajalnič&rka! Lep roman! Junakinja prodava suho meso, salame in klobase za pultom! In pisala mi je, naj bi prišel k deseti uri, ko zapirajo, da mi ima povedati mnogo, mnogo. — Bil sem tam že ob devetih, šel v jedilnico in Vlasta mi je prinesla naročene parke. In pripovedovala mi je, da je morala oditi domov v nekako vas za Chru-dimnu, da je bila pri sorodnikih, da bi prišla k sebi . . . Da bi prišla k sebi — ta beseda me je pomirila . . . Las ni imela nič več pobarvanih, na obrazu ji ni ležala utrujenost prepitih noči — bila je tako sveža v svoji mladosti, kakor breskov cvet. Ko so zaprli trgovino, sem jo spremljal na Vinohrade, kjer je imela najeto sobico. Čutil sem, da je srečna. Niti mi ni razjasnila, zakaj mi ni pisala, tudi je tega niti vprašal nisem. Poverila se mi je, da ji je tam zunaj dvoril mlad podučitelj; blažilo jo je to in pripovedovala mi je o njem jako obširno. Sploh je ta večer zopet vsa njena osobnost vzplamtela: izstopila je iz sebe nad normalo vsakdanjih reči, njene kret- nje, pogledi in besede, vse je bilo intenzivno, v nekakem superlativu, ki zavaja in sili k občudovanju. Ali plamen ugasne, a normala življen-ska je tako siva in enakomerna . . . Navdušeno sva se razšla in se drugi dan sestala vsakdanja, trezna, prozaična. Zopet sem jo spremljal. Tožila je, da je trudna, da so ljudje usiljivi in da suho meso in klobase smrde. Tolažil sem jo ali ta tolažba je bila medla in dolgočasna in vesel sem bil, ko smo prišli do veznih vrat njene hiše. Tako se je vlekla vrsta takih sivih dni . . . Po tožbah na sedanjost so prihajali spomini na minule dni, na prejšnje življenje . . . vedno večkrat, vedno pogostejše . . . Čutil sem, da se to v njej kuha, tehta se, pri-ravnava, obsoja in pomiluje se sebe. Ali molčal sem, ker ni bilo besed in ker mi je postajalo to vse dolgočasno in zoperno. A zopet je jeden večer vsplam tela. Odpovedala je namreč svojemu kruhodajalcu, slaninarju in dobila je mesto prodajalničarke sodove vode; veselila se je premene in nove faze življenja, pripovedovala, kako bova hodila zvečer v polje za Kravin, k pokopališčem, poverila mi je, da ji je zaljubljeni podučitelj iz dežele že dvakrat pisal, da ga nima sicer rada, ali da mu je vendar odpisala, naj se na njo ne jezim, saj vem, kaj sem ji i. p. A jaz sem ji privoščil to nedolžno igro in veselil sem se ž njo, zakaj to, kar sem k njej čutil, že davno ni bila več ljubezen . . . Kos njenega varuha sem čutil v sebi, starejšega brata, človeka, ki je potegnil nekoga iz vode in čaka, da se mu življenje vrne . . . Njen kiosk je stal na vogalu takrat še pustega vinogradskega trga. Po sedmi uri sem prihajal k njej, čakal, da je zaprla, potem sva šla v po?ja. Zgodilo se je parkrat, da sem prišel in našel družbo. Mladiči, lepo oblečeni, z drznimi pogledi gigrlov, so stali pri njej, razgovarjali in se smejali. Vlasta je žarela. Odšel sem neviden. Ko me je potem vprašala, sem ji rekel. Zardela je, gledala v stran in mi razlagala, da ni mogoče drugače, da ne more ljudi odganjati. ogorčenostjo zavrnil- V vbornici je nastal znova grozen vihar. Vse vprek je vpilo : nVen z imenom!" Lovassy je povedal, da je bil ta gospod urednik nekega lista v Budimpešti, imenom Singer. Posl. T oth je izjavil, da ti poskusi podkupljenja kažejo o brezprimernem pomanjkanju javne zavesti ter zahteval naj se izvoli odsek 15 Članov, ki naj stvar preišče. Posl. 01ay je izjavil, da je ves svet mnenja, da izhajajo podkupljenja od ministrskega predsednika ali od vlade. Pod Banffjjem se je korupcija začela ter jo sedaj bau nadaljuje. Ministrski predsednik grof Kliuen Hedervary je izjavil, da nima nie proti taki komisiji. Ustanovitev te komisije mora vendar ostati v mejah poslovnika. Ko se je seja popoldne nadaljevala, je predlagal ministrski predsednik naj zbornica dovrši debato o vladnem programu ter začne razpravo o bud-getnem provizoriju. Opozicija je zagnala tak hrup, da ministrski predsednik ni mogel nadaljevati. Seja se je morala zopet prekiniti. Ko se je seja nadaljevala, hotel je zopet govoriti ministrski predsednik. Opozicija je začela peti, kričati, razbijati s pokrovi ter klicati: ..Živio baims!" Končno je Khuen videl, da ne pride do besede ter je svoj predlog napisal na listek. Poslanca Molnar in Ratkay pa sta udrla k zapisnikarju ter mu hotela listek iztrgati. Nastal je pretep. Potem sta se zgrabila poslanca Fay in Feilitzsch. Končno je Fay iztrgal zapisnikarju Khuenov list ter ga raztrgal na kose. Vsled nastalega hrupa je moral predsednik četrtič prekiniti sejo. Potem je sledila tajna seja, ker ni bilo mogoče galerije krotiti. Seja se je končala v najhujši razburjenosti. Razun nedoglednih političnih posledic bodeta še dva dvoboja med poslanci. Knezu Ferdinandu se le maja prestol. Poročaio se je, da je na Bolgarskem nastalo veliko gibanje proti knezu Ferdinandu in da je leta v strahu pred mogočimi dogodki zbežal v inozemstvo. Tem Vćolem sa je tako s strani bolgarske vlade, kakor Koburžana samega z vso odločnostjo ugovarjalo. Kakor pa posnemamo iz raznih bolgarskih listov, je na teh poročilih vendar le nekaj resnice. Vsekakor so se pojavili v zadnji dobi na Bolgarskem zelo nevarni odnošaji, ki lahko postanejo še z^lo opasni stališču kneza Ferdinanda. Vpliven in najbolj razširjen list »Mira, ki izhaja v Sofiji, piše: »Knez Ferdinand že dlje čaaa živi v velikem strahu. Dobiva namreč dan na dan celo množico brezimnih pisem, polnih raznih nevarnih grozen; preti ee mu, da se bode knežji dvorec z dinamitom razstrelil v zrak, ako bi vlada stavila zapreke makedonski organizaciji in ako ne napove radi Makedonije vojske.« V jednem teh pisem je stalo: »Narod, kojega ?o A enkrat sem njo in nekega tacega mladiča sledil. Zaprla je kiosk, prijela sta se pod ramo, korakala k njenemu stanovanju in izginila sta v veži oba . . . Konec . . . konec . . . Šal sem domov. Čemu to vse? sem si mislil. Pekoča fizična bolečina me je trgala. Rebabitiiacija, vrnitev k poštenemu življenju — kakšna neumnosti Moralni preporod — kje je bila napaka? Ah: Črvivo jabolko ni nikdar več zdravo! Konec, konec ... Ali nazadnje eem bil zadovoljen s tem . . . Prenehajo naj ti dolgočasni sprehodi, ti dolgočasni pogovori; pala mi je iz vesti naloga, za katero prav za prav nisem imel dovolj sile. Pregledaval sem te dneve in zdelo se mi je, da nisem bil ogrnjen v plašč romano-vega junaka, ali moralizujočega fili etra. In zopet sem se spomnil in zardel sem od jeze pri tem, kako smešen moram pač biti tej mlečni punci s tako preteklostjo, s takimi iikušojami in s takimi željami v duši . . . Se enkrat sem šel skrivaj okrog brezobrazni izdajalci in tuja kriva politika zarobili, hoče s svojo vojsko doseči popolno neodvisnost . . . Narod Te vpraša, knez, kam ga hočeš zavesti? ... Ti si glava izdajic . . . Svoje knežje pravice si odstopil v svojem stolnem mestu raznim tujim državam.« V drugem listu je pisano: »Domovina je v nevarnosti, redite jo vsaj domačih izdajalcev — ministrov ... Ali nimate toliko poguma, da bi vodili našo izkušeno vojsko na pomo5 našim dragim bojevnikom v Makedoniji alt da bi vsaj odstranili uradne izdajice, poklicali nn krmilo domoljubno vlado in ž njo protestovali proti reformam v Makedoniji?« — Taka pisma pač niso dober znak, kažejo pa jasno, da so na Bolgarskem skrajno nezadovoljni s Koburžanom in njegovo sedanjo vlado in da prav lahko pride, ako se razmere v kratkem ne spremene, do kake katastrofe. To mnenje potrjuje tudi predsednik bolgarskega sobranja, Cankov, ki se je v razgovoru z dopisnikom francoskega lista »La Patrie« izrazil, da je Bolgarska na predvečeru revolucije, ako se ne bode knez v najkrajšem času povrnil na staro pot Rusom pri jazne politike in spoštovanja zakonov in ustave. Čim se bode namreč narod prepričal, da vse zlo, koje ga sedaj tišči ob tla, izhaja od zgoraj, to je iz knežje palače, se ne bode strašil nastopiti tudi proti knezu samemu, kar bi pa značilo najskrajnejšo nevarnost z a krono Ferdinanda Koburžana in za celo njegovo dinastijo. Cankov je eden najstarejših in najuglednejših politikov bolgarskih, ki je vedno v sreči in nesreči pošteno služil svoji domovin«, torej ni dvoma, da je o dejanskih razmerah natančno in dobro poučen. Njemu se potem takem že mora verjeti, da Ferdinand že zares koleba nad — propadom! Politične vesti. — Ruski car na Dunaju. Cesar je prejel prvega tajnika ruskega poslaništva v Islu. Razgovar-jala sta se o obisku ruskega carja, ki pride letos v oktobru na Dunaj. — Hrvaške grozovitosti. Bivši hrvaški poslanec dr. P o t o č -njak, ki je že tri mesece v preiskovalnem zaporu, je izdal brošuro, v kateri opisuje svoje duševne muke in telesno trpinčenje v ječi. Brošura je bila seveda konfiscirana, z dr. PotoČnjakom pa se od takrat še strožje postopa. Prepovedano mu je obiske sprejemati, pisati, brati in hrano od zunaj dobivati, tako da je njegovo življenje v resni nevarnosti. Pred sodišče pa ga nočejo po staviti — Razpust ogrskega državnega zbora? Grof Khuen-Hed ervary je baje pripravljen, razpustiti državni zbor v ex lex stanju, ako ne dovoli indemnitetne predloge. Tak sklep je sprejel ministrski svet. Grof Khuen le še čaka z razpustom kioska. Videl sem, da ima Vlasta zopet infamno svetlo pobarvane lase Torej poslednja kapitola . . . Konec, v resnici konec . . . Potem je prišlo od nje pismo. Obupano pismo. Da misli, da vem vse. Da je podla, da je nizka. Ali da naj je nikar ne pustim. Da naj pridem, da se mi izpove. A, ako ne pridem, da pojde tja, kjer sva se videla prvikrat .. . Vrgel sem pismo v peč in nisem šel nikamor. A za nekoliko dni je prišlo drugo. Kratko in kategorično je pisala, da ako ne pridem danes ali jutri, bo pojutršnjem čisto gotovo v oni hiši. Nisem šel. Slučajno sem pozneje zvedel, da je Vlasta v resnici tam. Imponiralo mi je, da je držala besedo, ali ostal sem hladen. V meni je bila ona mrtva že prej. • * • Po dveh letih sem sedel »U Nedvidkft« na Perštvne Šmidov šan-tan, ravno takrat sestavljen, se je na malem odru produciral. Šmid me je opozoril na novo šansonetko, drobno, fletno, ki ima ravno nastopiti, do gotovega termina. Predlog o ras orolenju obstrukeije je grof Khuen odklonil, ker opozicija zahteva, da se vlada zaveže glede vpeljave raad-jarakega poveljevanja v armadi. — Poslanca proti volji v o 1 i 1 c e v. Hrvaška poslanca grof Bombelles in dr. Gaeran i c h ata dobila pismeno nezaupnico svojih volilcev 8 pozivom, naj mandata odložita Grof Bambelles ima 180 volilcev, od teh mu je nezaupnico podpisalo 117 volilcev. — Boris Sarafov v A v * atriji. Policija v Zemunu je zve dela, da je predsednik macedonskih odborov, Boris Sarafov, prekorači avstro ogrsko mejo. Minister zunanjih zadev je takoj obvestil vse obmejne straže, naj Sarafova zasledujejo, ga primejo ter o tern takoj obvestijo zunanje ministrstvo. — Germanizacija v Pozna n j u. Naselbinska komisija je nakupila zadnji čas v Poznanju zemljišč za 30 milijonov ma^k. Cene zemljiščem so brezprimerao visoke in Poljaki prodajajo svojo zemljo drago ter jo drugje mnogo ceneje kupujejo. — Obletnica smrti kralja Humberta se je proslavila včeraj v R;mu zelo slovesno. Društva, šolska mladina in meščani so šli v sprevodu z zastavami in godbo v Panteon, kjer je ministrski predsednik Zanardolli položii na kraljev grob krasen venec. — Angleška zbornica je sprejela bruseljsko sladkorno konvencijo. Posl. Bowles je vprašal trgovinskega ministra, ali hoče vlada prepovedati uvoz sladkorja iz Avstro -Ogrske, ako ta država ne spremeni do 1. septembra sladkornega zakona- Dopisi. Iz Kamnika. N^cv.gljivo dej etvo je, da tvori dobro izurjena godba t:g privlačno silo, ki nad vse olago-dejno vpliva na človeško dušo. Kam niški salonski orkester pač zasluži neomejeno priznanje za obili trud, požrtvovalno in vspešno delovanje ter lep umetniški užitek, kojega nam nudi s svojimi pogostimi koncerti. S tretjim koncertom, katerega je priredil v tukajšnjem zdravišču pretočeno nedeljo pa je nadkrilil naše nade, koje smo stavili vanj ob njega oživljenju. Deset izbranih točk, katere je povil v duhteč venec zaslužni dirigent g. Vaniček, je pričalo o njegovem finem okusu in priznani glasbeni izobrazbi. Povdarjati se mora? da se opazuje z vsakim nastopom viden napredek lepo se razvijajočega orkestra. Smelo že lahko sedaj v očigled krasnim vspehom trdimo, če bodeta pogum in jaka volja volilnih Činiteljev tako vidno naraščala ter v dosedanji slogi in vzajemnosti vzdrževala harmonično celoto sodelujočih članov in članic, utegnemo v dogled nem času doživeti se marsikako pre senečenje. Sicer pa že danes lahko ali nima mnogo glasu. Bila je to Vlasta . . . Nastopila je v rdeči obleki, na glavi rmeno pobarvane lase, postavila se je na odru v vojaško po-zituro in je pela kuplet z refrenom: A on je husar a ostrv palaS ma, na vraniku pevne sedet zna. Koni ovsa da, ke mnč pospicha, vranika a mnš oba stejnč miluje ... Refren je pel v drugič tudi večji del občinstva in Vlasta je, po vojaško korakajoč, salutirala . . . Ko je izpela, je vzela krožnik in je šla pobirat. A ko je prišla k meni, je povesila oči — nič več. Potem je sela za mizo sodelujočih artistov k nekemu pegastemu mladiču, ki jo je takoj objel okrog pasu . . . A še le po nekolikih letih sem napisal iz tega dogodka svojo knjigo »Magdalenaa.*j *) Ta knjiga je izšla v slovenskem prevodu od A. Dermote v „Ljudski knjižnici" v Ljubljani in stoji 2 K. prištevamo kamniški salonski orkester med prve svoje vrste na deželi. — Ni moj namen podrobneje ocenjevati vseh točk sporeda e strogo umetniškega stališča, ker v istini ne vem, kateri bi dal prednost bodisi glede glasbene vrednosti, bodisi glede preciznega, gladkega izvajanja, zato se hočem omejiti samo na nekatere piece. — V obilem številu zbranemu občinstvu so zlasti prijali značilni ko madi, kakor: »Pošta pride«, »Stara ura«. »Mlin v logua in »Tirolski dr varji«, katere skladbe v pristno dunajskem žanru zložene že same na sebi nosijo pečat ljubkosti in šega vosti, ker so imitirani odmevi v prosti naravi se pojavljajočih glasov in sil. Oiomatopoetika v glasbi vzbuja v občinstvu vsikdar efekt in je ohrani pri naj DO jsi volji. — Parmove »Tri glavske rožea so za glasbenika neprecenljive vrednosti, saj so vendar z naših planin v glasbeni vrt presajene bujne cvetke, polne vonja in življenja, ki karakteristično osvetljujejo skladateljevo blago in živahnosti polno nrav. — Mogočno in vzvišeno doni svatbena koračnica iz Mendel sohnove opere »Sen poletno noči«, ako se svira s tako dovršenostjo, kot jo je prednašal salonski orkester. Ta točka, ki je bila neoporečno najbri-lantnejša celega sporeda, je vzbujala splošno pozornost in začudenje ter se morala vsled burnega odobravanja ponoviti. — Vaničekov potpouri »Fata morgana«, spriČuje nenavadno nadarjenost skladateljevo, od kojega smemo pričakovati še mnogo lepega trajne vrednosti. Iz celega cikla milobno odseva Čar čeških narodnih popevk v vsej njihovi priprostesti in prisrč nosti, v njih se kristalizuje zlata češko-slovanska duša z vsemi njej lastnimi vrlinami. — Ouvertura k Zajčevi »Čarovnica boazifska« zahteva spričo svojia fiaćs že celo izurjene igralce; a bas pri tej skladni smo se uverili, da ume orkester premostiti vse težkoče z uprav neverjetno iah koto. Gotovo si s takimi odličnimi pojavi pridobiva vedno več zaslombe v občinstvu in krog naklonjenih mu prijateljev ter občudovalcev se širi. — V omenjeni glede ritmike in di namike mojstrsko zasnovani skladbi se mogočni akordi menjavajo z naj-nežnejšimi, vapavajočimi pianissimi, ki globoko pretresajo poslušalca. Po pravici slore Iv. pl. Zaje kot duhovit glasben veleum, in ker prevevajo njegove kompozicije vseskozi slovanski motivi, so postale iste osobito slovanskim orkestrom neusahljiv vir glasbenih zakladov. — Ne manj zahvalno se moramo izreči tudi o ostalih točkah, katere vse je orkester s finim pointiranjem, zdaj rahločutno, zdaj z gromkim fortiasimo proizvajal ter žel obilo priznanja in pohvale cd strani prisotnega občinstva, vsled česar je bil prisiljen dodati več priljub ljenih skladb, ki so bile, dasi starejše, istotako vredne sodruginje na sporedu stoječih. — Tujci, kateri so bili pri koncertu vrlo častno zastopani, gotovo niso pričakovali, da skromno mestece hrani v sebi tako iz vež ban in številen glasbeni živelj, koji more s svojim nastopom naslajati še tako razvajane duhove v popolno zadovolj nost najširših slojev. Orkestru cdkri tega srca čestitamo na tej krasno vspeli koncertni prireditvi, bodreč ga: »per aspera ad astra«. —P. Z Bleda« Ker ni bil dopisnik v st. 171. vašega cenjenega lista glede letoviškega lista dobro informiran, ste naprošeni sledeče popraviti: Da se letoviški list že več let izdaja tako kakor ste poročali. Letos je le toliko razločka, da se vsak teden izdaja, kar je bilo preje le na 14 dni upe-ljano. — Poročilo: Lawn tennis turnir na Bledu se ne začne pri baronu Zoisu ali W61flmgu( kakor se je poročalo. Dobe se pri teh gospodih po jasnila v zadevi turnirja. Iz Št. J u rja ob južni železnici. Veselica podružnice »Sv. Cirila in Metoda« obljubuje postati res zelo velika in impozantna, kakor kažejo vse priprave veseličnega odbora. Vsak odsek zase in vsi skupaj pridno delujejo. Vse roke so polne dela in skrbij, da se bode lahko nudila vsem in posameznikom posebej vsakovrstna zabava v največji m^; in raznovrstnejši obliki. Celjska oko liska in domača društva so prijavi|J svoj poset, mnoga svoje sodelovanja Spored veselice je sledeči: 1 Ob dve( popoldan zboruje podružnic* po obi čajnem sporedu. Na to se opozarja posebno domačini ter vsi oni, kop 8, mislijo tudi zborovanja udeležiti, ^ to store v najobilnejšem i t« vili 2 Ob treh prikorakajo caljska narodr^ društva s »S3kolom« in »Narodni godbo« na čelu. Sprejem in pozdr^., istih na mestn veselice pri »Cestnin Jožeku«. 3. Ob štirih pričetek ko« certa, pri kojem nastopajo v dolog«, nem redu: »Narodna godba«, »C^lj. sko pevsko društvo«, »Delavsko p-v sko društvo«, moški zbor, domaČ m* šan pevski in tamburaški zbor. Po nekaterih koncertnih točkah ob petih — nastopi »Sokol« z javno telovadbo. — Med veselico sploh l posebni odsek narodnih gospic in dfi klet za mično zabavo. N* nogo t >rej vse, katerim bije rodoljubno srce —: Vsakemu Slovencu bodi 2. avgust geslo: V Št. Jurij ob južni železnici hodi! Odbor. Katoliški uzori. (Konecj Odkar je papeževa nezmotlj\ postala dogma, od tedaj je vse prizadevanje cerkve osredotočeno na to, da zadobi tisto posvetno moč m veljavo, ki je logična konsekvenca papeževe nezmotljivosti. Sklep rimskega koncila, s katerim je postala papeževa nezmotlji-vost dogma, je vse evropske vlade skrajno neug *dno presenetil. Got bi bile tudi energično nastopile proti temu sklepu, da ni vso pozorn obračala nase francosko - nemška vojna Škofje so se podvrgli, da , prečijo nov razkol, brez škofov d* je opozicija lajikov bila brez pomena. Lajik je v katoliški cerkvi brezpraven. Sicer je nastal upor pr u papeški avtoriteti — sUrokatoiioz> u — ali tistega vspeha ni imel, ki ho era pričakovali njegovi voditeln. Škofje so razglasili dogmo o papa zevi nezmotljivosti in silili ljudi g terorizmom, da se morajo tej dogmi podvreči. Posledica te dogme so bile represalije, od strani različnih držav. Avstrija je odpovedala konkordat, Wirttemberš&a in Bavarska sta izjavili, da ne dopustita, da bi papeževa nezmotljivost imela kak vpliv na javne razmere, Giadstone pa je proglasil papeževo nezmotljivost za posmeh vsaki pravi svobodi. To — cerkvi ni to dosti škodovalo. je s p ipeško nezmotljivostjo zadobila neomejeno oblast nad škofi in nad vso duhovščino in se s to armado lahko lotila boja za svoje — ideale. Seveda, nekaj se je čedalje jasneje kazalo, da je nezmotljivost vsakokratnega papeža v takem nasprotju z dejstvi zgodovine in človeškim razumom, da je konflikt med cerkvijo in med znanostjo neize_r: ben Le psevdoznanost more računati s papeško ezmotljivostjo, ki mora naposled cerkvi nakopati nasprotje vseh izobraženih ljudi. Odkar je bila proglašena papeževa nezmotljivost, je imela cerkev prestati velike boje. V Nemčiji je imela kulturni boj, na Ogrskem ie bil njen vpliv znamenito utesnjen, v Italiji je izgubila največji del svoje veljave, na Francoskem se bije sdaj kulturni boj, med Nemci v Avstriji se je začela nova reformacija, celo med najmanjšimi narodi je naletela na odpor. \ Ta boj ni druzega, kakor boj narodov za svobodo in neodvisnost od Rima. In trdno smo prepričani, da mora biti vpeh le ta, da se cerkev zopet posveti svoji verski misiji in opusti rada ali nerada prizadevanja za pridobitev posvetnega gospodstva ali pa da propade, katera teh eventualnosti se uresniči, te^a ne more nihče reči, da pa klerikali-zem ne zmaga, to je gotovo, to je brezdvomno. Vsaka vera je nastala in živi od tega, da nihče ne more pojasniti velike uganke stvarstva. Dokler ta uganka ne bo rešena — in to ne bo najbrže nikdar, ker so meje nase zemlje tudi meje našega spoznanja — dotlej se bodo ljudje vedno zate kali k tistim, pri katerih se lahko zavarujejo za vse, kar pride po smrti Vsaka cerkev je v nekem smislu zavarovalnica za večno izveličanje —■ in človek se mora s tem spoprijaz-niti, če ni dotična cerkev na sko i 1 naroda, njegovega kulturnega, političnega in gospodarskega napredka. Slovenci pripadamo tisoč let eem katoliški veri. Greh bi bilo, ko MT Dalie v prilogi. Priloga „Slovenskomu Narodu" St. 174, dne 30, Julija 1903, u* je e bi d« iu tu bi kdo hotel še na verskem polju delati razkol. Zato pa se omejujemo na to, da skušamo duhovščino, ker neče delati za narodove koristi n*go dela samo za politidne koristi K ma, spraviti po litičnoin socialno, kolikor je to potrebno, o b dosedanjo oblast. In kakor doslej, delali bomo tud: v naprej, ker vidimo v Um spas naroda. Idrijske drobtinice. Se enkrat občna jednaka volilna pravica. Kadar govore naši mokrači v občni jednaki volilni pravici, tedaj vedno porabijo to priliko, da primerjajo našo državo z Nemčijo in da kiuejo na vspehe soc. demokratov v sosedni državi. Ali to primero smejo staviti le našim delavcem, ker vsak drug" pameten Človek bi se jim smejal. Avstrija je po pretežni večini poljedelska, Nemčija pa obrtna dežela. Iu ako vziic temu, da je v Nemčiji le malo kmetov in so še ti dosti bolj izobraženi od naših, torej ako vzlic temu, da je v Nemčiji delavec odločajoč faktor, vendar prevladujejo konservativni (klerikalni elementi, nas mora to le svariti in opominjati, kaj bi se zgodilo z našo kmetsko Avstrijo, ker so črni gospodje Je vedno skoro neomejeni vladarji, ako bi se uvedla občna jednaka volilna pravica. Sklicevanje na dejstvo, da bi bila pri občni in jednaki volilni pravici samo jedna kurija, da bi vsak polnoleten ilriavljan smel samo jedenkrat voliti in bi na ta način zmanjšal upliv meščanstva, ki sedaj voli v več kurijab, tudi to sklicevanje, da bi na ta način prišli delavci, recimo soc. demokrati do veljave, ne pomaga in ne drži v onih krajih, kjer ni niti delavcev niti soc. demokratov. Iz nič kaj napraviti je bilo mogoče le v dobi čudežev. Ako torej g. Kristan in Rinaldo trdita, da bo občna jednaka volilna pravica prinesla zmago soc. demokraciji, je to čisto navadno farbanje. Prevzetnost marsikoga predaleč zapelje. Kakšna je Idrija? G. Kristan si domišljuje, da je v kratki dobi svojega bivanja v našem mestu napravil čudež: daje vničil naprednjake in klerikalce. Kajti na zadnjem javnem shodu je zmagonosno deklamira!, da je bila Idrija nekdaj črna, sedaj pa rdeča. Napram temu se mi drznemo dvomiti, da bi bil g. Kristan sploh koga pridobil na svojo mokraško stran, ki je bil prej ali naprednjak ali klerikalec. Istina je le to, da je g. Kristan se svojim hnjskajoeim nastopom boj poostril. To nam zlasti dokazuje dejstvo, da nikdar in nikjer ne pove, koliko Članov že šteje mokraŠka organizacija. Tudi na zadnjem shodu je večkrat povdarjal, da je v jednem mesecu pristopilo v organizacijo čez 100 članov, toda ko bi se bil dvakrat skoro zagovoril, koliko je že vseh skupaj, se je raje v jezik ugriznil in prešel na drugo snov. Le zapomni si g. Kristan, da tistih par sto mož in ženic, ki vas hodijo poslušat, da ti še ne bodo premenili barve naši narodnonapredni Idriji, pa se makari postavite na glavo ! G. * Kdo je plačan? Na zadnjem javnem shodu se je g. Kristan izrazil, kakor da bi bil jaz od gosp. župana plačan, da ga zagovarjam. Zato ga tukaj javno poživljam, da ali dokaže svoje trditev, ali pa jo javno prekliče; sicer ga imenujem čisto navadnega lažnika in obrekovalca. Fran Tavzes, cand. iur. Dijaški spopad v Švi-cariji — pred sodiščem. Včeraj se je torej pred c. kr. okrajno sodnijo izvršila kazenska razprava radi znanih hrupnih dogodkov dne 6. julija v Švicariji. Sodil je g. tajnik Potrato. Poleg upravitelja državnega pravdništva nastopil je takoreč kot drugi državni pravdnik g. dr. Eger, ki je imel neprijeten nalog, rešiti iu boriti se za čast zasebnih obtožiteljev c. kr. koneipista deželne vlade za Kranjsko g. 8 i m m a, jurista Erika »S c h ni i d a, sina telovadnega profesorja in nekega „zasebnika" Henriku Češko ta. Obtoženi pa so bili pravnik Žiga VoduŠek in medicinca dr. Alfred Serko in Gabor Hočevar, ki so jih zagovarjali gg. dr. Ravnikar, dr. Novak in dr. Konrad Vod usek. Predmet te razprave je bila ovadba g. Siinme in njegovih tovarišev, ki se je skovala v pisarni dr. Egerja, kjer se omenjenim slovenskim visokošolcem očitajo vse mogoče in nemogoče surovosti, in ovadba, v kateri g. vladni koncipist Simma in dr. ovaja slovenske visokošolce ne samo radi razžaljenja svoje časti, marveč tudi radi javnih prestopkov, razžaljenja straže i. t. d., kar bi bila in kar jestvar policije in g. državnega pravdn i k a! Najprvo so se zaslišali gg. obtoženci, ki so se v bistvu zagovarjali tako-le. Dne 6. t. m. v jutro po Prešernovi slavnosti se je napotila večja slovenska družba iz „Narodne kavarne" v Švicarijo na zajuterk. Ko pride ta družba, kjer je bilo nekaj dam, mimo kazine, začueta v kazinski verandi sedeča g. Simma in Erik Schmid, klicati proti družbi: „Na zdar, Živjo". Pri tem sta se ta dva gospođica v svoji „ginjenosti" seveda prav ironično rogala i u posmehovala mimoidočim Slovencem. Že ta čas je g. dr. Serko stopil tja k njima na verando, g. Simmo malo po-trkul na ramo in mu v ironičnih opazkah ukazal, naj bo miren iu dostojen. No, pa stvar se je razvila drugače. Kajti komaj je omenjena^ slovenska družba dobro dospela v Švicarijo in stopila v desni vrtni paviljon, že so bili za njimi tudi g. Simma in Erik Smid, ki sta — najbrž — med potjo dobila Še tretjega junaka, namreč Henrika Zeschko-ta. Iu ta nemškutarski „collegiumu se spravi hitro na balkon, odkoder začnejo vsi trije prodajati svoja zijala proti družbi v paviljonu ter se jej porogljivo smejati. Potem ko še nekdo med njimi, če ravno g. Simma, to se ne ve, — zažvižga, vstane dr. Serko, gre tja pred balkon in pravi: Sie, Herr Simma, kanu ich hinauf kommen? Simma se odreže: „0 ja, kom men Sie nuru. Nato se podajo dr. Serko, Gabor Hočevar, Žiga Vodušek in še dva ali trije drugi visokošolei na balkon, kjer je še vedno izzivala boja željna hajlovska trojica. Zato se dr. Šerko vstavi pred Sinimo iu mu razloži na njegovo vprašanje, kaj da hoče, da se smatra družba v paviljonu za provocirano po vedenju g. Simme in dr., da kaj takega absolutno ne trpi iu ne bodo trpeli in po nekem mrmranju pristavi še: „Herr Simma, mir seheint, vvir vverdeu Sie vvahr-scheiulieh hinausuerten*. Dam Vam pa še prej častno besedo, da Vaš mirni odhod ne bodemo smatrali za straho-petnost, marveč za previdnost. Ce pa ne marate takoj vsi vkup oditi in se odstraniti, štel bodem samo ena, dve, tri in po „tri** Vas vse vkup porinemo iz balkona in iz sobe. Ker se pa g. Simmi ni zdelo umestno na mirni način umakniti se in ker je Erik Schmid začel renčati — .ich vveiche nur der Brachialgevvalt** — in dvigati svoj „lleil-stabu, začne dr. Serko šteti in po zgo-vorjenem „tri" so pač zleteli g. Simma, Schmid in Zesehko skozi vrata ven doli po stopnjicah. Slovenski visokošolei so se nato podali zopet v paviljon. A ker gospodje „ venvrženci*4 še niso imeli dovolj in ker še niso mirovali in se tam pred hišo nadalje rogali iu proti družbi im-pertinentno smejali, šlo je nekaj slovenskih visokošolcev zopet tja k njim ter jih pomirilo in potisnilo povsem iz Sviearije ven na cesto. Pri tem je Simma je še enkrat pokazal svojo junaštvo, stopil tja pred Slovence iu dejal: „Ja, ist denn in dieser Gesellschaft keia Mensch, der sich zu stellen \vagt". In hitro je dobil nato krepak odgovor, nakar so vsi trije provokatorji seveda na bolj ali manj rahel način morali zapustiti švicarijska tla. Še pred tem je Zesehko poslal natakarico po policijo, ki je v teku prihitela na lice mesta in po svoji intervenciji poslala Simmo in njegova tovariša na magistrat, češ, naj gredo tja napravit natančno ovadbo. Tako je bila ta rabnka končana. Zgodilo se ni nikomur nič hudega, le malo pomazani so bili gospodje Nemci in seje Erik Schmid menda na potu iz Sviearije proti gradu malo prevrnil ter napravil pri tem še — kot dodatek — prostovoljni kozolec. Psovk slovenski visokošolei sploh niso rabili, le Schmid je tisti hip, ko je še v sobi začel mahati s palico in vpiti „Riiuber, Gesindel," dobil nekaj odgovora od g. Ziere Vo-duška. — Tako so se toženci, ki so povsem krito3reno priznali in so storili. Začelo se Zaslišani so bili redarji, o katerih trdi ovadba, da so bili od strani razžaljeni in napsovani. darjev ni besedice ovadbe potrditi, marveč vsi so le izjavili, da so napravili red, ustavili prepir in kreg. Zaslišane so bile tudi natakarice kot priče. Pa tudi te niso mogle ničesar drugega povedati, nego da so slišale prepir in ropot in da so gospodje izzivatelji imeli malo pomazane obleke. S tem je bilo dokazovanje končano, ker je g. sodnik vzpričo priznanja obtožencev odklonil dokaz po zaslišanju Simme in obeh drugih zasebnih obtožiteljev kot prič. — Državnega pravdništva opravitelj je vzdrževal svoje predloge. Nato je g. dr. Eger predlagal, da naj se obtoženci obsodijo zavoljo 10 ali še več kažnjivih dejanj, katera je spravil v nekako tabelo in je narekaval na zapisnik. Po teh Egerjevih specifikacijah so se pričeli zagovori. Prvi se je oglasil g. dr. Konrad Vodušek, ki je govoril nekako takole: Visoko sodišče! Pred vsem izjavljam, da ne mislim govoriti tako suhoparno, kakor moj preČastiti g. pred-govornik, marveč spustiti se hočem malo bolj v podrobnosti in zanimivosti današnjega kazenskega slučaja, to pa tem bolj, ker se je razprava hitreje, no gel Žige zagovarjali ob-možato in od-obrazložili, kar je dokazovanje. Toda nihče izmed re-n i t i najmanjše kakor smo mislili, končala. Vse pa, kar bom govoril, storil bom edino kot z a govornik svojega brata Žige Vo-duška. — Visoko sodišče! Vsakdo izmed nas, ki je količkaj užival dijaška leta, doživel je semtertje tudi kako dijaško rabuko. To si mora vsak priznati. Ravno tako pa ve tudi sleherni med nami, da se je vsaka taka rabuka kaj hitro, mogoče še hitrejše nego se je pripetila, poravnala in skončala na dijaški modus in da se ni privlekla pred sodišče, kamor tudi ne spada, dasi se je zgodilo danes od strani gg. tožiteljev. Jaz n. pr. prav natanko vem od dandanašnjega c. kr. deželuovlad-nega koneipista Simme, ki je užival na Dunaju sladkosti dijaških let, da je tudi on večkrat prišel v interesantne in kritične momente in da je po končani tej ali oni rabuki skoro gotovo pokleknil na tla in s povzdiguj enimi rokami hvalil, da se je vse tako tiho iu mirno in brez g. drž. pravnika izteklo. No, pa pustimo to. Vse to počiva sedaj že v grobu preteklosti, zato ne govorimo več o tem. Prav taka in prav tako nedolžna, kakor so vse dijaške rabuke, pa je bila tudi tale dogodbica v Švicariji. Kje pa se je pravzaprav pričela ta vojska? Visoko sodišče je slišalo, da se je izzivanje od strani gg. Simme in njihovih tovarišev pričelo že pred kazino. V tisti noči se je namreč izvršila v „Zvezdi" prelepa Prešernova slavuost, ki se je obnesla sijajuejše in lepše nego si je to mogel predstavljati najmanj zagrizeni ljubljanski Nemec. Pa tudi v tem oziru se z veseljem spominjamo na to Čarobno noč, ker so se pri tej priliki pustili od naše strani ljubljanski Nemci v najlepšem miru, nekako tako, kakor se pušča po navadi neka znana stvar na cesti. Za Nemce pa je bila ta slavuost soveda „nox iraeu. In ker se od nas ni dala nobena prilika k Čisto nepotrebnim, če tudi od Nemcev hudo zaželjenim nastopom, so pa Nemci sami začeli. In zato so se izvršili tisti danes popisani napadi in zato je ta lepi tri-tolij, ki danes nastopa kot krvavo žaljen tožnik, tam pred kazino tako nesramno napadel slovenske dame in celo slovensko družbo. Ti nemški gospodje so imeli najbrž tudi kako svojo slavuost, ki jih je malo čez mero razvnela. Bili pa so na vsak način jako krvoločni, tako da jim to izzivanje pred kazino ni zadostovalo in da so jo ubrali za slovensko družbo naravnost v Švicarijo in komaj kakih 10 minut pozneje nastanili in nastlali se na balkon. Tam so se začeli zopet norčevati, rogati in konečno celo žvižgati. S tem je bilo dano znamenje k tistim nastopom in neprijetnostim, kateri so se pripetili vsled tega g. Simmi in njegovim sode-lovateljem. Saj dandanes še vendar vladajo take razmere pri nas v Ljubljani, da se noben Slovenec, najmanj pa kak zaveden slovenski visokošolec v Ljubljani, v Švicariji doli iz balkona ne pusti izzivati in izsmehovati od takih obrazov, kakoršne je morala gledati v jutro dne 6. julija t. 1. mirna slovenska družba! Na to v kratkem naslika govornik ves položaj in vse dogodke, ki so se na to pričeli v Švicariji in se pri tem sklicuje na obširne in odkritosrčne zagovore obtožencev in pravi, da je morala pač ta bojaželjna trojica konečno ko na nikak način ni hotela dati miru, ven iz Sviearije, če tudi je poklicala redarsko pomoč! No in sedaj, nadaljuje govornik, pa vzemimo v roke to-le ovadbo! Kake surovosti in kake podlosti so nagroma-dili ti ljudje v ta hudodelski spis. Vseh različnih izmišljotin kar mrgoli v njej in priznati moramo, da bi kako tako insinuacijo z najmirnejšim srcem čitali in gledali v „Grazer Tagblatt-u" ali kje dru Da se je pa taka ovadba predložila in prinesla k sodišču, to pa je naravnost — škandal in sicer prav velik škandal. To povdarjam z vsem akcentom in pravim, da je še večji škandal, da se je rodila ta ovadba v pisarni ljubljanskega odvetnika. Visoko sodišče! Obtoženec Žiga Vodušek je prav iz srca rad priznaval, da je g. Schmidu postregel z nekimi psovkami. Kar je rekel, je rekel in sicer v momentu, ko je g. Schmid začel po „hajlovski" renčati in vihteti svojo gorjačo. In le g. Hočevarju se ima ta Schmid zahvaliti, da se je preprečila kaka hujša neprilika ; ker on mu je prestregel roko in ustavil udarec. Ker pa se je zahvalil z „Gesin-delnom" dobil je svojega „suita" na hrbet in ta sedi, če prav bo danes Žigo V. zadela ostrost kazenskega zakona. Vse druge ovadbe pa so prazna slama, katero bodo tožitelji zopet lepo pospravili in odnesli danes „rebus in teetis" domov. Kar se tiče vsega tega groženja in hudega ravnanja, naj le visoko sodišče pomisli, da je g. dr. Šerko postavil g. Simmo pred alternativo, da naj gre zlepa, sicer bode zgrda treba odriniti. Obrnil se je nanj, ker ga je smatral za tisti faktor, ki naj bi pomiril razburjena svoja tovariša ter jih seboj vred spravil s pozorišča. Ker pa vse vkup ni nič izdalo, prejeli so svoje plačilo in — šli. Vsakega dijaka vežejo dandanes še vedno tudi dijaške postave. Te postave obstajale bodo tudi dalje, če prav so jih današnji obtožite-Iji kruto prekršili, nastopivši kot ovaduhi ne samo radi razžaljenja svoje lastne Časti, marveč tudi glede drugih stvari, ki jih prav nič ne brigajo. Tudi mi bi bili lahko nastopili to isto pot. Pa je do danes nismo hoteli, če prav imamo vse drugačna sredstva v rokah, s katerimi lahko zabobuamo. Do danes smatrali smo vse to kot dijaško rabuko, od danes naprej pa bodemo tudi mi ubrali druge strune, ker se morajo jenjati vsi obziri. Sploh pa je vsa ta zadeva produkt zadnjih časov v Ljubljani. Tista megla, ki je dolgo časa ležala na rljubljanskem" razmerju med nami in med Nemci, se je jela umikati. Seveda se bodo pri tem Nemcem in hajlovcem peruti močno in krepko postrigle. To menda Čutijo. In zaradi tega pa v zadnjih časih vpijejo v svojih časniških glasilih prav tako, kakor da bi jim mi Slovenci že drli kožo. Iu zaradi tega spuščajo v svet in pred sodnijo take ovadbe, kakor je ovadba g. Simme in dr. Le tako naprej! Na ta način bodemo najhitreje pri koncu in mi Slovenci kmalu ne bodemo imeli drugega izraza za počenjanje ljubljanskih Nemcev in za njihove podle denuncijacije kakor besedico: „pfuiw, s katero tudi jaz danes končam. Ker jc bila današnja razprava tako rekoč nekaka „reduetio ad absurd umu dr. Egerjeve ovadbe, predlagam, da se z ozirom na veliki broj olajžalnih okoliščin obsodijo obtoženci tega, kar so priznali in kar se smatra za kažnjivo! Za njim je govoril g. dr. Ravnihar. Tudi njegov odločni in krepki govor bi radi prinesli v celoti. Povdariti pa moramo na vsak način nekaj njegovih besedij. Dejal je, da je ta ovadba nekaj povsem novega. Ce bi se tak princip hotel uveljaviti n. pr. na Dunaju ali v Gradcu, bi se morala ustanoviti tamkaj posebna okrajna sodišča, ki bi imela dan na dan od zore do mraka posla črez glavo. Zato so današnji tožniki zelo smešni. Ljubljanska policija je smatrala vso to afero za dijaški „ulk" in pač nevredno, da bi se spravljala pred sodišče. Ljubljanska policija ima pač drugega posla dovolj. Pri vsem tem pa še vendar ne rabi kake substitucije ali kake pomoči od strani nemških odvetnikov in deželuovladnih koncipistov a la Simma. Če se ravno g. Simma sklicuje na to, da so časniki hitro prinesli ves ta dogodek, naj se pogovori o tem s časniki samimi. Obtoženci nimajo s temi noticami prav nobenega stika in bi tudi do danes molčali in drugače stvar popisoval, kakor so to ravno glede g. Simme že storili, če bi se stvar ne vlačila pred sodnijo. Danes pa naj pride resnica na dan in v javnost. In javnost naj sodi te kolegijalne hajlovske dijake, če delajo glede svojih kolegov ovadbe radi javnih in ne zasebnih deliktov. Na to je govornik govoril še o krivdi g. dr. Serkota in opozarjal sodišče na vse, kar se pri presoji ne sme prezreti. Za njim se je oglasil še g. dr. Novak. Tudi on je z vso odločnostjo zavednega zagovornika utemeljeval — smešnost ovaduških tožnikov. Dejal je, da Slovenci danes prav gotovo ne bodo s težkim srcem odšli iz sodne dvorane, če tudi bodo obtoženci obsojeni. Pač pa se bodo lahko smejali tožnikom, ker se hujše niso mogli maščevati nego s svojo ovadbo, ki je danes zletela prav imenitno — v vodo. Kolikokrat se je slovenskim visokošolcem v Gradcu ali na Dunaju pri petilo še vse kaj hujšega. In vendar, ne enkrat niso prijeli za pero in ne enkrat niso pisali kake ovadbe, še manj pa take surovosti, kakor jih obsega ta-le današnja ovadba. Le radovedni smo, če bodo tožniki oziroma gosp. deželnovladni koncipist Simma imeli pogum preklicati v javnosti vse, kar so si izmislili glede obtožencev, in povdariti se mora, da so tožniki izzivali tudi slovenske dame, ki so tudi po internacijoualnih pojmih in predpisih izven in zunaj kroga napadov. Zakaj pa so šli ti danes tako užaljeni tožniki sploh v Švicarijo? Kaj je neslo tja g. Simmo? Saj se vendar hitro stakne, če se tako zelo išče! Zgodilo se je potem, kar se v takem slučaju sploh le da pričakovati, in kar so ti ljudje spekli, to naj sedaj tudi pojedo! Po nekih kratkih opazkah g. dr. Egerja oglasil se je k besedi konečno tudi Simma. Sodišče mu je dalo besedo in ob splošnem začudenju se je začel ta junak obračati proti gg. zagovornikom. Govoril in besedičil je tudi nekaj o „F e i n d ali P r e u n d der slovenischen Kreise", kar se pa ni dalo vse prav dobro razumeti. Tudi je dejal, da se ga je danes napadlo itd. G. sodnik ga je opozoril, naj konča in stavi svoje predloge. A ker je Simma vedno Še govoril in govoril, pomagal si je g. sodnik a tem, da je vstal in izjavil, da se sedaj razglasi sodba. To se je tudi zgodilo. Obtoženci so bili sicer obsojeni na primerne de- narne globe in sicer vsled tistih besedij in dejanj, katere smo prav radi in s pogumera pripoznali. Oproščeni pa so bili glede vseh tistih razžaljenj časti, katere so izmišljene v ovadbi, in oproščeni so bili tudi glede vseh javnih prestopkov po §i? 312, 314, 431 k. z., katere so jim tožniki hoteli z vso silo — zoper voljo ljubljanske policije — imputirati. Tako se je izvršila in skončala ta zanimiva razprava. Naj jo le prečita vsakdo, ki je kaj cul o vseh tistih vesteh, katere so razširjali ljubljanski hajlovci po Ljubljani in po graških listih. Iu vsakdo mora nam priznati, da so včerajšnji tožniki rešili — recimo — samo eno polovico — svojih časti. In še ta je po naših mislih — težko priborena iu drago pridobljena. Dnevne vesti. V Ljubljani. 30 julija. — Osebne vesti. Dr. E r n es t D ere a ni, ki se je meseca aprila povrnil iz Berolina, kjer je proučeval več časa nosne, grlove, ušesne in očesne bolezni, je bil imenovan na gcaški kliniki asistentom pri profesorju Dim mer j u za cčesne bolezni — Šolsko nadzorstvo. Kakor Čujemo, prevzame novi deželni šolski nadzornik g. Leveč nadzorstvo ljudskih šol, deželni šolski nadzornik g Ilubad pa nadzorstvo srednjih šol. Na Štajerskem je 9'stt mizirano novo mesto deželnega šolskega nadzornika, in sicer za slovenske ljudske šole. Na to mesto pride deželni šolski nadzornik gosp. Končnik. — Kako in s čim se zidajo Škofovi zavodi? Poroča se nam: Vse mogoče se je že ugi balo, bo li zamcgel ljubljanski gospod knezoškof dozidati svoje zavode, ali ne. Uganka je sedaj vsaj zame popolnoma rešena in sicer po naključbi ugodno za Prevzvisenega. — Vozil sem se te dni iz Ljubljane v Radovljico. V Medvodah prisedeta v vagon dva »gospoda« — skoro gotovo sta bila pri »Prevzvisenemu« ter začneta v navzočnosti moji — oblečen sem bil kot turist in pazno čital neki cenik tržaške slovenske firme, za nju dva gotovo agent — v cerkveni latinščini sledeči razgovor: A : »Koliko si pa že ti poslal za te — scilicet škofove — zavode?« B.: »Skoro nič, farani ne dajo, so revni, jaz pa tudi ne morem — ego autem non possum « — A.: »Ali nimaš zadosti maš?« B: »Kaj de, drugi župniki pošljejo denar za maše h goldinar v Ljubljano gg. frančiškanom ali pa v semenišče, ti jih bero a 80 krajcarjev, škcf pa dobi ostalih 20 kr.« A : »Ti le maš ne znaš dobiti; čemu imaš pa priŽnico? Glej! jaz sem lansko leto napravil sveti misijon; naprosil gg. očete, da so pesebno povdarjali, koliko trpe spokorjeni grešniki v vicah, koliko dobrega so dolžni živeči kristijani darovati za duše v vicah, kaka dobra dela stori oni, ki da za eno ali več svetih maš v ta namen; da pod grehom je zavezan to storiti vsakdo, ki si zamore vsaj v teku ene#a meseca pritrgati te krajcarje. »M»esto vina pijte vodo in ne boste goreli v vicah«, govoril je pater. Sedaj imam plačanih maš več ko zadosti. Vsako nedeljo lahko berem plačano mašo zraven obligatne maše za f a r a n e. Vidiš s tem sem se škofu priporočal, dajem mu in mu bom dajal brez lastne škode mesečno 10 krone« B : »Jaz bi tega ne storil, če bi imel še tohko plačanih maš. Maše ob nedeljah se morajo brati le za farane, vsaka druga intencija je izključena; tako sem se učil za časa Pogačarja in tako bom delal, z ma-Sami pa barantal ne bom. To bi pomenjalo čase pred L u t -r o m.« A : »Kakor ti drago, boš sedel pa še dolgo v hribih.« B.: »Če tudi, pa vsaj z mirno vestjo « Toliko je bilo pogovora in vendar dovolj. Toraj gospodje župniki bero »ex ctTo« maso za farane, obenem pa si dado plačati mašo za umrlega, opravijo intencijo, goldinar se ima poslati za škofove zavode in to po škofovem navodilu, ali bolj domače rečeno — prava dovoljena kupčija z mašami. Zivio časi, Luter Martina! »Slovenec« — daj popra. vek! Starejši gospod bil je občespo-štovani župnik na Gorenjskem H. — Umrl je na Ponikvi ob južni železnici profesor ljubljanskega učiteljišča Viljem Hallada v sta rosti 47 let. — V bolnici umrl je včeraj ces. kr. davčni pristav Feliks Le-nassi iz Postojine. — Iz Šiške: K slavnosti 25 letnice šišenske čitalnice, v nedeljo, 2. t. m., korakajo oglašena društva in ona, ki se morda še oglase, z godbo od »Narodnega doma« toč^o ob */43. popoldne. Oni društva, ki se hočejo pridružiti skupnemu od hodu, naj se blagovolijo pravočasno zbrati v »Narod. domu«. — Slovenskim visokošolcem! Akad. fer. društvo »Adr>ja« priredi dne 8. avgusta 1903 velik ljudski shod v Gorici v prilog slov. univerzi v Ljubljani, slov. gimnaziji in javni slov. ljudski šoli v Gorici. Slov. dijaštvo je v vprašanju elov. univerze nastopalo vedno kompaktno; zato pozivljemo vse slov. \isokcšo!ce, da se udeležijo omenjenega shoda Ker se bode pa razpravljalo razven vseućilišk* ga vprašania tudi o slovenskem šolstvu na Goriškem, bode imelo ravno izven*roriško dijaštvo priliko, spoznati našo bjrbo v naj nujnejših kulturnih potrebah Natančnejši vspored shoda objavimo pri hodnjič. — ,PSezzo (Fšitsch)'. EU* pisano je mesto okrajnega sodnika v Bovcu. Ta razpis je oglasen v uradnem »Ossarvatore« samo v laškem jeziku. Bovec se imenuje — »Plezzo«, v oklepaj pa je še pridjano »Fiitsch —« o Bovcu pa ni duha ne sluha. In vendar je Bovec le Bjvec ter središče slovenskega sodnega okraja. Okrožna sodnija, katere pred sedstvo razpisuje to mesto, je na pravila s takim oglasom nov škan ci a 1 ter nas zopet udarila z laščino. To je demonstrac ja, ki vzbuja ogorčenje, in proti takemu postopanju javno protestujemo ter zahtevamo, da se spoštuje naš jez'k 'na naših tleh. Kakor čujeme, pojde proti ta kemu nečuvenemu preziranju slov. jezika protest tudi iz Bovca samega na višjo scdnijo in na ministrstvo. Za vsako reč se moramo posebej Ooriti, za vsak košček pravice našega jezika se moramo bojevati z višjimi instancami. Povejte nam, ali je to škandal ali ne?! — Nove razglednice. V trgovini gosp Vasa Petričiča se dobe nove jako lično narejene razglednice — nahaja se na njih posnetek »Slov. Naroda.« — V Dolenjah na Gorenjskem je umrla 22 t. m. vzor gospodinja Meta Andrejka, mati rit-mojstra pl. Andrejke, v 85 letu svoje starosti. Naj ji bo labka zemljica! — Iz Gradca se nam poroča, da je tam v starosti 78 let umrl vpokojeni ravnatelj prisilne delavnice v Messendorfu gosp. Vinko Skodlar. Pokojnik je bil rodom iz Crncmlja. Do 1. 1870 je služboval v ljubljanski kaznilnici, potem pa pri šel v Messendorf za ravnatelja. Tudi v tujini se je vedno zavedal, da je Slovenec in se vedno zavzemal za slovensko stvar. — Boj med orožnikom in Ciganom« Orožniški stražmešter Košar iz Zidanega mosta je zašle dovai z drugim orožnikom tri dni nekega velikega c ga na, ki je v dru žbi z mlado ciganko kradel po Dolenjskem in Spod. Štajerskem. Dne 23. t. m. sta končno orožnika zasledila cigansko dvojico v gozdu Lisičje pri Pilštanju. Dočim je mlajši orož nik držal ciganko, lotil se je straž mešter Košar cigana. C gan pa se je uprl ter zabodel večkrat straž-mešlra z nožem. Boj je bil silen, ker je bil cigan izvanredno močan. Končno sta se oba s stražmeštrom krepko oklenjena prekucnila preko precej visoke skale, kjer je stražmešter ne zavesten obležal, a cigan se ga je trdno držal ter ga davil. Sedaj je drugi orožnik pustil ciganko ter pri hitel stražmeštru na pomoč. Zabodel je cigana dvakrat v nogo, potem pa se trudil, da stražmeštra oživi, kar se mu je šele čez dalje časa posre čilo. Med tem pa sta cigan in ciganka ušla. Šele drugi dan so drugi orož niki vjeli cigansko dvojico. Straž meštra Kožarja so prepeljali hudo ranjenega v garnizijsko bolnico v Maribor — Tatinska družba skočila iz vlaka. Po Koroškem in Sp. Štajerskem se klati že dje časa šest mož broječa tatinska družba, ki jo vodi neki Jurij Schulling. Pred nekaj dnevi se je ta družba peljala z železnico. Še med vožnjo je morala dobiti obvestilo, da ji je v Št. Petru pripravljen primeren sprejem po orožnikih, vsled česar so tatovi še med vožnjo poskočili iz vlaka in pobegnili čez hribe na Štajersko. _ V tujini ponesrečil. Pre mogar Ivan Potočnik iz Leskovice je v nedeljo v Fohnsdcrfu v neki gostilni igral na harmoniko v slovo v Ameriko odhajajočim delavcem. Zvečer je Potočnik zapustil družbo, rekši, da pojde tudi on v Ameriko. Na stopnicah je padel in se — ubil. Zapustil je vdovo in četvero nepreskrbljenih otrok. — Roparski napad. Dne 27. t. m. je zidar Alojzij Gabelle iz Tolmezza pri Vidmu napadel nekega Franca Eržena iz Gjrio pri Smledniku, ga udaril s kamnom po glavi in ga hotel oropati, a je bil še prave časno pregnan. — Samomor mežnarja. Bivši mežnar Abs'atter v Sjvodni pri Šoštanju je legel pod velenjski vlak, ki ga je n» mestu usmrtil. — V Žalcu je ubilo bruno pri stavbi novega hleva pocestnico Fleis vu'go Šantl. Tudi njen 5 letni otrok je teiko ranjen. — Ubegiega kaznjenca Franca Uepeta, ki je ušel iz Maribora, je prijel v vasi Ctfšnj'ce orož niš ki vcdja gr. Jereb iz Železnikov — Prihodnja javna vinska pok usnja v tukaj&nji deželni kleti pod kavarno „Europo" bo v soboto, dne 1. avgusta, ob 8 uri zvečer. Pri tej priliki se bodo razdelili naročeni in preostali steri-iizatorji, to so priprave za odpravo kana na vinu, ter se bode obenem prodalo po primerni ceni 70 litrov zelr nega, t. j. lino, belo, buteljsko vino, in 120 litrov prav dobrega rdečega cvička s krškega okraja. Licitacija se prične ob 1 ,9 uri. — Preskrbljeno bo tudi z mrzlimi jedili. — Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnjem dežel nem sodišču: 1 ) Na 3 tedne ječe je bil obsojen Ivan Kleindienst, posestnik na Brezjah, ker je svojo mater M*r;jo, dne 4 rožnika t. 1. v prepiru z roko sunil od sebe tako, da je pri letela s čelom na duri in se lahko poškodovala. — 2.) Anton Rehberger, kočarjev sin v B >bovku je dne 14 rožnika t. 1. v Spodnjih Tenetišah blizo Primožičeve gostilne posestnika Anireja Žagarja iz Primskovega z nožem sunil na desno stran brade in pod levo ključnico iz jeze, ker ga ni j. us il Ž*gar prisesti na itak že polni voz, na to je pa še poleg sto ječega fanta Antona Zormana brez povoda z nožem ranil na levi kolč-nici. Rehberger se zagovarja s popolno pijanostjo; sodišče ga je na eno leto težke ječe obsodilo. — 3.) Janez Peterca, po domače Rtač, hlapec v Dobu je imel zvečer 9. vel. travna prepir z zaborškimi fanti, in ko so se ti proti jutru okolu treh vračali i« Vidma ekoz vas Djb domu, skočil je Peterca oborožen z gnoj nimi vilami na Franceta Klemenčiča ter ga udaril po glavi, na kar je zbežal; obsojen je bil na 2 meseca ječe. — 4.) G)stinja Marija Brezar v Dvorjah je zvečer G. vel. travna med tem ko je kuhala večerjo za Bergantove, pustila teh enoletnega sinčka Janezka brez nadzorstva na ognjišču sedeti, mesto da bi kot na jeta pestunja pazila na otroka. V njeni navzočnosti se je dete prekucnilo v vrelo kašo, in se tako opeklo, da je čez 2 dni v ljubljanski bolnici umrlo, sodišče je Marijo Brezar za radi pregreška zoper varnosti živ ljenja na 14 dni strogega zapura obsodilo. — Nezgoda na Rimski cesti. Hlapca Feliks Košan in Ivan Logar, oba v službi pri Kantzu na Rimski cesti štev. 16, pripeljala sta včeraj ob 4. uri popoludne s parom konj voz sena z Viča domov. Hlapca sedela sta oba na vozu. Vozil je Iv. Logar. Pred Kantzovo hišo zapeljal je Logar h kraju ceste, da bi ložje zavil in zapeljal na dvorišče. Ker pa cesta nekoliko visi, se je voz zvrnil in oba hlapca sta padla z voza na hodnik. Lcgar se je poškodoval na desni roki in na nogi, Košan pa je padel s tako silo na glavo, da se mu je kri vlila iz ust, nosa in uses in je obležal nezavesten na mestu. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v de želno bolnico, kjer se pa danes že bolje počuti in ima upanje, da ozdravi. — S koso nogo prerezal. V Dobu v kamniškem okraju je dijak Viktor Leveč kosil travo in pri tem s koso zadel blizo njega stoječega 15!etnega Franceta Stareta ter ga v desno nogo vrezal. Poškodovanca so prepeljali v deželno bolnico. — Štiri steklenice likerja ukradel je neznan tat kantinerki Emiliji Poppovi v brambovski vojašnici iz zaboja v kleti. — Z drevesa padel je včeraj Franc Vesel, 15 let star, kajžarjev sin v Dolenji vasi v kočevskem okraju in si zlomil levo roko. — Za kruhom. Danes ponoči se je odpeljalo na Nemško iskat dela 65 Hrvatov. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoći z južnega kolodvora 10 oseb. — Najdeno. Sprevodnik Franc Zaje, stanujoč na Sv. Petra cesti št 52, je našel včeraj popoludne v Latter- manovem drevoredu zlat prstan z zelenim kamnom. — Nailo se je dva metra blaga na Rudolfovi cesti. Kdor ga je izgubil naj se oglasi pri Ivanu Rakovou na Rudolfovi cesti štev. 18. * Najnovejše novice. Turška cenzura. V Carigradu sta bila obsojena posestnika dveh naj ve Čjih hotelov vsak v enoletno ječo, ker sta imela na mizah Časopise, ki so na Turškem prepovedani. — Stavba se je podrla Pri prezidavanju hotela „krone" v Op avi se je podrla trina-stropna zgradba ter ubila neko šetajoeo gospo, tri delavce pa smrtno ranila. — Petrolejski vrelci gorijo v R a 1 a h a n i pri Rak u j u. Dosedaj je zgorelo 50 vrelcev, požar pa se divja. — Dvojni umor. V zaporih okrajnega sodišča v Siklošu pri Šo-pronu je jetnik Bodo z žepnim nožem zaklal svoja sodnica J as morskega in llollo. — Dve ladjici sta se potopili na inozemskem obrežju s celo posadko. Na eni ladji je bilo razun kapitana še 16 mož. — Cesarjev dar. Cesarje obdaril neko \Vreiuber-ger v Liueu, ki ima dvanajst sinov, ki so bili vsi vojaki ter tvorijo sedaj svojo godbo, z zlato verižico z dvanajstimi dvojnimi cekini in z zlatim, z demanti posejanim križem. Sinovi so priredili cesarju v Brauuauvu s svojo godbo podoknico. — 15 j«"» r n s o u je dobil za svojo 701etnieo daril v znesku 21.000 K. Ves znesek je poklonil ljudskemu šolstvu. — Vojaške žrtve v B i -leku. „Magy&r Ilirlap" je priobčil pismo puškarja Vogla iz Bileka, vsled katerega je pri znani vojaški vaji umrlo 24 vojakov, dva vojaka sta zblaznela, 200 vojakov pa je bolnih. * O kralju Petru I« pripoveduje znanj slikar Vlaho Bukovac, ki je bil poklican v Belgrad, da s'ika kralja, le hvalevredne lastnosti. Bukovac pravi: „Reči le morem, daje zelo ljubezniv in izobražen mož, ki se mu takoj pozna, da je živel vedno v pokrajinah moderne civilizacije. S svojo okolico občuje kralj Peter svobodno in neprisiljeno, brez najmanjše bojeenosti." Bukovac je bil presenečen, ker je našel Belgrad miren, kakor bi se ne bilo ničesar zgodilo. Kralj je sedel pri slikarju sedem dni po eno uro. Pri tem se je z umetnikom ves Čas živahno razgo-varjal o raznovrstnih vprašanjih. Za umetnost se je kralj dosedaj le malo zanimal, pae pa pozna vsa socialna in politična gibanja naše dobe kakor malo kdo. V Ženevi je obiskoval celo anarhistične seje ter je takrat tudi prevedel Stuartovo knjigo „0 svobodiu na srbski jezik. Kakor znano, je Bukovac slikal tudi kralja Aleksandra in kraljico Drago. Nekega dne je vprašal kralj slikarja, kje sta imenovani sliki. Po daljšem iskanju so ju našli v starem konaku. Kralj je dolgo opazoval sliki, potem pa se obrnil k slikarju rekoč : „Ona je bila pravzaprav vendar le lepa žena!,i — Na slikarjevo vprašanje, kako se kralj počuti v Belgradu in v svojem novem poklicu sploh, je kralj odgovoril: „Ćutim se tukaj popolnoma doma, kakor da bi se ne bil nikoli oddaljil od Belgrada nad tisoč korakov." Nadalje je pripovedoval, da bo dal prihodnji mesec privesti svoje otroke domov iz Petrograda. Pri slikanju je nosil kralj rudeeo generalsko uniformo z vsemi redovi. Njegov obraz kaže pristni jugoslovanski tip, ima odločne in krepke poteze pri tem pa vendar dobrohotni izraz. Lasje in brki so sivi skoraj beli. * ,»La bella Marqueritte". Znana krotilka levov, ki je lansko ltto tudi v Ljubljani nastopila s svo jimi levi, je v Budimpešti ponesrečila. Pretečeno soboto je zopet vsto pila v kletko, kjer je bilo 12 levov Levi pa to pot niso bili krotki, kakor po navadi. Najbrže jih je raz-kaČilo, ker je nastopila dama v škrlatno rudeČi obleki. Pozdravili so jo z groznim rjovenjem ter planili na njo. Z nenavadnim pogumom se je branila zverin dve minuti, zaman so ji hoteli pomagati mož Holzer in služabniki. Ko je končno ugnala leve v kot, planila je iz kletke ter se nezavestna zgrudila na tla. Hudo je krvavela iz obeh ram. Zverine so ji desno ramo popolnoma razmesarile, ji zdrobile dva prsta ter jo tudi na levi rami ogrizle. Prepeljali so jo v bolnišnico. Ako bi ne bila imela tako Čudovite samozavesti ter bi se bila že v kletki zgrudila, raztrgali bi jo bili levi na kose. * Avstrijski milijonarji. Avstrija ima v primeri z drugimi državami razmeroma zelo malo milijonarjev. Med 26 milijoni prebivalcev tostranske državne polovice je samo 24 oseb priznalo da imajo več kot 1 milijon letnih dohodkov, med temi je samo jeden bogataš ki ima točno jeden milijon prejemkov. Dve osebi ste priznale svoto 1340.000, dve pa 1350.000 kron. Najviše se ceni razven RoUischilda, ki je najbogatejši barona Leitenbergerja, ki ima kot tovarnar bombaže 5-380.000 dobička na leto in plačuje od tega 259.366 kron davka. Grof AVilczek Guttmann, lastnik velikih premogoko-pov; ima 5-130.000 kron dohodkov; takoj za njim pride baron Liebig. Zelo premožni so tudi nadvojvoda Miroslav, knez Svarcenberg in princ Alojz Lieh-tensteinski. Najbogatejši v celi državi pa je cesar Franc Jožef sam. * Koristi alkohola. Alkoholu se pripisujejo vsakovrstna zla v socialnem stališču. Da pa ima alkohol vkljub temu tudi svojo dobro stran, o tem priča dogodek ki se je izvršil nedavno na Ruskem. V vas se je priklatil stekel volk ter ogrizel šest kmetov na polju. Pozneje je naj)adel tudi še dva kmeta, ki sta se vračala pijana iz gostilne ter ju hudo razmesaril. Prvih šest kmetov je umrlo v bolnišnici, oba pijana kmeta pa so kmalu izpustili iz bolnišnice ozdravljena. Alkohol je namreč deloval proti stekliui ter ju rešil smrti. Uradno prepovedana vročina. V Lisaboni je bila prete-Čeni teden neznosna vročina. Z drevja so padali mrtvi ptiči (toda še ne pečeni!; in ljudje si o j>oldnevu niso niti upali i/, hiš, ker bi jih sicer zadela kaj). Višjim oblastnijam je bilo to seveda neljubo, ker se je bilo bati, da se vstavi ves promet. Zato je izišel ukaz časopisju, da ne sme ničesar pi-sati o vročini. Vsako poročilo o vročini je cenzura brez usmiljenja zasegla. In to je javnost — ohladilo. Samomor psa. V Milanu je imela rodbina Aatoneili nena vadno bistroumnega psa, ki se je hodil vsak dan v bližnjo reko kopat pri tem pa je vselej napravil velik ovinek, da mu ni bilo treba iti čez železnico, ker se je posebno bal vlakov. Zadnji čas pa je postal pes otožen, ni maral jesti ne hoditi. Nedavno pa je šel na železniČno progo ter se vlegel čez njo, ravno ko |e prihajal vlak. Vlakovodja je vlak vstavil, a ljudem se je le s težavo posrečilo, odnesti psa s proge. Toda, ko so ga izpustili, tekel je nazaj na progo ter se vrgel pod voz, ki mu je odtrgal glavo. * Nagla sodba v Mehiki. V San Francisco v Ameriki so v uradu parobrodne družbe ujeli nekega tatu, kateri je ukradtl 400 dolarjev. Tatu so tak'j obsodili v smrt in ga pol ure kasneje ustrelili. * Uvoz diamantov. Tekom, s 30. junijem končanega računskega leta, uvozilo se je iz raznih krajev sveta Z;edinjene države za 30,000 000 dolarjev diamantov in druz*h draguljev. Nabruženih diamantov so uvo žili z-i 10 000.000 dol. * Ukradli hišo. V Sunnvside na Long Islandu v Ameriki polirajo delavci hiše, da tako napravijo prostor za zgradbo novoga kolodvora in predora pod reko E*st River. Mnogo rodbin se je že preselilo v druge kraje na otoku. Kako hitro zamore dvonadstropna kmetska hiša brez sledu izginiti, so tatovi tekom enega popoldneva dokazali. Podjetni tatovi so namreč vso hišo do podstave od nesli in ko so prišli naslednji dan delavci, da bi hišo podrli, so se ne popisno začudili, da razun kleti ni o hiši ne duha ne sluha. Kam je hiša izginila, ni znano. * Strasno linčanje v W. Virginiji. V mestecu Devonu, v county,u Mingo je neki zamorec po-s lil neko 14letno deklico. Dvesto linčarjev je potem zamorskega zlo Činca na izredni način linčalo. Zamorec je našel deklico blizo hiše njenih starišev, jo napadel in odnesel v bližnje grmovje, jo privezal k drevesu, ji zamašil usta in tako ravnal z njo, kakor je hotel. Dekličino odsotnost so takoj opazili in sosedje so jo pri Čeli iskati. Ko so jo našli, je bila že skoraj mrtva, vendar je pa zamogla povedati, kaj se ji je zgodilo. Sosedje so pričeli nepopisno preklinjati in so potem, ko so se nekoliko pomirili, sklenili so skriti in zamorca pri ponovnem posiljenju živega ujeti. Skrili so se torej v grmovju in pričakovali zamorca. Dolgo jim ni bilo treba čakati, kajti zamorec je kmalu prišel in ko je skušal ubogo deklico zopet napasti, so ga maščevalci napadli in ujeli. Spočetka so mu hoteli ude po časi potrgati, toda to bi bila za zločinca premajhna kazen. Radi tega so zamorca povedli k nekemu drevesu, na katero so ga privezali. Nato bo mu obleko raztrgali raz telesa in ga pričeli obdelovati z iglami, žeblji, ma limi nožmi in vsemi mogočimi ostrimi stvarmi. Zamorec se je vil radi bolečin, kričal na vse pretege, in prosil za milost. Toda maščevalcem je bila milost nepoznana in so nadaljevali z mučenjem, dokler ni bilo zamorčevo truplo polno ran. Potem so prinesli na lioe mesta skoraj mrtvo deklico in je položili tako, da jo je zamoreo moral gledati. Nato so mu linčarji izruvali — jezik iz oteklih ust. Zamoreo ni več kričal na pomoč Nato so mu pri živem telesu odrli kožo, je razrezati na kosce in slednje med seboj za »souveniera razdelili. Zamorec je umrl pred deklico, katere življenje je pokvaril. Ko je bil mrtev, so mu izrezali tudi srce. Nato so truplo polili a petrolejem in ga sežgali. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 30 julija Tukajšnji po. litični krogi so prepričani, da je na Ogrskem ministrska kriza neizogibna, če nima grof KhuenHedervarv posebnih pooblastil Ker ja cgrska vlada odklonila kompromisni predlog, naj se vladi zaveže, da se v gotovem ro^u pri ogrskem vojaštvu uvede madjarski komando, na kar oJjenja obstrukcija, se čuje tudi mnenje, da je Khuan za vsak slučaj zavarovan in pooblaščen, postopati s silo, če ne m^re ustavnim pobom izhajati. Budimpešta 30. julija. V.s* javno mnenje se bavi izključno samo z včerajšnjimi dogodki v poslanski zbornici Nihče neče verjeti, da bi si bila opozicija vso stvar kar izmislila, dasi je tudi to mogoče Razširjajo se najraznovrst-nejše vesti, lvii pravijo, da je vlada posamezne opoz cijonalce poskusila podkupiti, drugi zopet trdijo, da je vsa stvar izšla — z Dunaja in da so posredovale Deke skrivnostne dame, udove raznih dostojanstvenikov. Razen parlamentarne komisije 83 bavi s to zadevo tudi državno pravdni štvo in sicer po naročilu justič-nega ministra. Budimpešta 30 julija. Bivši posl Dines izjavlja v Egvetertesu, da ni hotel poslanca Pappa podkupiti, nego da mu je izročil 10000 K, da uredi svoje in posl Nessija finančne razmere!! Budimpešta 30. julija. Mei poslancema Molnarjem in Borbe-lyjem je bil danes dvoboj na samokrese. Zadet ni bil nihče. Zemun 30. julija. Policija je dobila obvestilo, da je znani vodja macedonske revolucije Boris Sarafov čez Beligrad prišel na I »grško. Vlada je odredila, da se ga takoj aretira. Kumunska soj m oblast je namreč Sarafova obso dila kot sokrivca pri znanem umoru prof M haileanu a Ce ogrski organi Sarafova zasačijo, ga izroče Rumunski. Rim 30. julija. Kardinalska kengregac ja je imela včeraj sejo, v kateri se je razpravljalo o ti nančnih zadevah Inozemski kardinali so grajali finančno politiko kurije in zahtevali pojasnil, koliko premoženja ima cerkev in kako je naloženo. Sodeč po poročilih tu kajšnjih listov, niso bili zadovoljni z dobljenimi pojasaili. Rim 30. julija Sedaj so tu zbrani vsi kardinali razun avstralskega. „Sveti kolegij" je torej kom pleten Vsi kardinali so dobili obvestilo, da pridejo jutri ob petih popoldne v Vatikan. Dve uri pozneje naznani posebno zvonenje, da se je začela klauzura Koj na to bodo ceremonijariji pozvali vse nepoklicane osebe, da se odstranijo. Dotlej bo namreč dovoljeno obiskovati kardinale. Prva volitev bo v soboto najbrž ob 9 uri do poldne. Rim 30. julija Včeraj, na dan obletnice umora kralja Umberti so se tu zgodile velike manifestacije Listi pravijo, da so te manifestacije dokaz, kako brezupne s: nade, ki jih goji Vatikan glede obnovitve papeževe posvetne vlade Frankobrod 30 julija. VFuldi kjer je velik štrajk in se je zgo dilo več izgredov, je provincialm svetnik S te ph en s kar na svoje roko proglasil obsedno sta nje. Vlada ga je odstavila. Bratje Sokoli! V nedeljo, dne 2. t. rfi vdeleži se lj u bij. »Sokol* slavlja 25 letnice Sišensk* čitalnioe ter prosi bratd »Sokole«, da se v kar nfj večjem številu vdeleiij0 Zbiramo se v »Narodnefl domu« ob 1A23 uri popoludne ter od korakamo z godbo ob 3 *3. uri Dl Koslerjev vrt. Odbor „Slovenski Narod*4 se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah: Ljubljana: l_. Biaznik, Stari trg št. 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. H. Dolenc, južni kolodvor. M. Favai, Spodnja Šiška pri kolodvoru. H. Fuchs, Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja. A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A- Kane, sv. Petra cesta št 14. A. Koch, Cesarja Jožefa trg (Mahr-ova hiša) j. Kos (J. Schweiger), Kolodvorske ulice št 26. A. Kustrin, Breg št. 6. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. svi. Sever, Gosposke ulice št. 12. J. Sušnik, Rimska cesta št, 18. A. Svatek, Mestni trg št, 25. f, šešark, Selenburgove ulice št. 1. Bled: Filijala O. Fisch9r, knjigarna. Zidani most: Mary Peter man, trafika na kolodvoru. Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. želez. Trst: M Bevk, P. Barricra vecchia (vegal ulica Bosco št 1). Mihael Lavrenčič, Piazza Ca-serma št. 1. M. Majcen, ulica Miramare št 1. Št. Stanič, ulica Via Molin pic colo št 8. Reka : A Potošnjak, Via cUl Molo. Borzna poročila. Ljubljanska ditna banka" Jratmi kurzi dun&j. borze ; rrja^eva renta . . . 5 rebrna renta - . .str. kronska renta . zlata „ [• \ ogrska kronska „ t, zlata „ wiilo cisželeKraDJsk:-o posoiilo mesta,Spljeta ■ „" „ Zadra I*/,0/, bos.-herc. žel. pos.,1902 L D češka dež. banka k. o. 2. P zast. pis. gal. d. hip. b pest. kom. k. o. z i C o 3 O 10° 0 pr. : žc 0 zast. pis. Innerst. hr. „ ogr. cectr. dsžeme hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. s- , , obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . • P ,c 0 „ češke ind. banko ■ B prior. Tret-Poreč lok. žel. ž o u dolenjskih že)eznic inž. žel. kup. V', VT av. pos. za žel. p. o. Jirečke. Jre fce nd leta 1854 . . . m „ » IgBOV. ■ • u „ „ 1864 .. - tisake...... zemij. kred. I. emisije n « 1-1' m ogrske hip. banko . -rbske a frs. lOu — „ turske..... iasilika srečke . . Creditne , ... Inomoske H ... Krakovske „ ... ljubljanske „ ... avstr. rad. križa „ . . . 'gr. „ „ a . • » Ludolfove £ . . . v Ljubljani. 30. julija 1903. 10085 100 55 100 20 100 40 100l65 120 9O 99 30, 130*60 9975 100—1 100 — 10110 99 70 99 60 101 — 1G6 50 101- 100 50 100- 100 — 100 — 98 50 99 50 304 50 100 60 170-183-. O 246 — 156 — 287 — 278 -259 — 87 — 121 -18 90 434 50 83-80 — 72-54-— 8660 68 -79 -452 — 100-85 12110 99 50 120 65 100 75 102 10 99 90 100 05 101- 75 107 50 102- — 101-— 100- 80 101- — 101 - 99 75 306 50 10130 175 — 185 50 251 — 158 — 291-— 282 — 263 — 89 — 122 -1990 435 50 87 — 82"— 7550 55 — 2760 72 — 82 50 458 — Saicburske a Dunajske kom. „ l>eluic«. iuzne železnice . . . 8150 82 50 Državne železnice . . . . ! 668 76 669 75 avstre ogrske banCne jdel, 1590 — 15^9 Avstr. kreditne banke . . I 662 £5 663 25 Ogrske , fg '730— 731 losi enaki' „ . . | 251'— 252'— PromogokopvMoRtu (Brux) | 635 - 645 AJpinske montan .... j 365 50 366 50 Praske želez, ind. dr. . . 1610 1617 — Eiina-Maranyi..... 456 — 457*— Trboveljske prem. družbe . j 375 - 380 — |vBtr. orožne tovr. družbe H 349 — 353 — Oefike sladkorne družbe . 149 — 150'— Valate. C kr. cekin...... 1133 1138 20 rranki ....... 19 06 19 08 30 marke....... 2348 23 54 Sovereigns ...... 2392 24 — Marke........ 117 25 11745 Laški bankovci, .... 95 20 95 35 Stabiji........ 252 75 253 50 Žitne cene v Budimpešti. dne 30. julija 1903. '*T*r c«« i ra- sica ga oktober. „ „ maj 1904 [t S1 oktober tton julij . . „ avgust . „ „ maj 1904 v. 3 „ oktober . za 50 kg n bo „ &o H 50 » bo „ 50 „ , 50 fc K »3 724 7 46 6 27 6 13 611 4 95 527 BfSefcttv. Stara pšenica 5 vinarjev viSji, nova pfienica 2V2 vinarja viSji. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhi nje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tudi pri nepričako------ vanlh dobitkih. Umrli so v L-jubljani: V deželni bolnici: Dne 25. julija: Anton Miklič, posestnikov sin, 32 let, jetika — Ivan Dremelj, k roj ač, 51 let, jetika Meteorologično poročilo. Viima uhu morjem SOA-a. Sreduj) uraunl tlak 736-0 mm. 0a» 3 opazo-~> 1 van j a Stanjej baro- j g, > 1 metrai Q g iv mm. j vVrovi i Nebo 29 9. zv. 7334 194 brezvetr. jasno 30 7. aj. 732 9 17 1 al vzhod del. jasno , jž. pop. 732 2 213 jI. jzahod oblačno Za november-termiii odda ae stanovanje obstoječe iz 3 sob} predsobe in pri tikhn, pripravno za pisarno. Cigaletove ulice št. 3 tik deželnega sodišča. 1962-1 Za se Srednja včerajšnja temperatura 200°, male: 19 8*. Mokriaa v 24 urah: 0 0 mm. stanovanje obstoječe iz 3 sob, predsobe m prilik lin (1961—1) Miklošičeva cesta št. 6. Potrtim srce!k naznanjam v svojem imena in v imenu svojih otrok vtiem sorodnikom, znancem in pri jateljem žalostno vest, da je moja preljubljena soproga, gospa Josipina Bergant roj. Magušar danes, dne 29 juliji, ob 12. uri opo-iucine po daljši bolezni, previđena s sv. zakramenti, v starosti 4'25 let, mirno v Gospoda zaspala. Pogreb drage rajnice bode v petek, dne 31. t m., ob polu 6 uri popoludne iz deželne bolnice na pokopališče k sv. Krištofu. S v. maSe posmrtnice brale se bodo v raznih cerkvah. Ljubljeno pokojnico priporočam v molitev in blag spomin. V Ljubljani, 29. julija 1903. v Nleistvt B«*nt;uiii posestnik in gostilničar soprog MtelMiiiJa. *'i*. MtuiiJko, Ciril*«* It otroci. (1953) Lepo stanovanje na rogata Kongresnega trga in Vegovih ulic« v drugem nadstropju, obstoječe iz 5 sob in pritikliaami, se odda takoj ali pa s I. novembrom t. I. Povpraša se v upravništvu „81ov. Naroda*4 ali pa pri hišniku v istej hiši. Jakob Franz, posestnik in kon-cesijonirani stavb, mojster, javlja v svojem ter v imenu sina Ernesta Franz, hčere Regine Franz in drugih sorodnikov pretužno vest, da je Vdegamogočni našo ljubo in blago soprogo, oziroma mater hčer, sestro, teto, svakinjo in nečakinjo, gospo U*63) Karolino Franz roj. Jutraš po dolgotrajnem, muke polnem trpljenja, previđeno s sv. zakramenti za umirajoče, v 39. letu svoje dobe, danes ob 5. uri zjat«-aj k sebi v boljšo večnost poklical. Pogreb drage pokojne bode dne 30. t m. ob 6. uri popoldne na pokopališče sv. Roka. Sv. mase zadušnice brale se bodo v župnijski cerkvi sv. Nikolaja Predrago ranjko priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. Metlika, dne 29. julija 1903. co tapetar I zaloga pohištva mizarske zadruge v Št. Vidu = pad I-.:-li-bl* a.3=L3. = lij ubijana Gra išče št. 5. --^^ebeochrana. 2788 -27) J*. ,_______rentner g knjigo tržeč V Ljubljani, Dvorni trg štev. 1. Naznanjam, da sem prevzel od ,Narodne Tiskarne* v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve zbrane spise, pf tem letnike in posamezne številke „ljubljanskoga Zvona in vse one knjige« katere so izšle v aložbl „Narodne Tiskarne". — Te knjige so: ■ —m g v. Josipa Jurčiča zbrs.nl iplsi, zvezek I. do XI, broftiran a SO kr., elegantno vezan a 1 gld. Pohamezne čtevilke MLjnblJanskof a Zvona" po 40 kr. Zbirka sasooov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr. Zamikov! zbrani Mplai. I. zvezek, broftiran a 50 kr. Dr. Nevcsekdo: ,.4-000'*. Povest, brofi. a 50 kr. A. Aškerc: Izlet v Carigrad, brod. a 2o kr. Turgenjev: Otoi in sinovi. Roman, broftiran a 50 kr. — dtlri novele, broš. a ii<> kr. Beneft-Tfebizsky: Blodne dnie. i i, .in^n. broširan a /0 kr. Pariz v Ameriki, broširan auibra: Časnik ar-čaanikl, broširano Lefebvre a 50 kr. Stat nnminis stvo In nail a 40 kr J e l i n e k: Ukrajinska dame, Povest, broSiratiM a 15 kr. H a 1 e v y: Dnevnik, broširan a 15 kr. — Razne pripovedke, broširane a 4(> fcr. — Dve povesti, broš. a 25 kr. T h e n r i e t: Undina. Povest, broš. a 20 kr A. Trstenjak: Slovensko gleda lišće, broširan izvod a 1 gld. Jur-ifi: iastki, bros. a 15 kr. — Gregorčičevim kritikom, brofi. a i*0 kr. Avstrijski patrijot: „Partelweson der Slaven11, broširano a 5'^ kr. Po znižani ceni priporoCam: bo kr. Pregovori, prilike In reki. Prej Fran Kocbek sedaj Hunu) W rt-**- Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. — • V pivovarniški restavraciji 3orij Jlocr-jcuilj dedičev v Ljubljani, VVolfove ulice št 12 •e sprejme zdrav, krepak, ne čez 20 let star mladenič, kot iw točaj -e* (Scbankliiu-selae). 1 V petek, dne 31. julija 1903 KONCERT meščanske društvene godite 8 v restavraciji g. Perlesa. Začetek ob 8, uri. Vstopnina 40 vin. Stavbinske svetilnice, tovarniške in delavniške svetilnice, laterne, valilnice in peči za kuhanje. Pojasnila zastonj in poštnine prosto. Gersoa, Boebm & Rosentbal tovarna za kovinske izdelke ItmiitJ. 1LJL. 5 (745-7) Dr. Friderika Ijengiel-a Brezov balzrnm. 2e sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se na v rta njeno deblo, je od pamti vek a znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok, po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zadobi pa Čudovit učinek. Ako se namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti ločijo se že drugI dan neznatne luskine od polti, ki postane vsled tega čisto bala in nežna. Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in kozave pike ter mu daje mladostno barvo; polti podeljuje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečico, zajedce in druge ne-snažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1-50. (871—8) Dr. Friderika Iiengiel-a Najmilejše in najdobrodejnejse milo, za kožo nalašč pripravljeno, 1 komad 6O kr. Dobiva se v LJubljani v Ub. pl. Trnk6czy-ja lekarni in v vseh večjih lekarnah. — Postna naročila vzprejerna W. Henn, Dunaj, X. G. PICCOLI lekarnar v Ljubljani dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža priporoča naslednje izdelke svojega keriično-farmacevtičnega laboratorija, ki se izgotavljajo kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo. l*lt*«*olijrva želtMlciia tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin. (1378—80) PftecoliJ«-*o /i'l«-/na(o vino se uporablja pri malokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polliterska steklenica 2 K l*ic*eoliJ«*Ti i#. mulin ali tam m rinile dajo z vodo pomešani izvrstno in zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pasteurizovana K 130. naiii|a ■»a»■-«»11» po P. n. odjemalci si lahko ogledajo naš znameniti laboratorij. Qo$pica ki je 8 prav dobrim vspehom Jdnvr šila trgovski ku-s, želi služHe kot komptoaristinja. (19U—2) Ponudbe s pogoji blatrovohjo n>»i se dopr>šihati pod K. K., poste re-stante Dvor pri Žužemberku. Prodajalka »n sprejme za filijalko z mešanim blagom. Fdijalka se odda tudi ra?un. (1958-1) Ponudbe naj su p^šliejo pr»d Šifro: .Štajersko1 na upravni§tvo ,SL Nar.-. Sprejme se takoj 50 delavcev za kopanje vodovodnih jarkov proti dobremu plačilu. Oglasit: se je pri inženirju gosp. G. Rumpehu v Ribnici« (1919—2) Sprejmem h 15. septembrom slovenske in nemške steji grofijo veščega uradnika. Lepa pisava pogoj. PUž* po zrn* ž-nosti. Ponudbe do 15. avgusta. Dr. Tomaž Horvat (1937—2) odvetnik v Ptuji. IVI Hi one dam uporablja „Feeolin". Vprašajte svojega zdravnika, ali ni ,,FeeolinM najboljše lepotilo za polt, lase in zobe! Najbolj nesnažen obraz in najgrše roke zađoivijo aristokratsko fini s t in obliko po uporabi lfFeeolina". „Feeolin" je acgleSko milo, ob-scojeCe iz 42 najbolj žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da tudi gube in vraske na obrazu, ogrel, mozolci, rdečica nosu iti. po uporabi „Feeolina" brez sledu izginejo. — „Feeolin*1 je najboljše sredstvo za snaženje, gojenje in lepšanje las, preprečuje izpadanje las, plesatost in glavine bolezni. „Feeolin" je tudi najnaravnejše in najboljše čistilno sredstvo za zebe. Kdor uporablja redno „Feeolin" mesto mila, ostane mlad in lep. Mi se zavezujemo, da takoj povrnejo denar, ako ne bodete takoj popolnoma zadovoljni s „Feeolinom". Cena za 1 komad K 1*—, 3 komadi K 250, 6 komadov K 4*—, 12 komadov K 7"—. — Poštnina pri enem komadu 20 h, od 3 komadov naprej 60 h. —■ Po poštnem povzetju 6(j h več. (1078—1) Razpošilja glavno skladišče :*M. B na llnnafu VII., MariahiIferstrasse štev. 38. Zalo;«* za Ijjiifiljitifo: A ?it. Itstiir, droguerist — Ud % »rti ill««fir. Židovske ulice. — .!«>»* i p lekarna. — lje- karna ..pri /latem jcli-nii'*. Grala lit'Msk Mm D J = Ustanovljena 1863. =■ Javni zavod v vrsti štirirazrednih višjih srednjih šol. Absolventi imajo popolno pravico do enoletnega prosto voljstva, kakor tudi do gotovih služb, oziroma uradov. (1893-2> Sprejmejo se absolventi nižjih sred-i njih Sol, kakor tudi meščanskih Sol iti I le pod gotovimi predpogoji1. Sprejetje i iz drugih jednakih šolskih kategorij je odvisno od visokega ministrstva. Isto velja tudi o prestopu iz kake višje sred nje šole v drugi razred trgovske akade-j mije. iMinisterijalne prošnje je vlagati pri ravnateljstvu ) Začetek Sole dne 18. septembra. Pripravnica je posebej za manj kva-lifikovace prosilce in pa za take, ki niso, , dovolj zmožni nemškega jezika. Z zavodom je združen enoletni abi-turijentski kurz začetek 5. uktubra za j absolvente višjih srednjih šol in tem i jednakim učnim zavodom, ki se hočejo [ posvetiti trgovskim ali industrijalnim I podjetjem ali kot visokošolei (juristi) ; povečati času primerno svoje znanosti Poučevalo se bo tudi v prostih, na : nikako predizobrazbo navezauin eno-I letnih In poluletnih kurzih za gospode i in posebej za dame. (Začetek 18 septembra in 15 februvarja). Prospekte razpošilja in daje pojasnila tudi glede preskrbe učencev ravnateljska pisarna v Gradcu, Kaiserfeld-gasse 25. Ravnatelj: J. Bercrr. 9« 99 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" Akcijski kapital K l,00O.0O0- liupuje In »roclaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. v Ljubljani, Špitalske nlice štev. 2. Zamenjava in ekskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Vinkuluje in devinkuluje ENltona|»t In liiknuNo nienle. Daje predujme na vrednostne papirje. Zavaruje sxedbJbce proti vojaške ženitninske kavcije. ItJi OhjT Roriun nnroolla. Ttoi Podružnica v S P LJETU. <3^= llenarne > lose* «*§»rejriuu v tekočem računu ali na v.ožne knjižice proti ugodnim obrestim. Vložen denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. (2975-110) Promet s čeki in nakaznicami. 82 26 V novi hiši v Kolodvorski ulici v bližini državnega kolodvora v Spodnji Šiški se oddajo poceni s I. novembrom 1.1. lepa, prijazna 5tan©uetnja z vporabo kopalne eobe in vrta. Pojasnila daj« lastnik Karol Gregoreč v/ Celju ali pa ravnateljstvo kranjske stavbene družbe v Ljubljani. (1967—11 Velika, ve6 let obstoječa in dobro idoea prodajalna se odda radi rodbinskih razmer takoj v najem pod najugodnejšimi pogoji. Lokal leži poleg glavne ceste, blizu železničoe- postaje, ra najlepšem prostoru v večjem farnem kraju na Dolenjskem (1942-2) Natancnpji naslov pove iz prijaz nosti upr-»vnistvo »Slov. Naroda«. St. 25082. (1911 - 2) Stavišča na prodaj! Mestna občina ljubljanska prodaja svoja ob Dolenjski cesti, poleg državnega kolodvora pod Rakovnikom ležeča stavišča. Pojasnila ie dobiti in pogoje izvedeti pri mestnem gospodarskem uradu ob navadnih uradnih urah. Mestni magistrat ljubljanski dne IT juiiia 1903 Muhe so zopet sitne! Edina, vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teh škodljivcev je amerikanski Janglefoot" En sam list jih vjame in obdrži do 2000. Dobi se v vseh trgovinah po 10 vinarjev list. (11—171; Glavna zaloga za Kranjsko : Edmund Kavčič v Ljubljani. • • mmmmmm • . i Št. 6388. (1956-1) Magister farmacije V deželni bolnišnici se bo ustanovila lekarna ter ho podpisani deželni odbor za njeno neposredno upravljanje nastavil s 1. septembrom 1903 magistra farmacije proti obojestranski četrtletni odpovedi z letno p)a^o 2 400 K, s prostim sthnovanjem, s kurjavo in razsvetljavo. Prosilci morajo biti neoženjeni, imeti pravico zi\ samostojno upravljanje lekarne ter zmožni nemškega, slovenskega ali kakeg* druzega slovanskega jezika. Prošnje s potrebnimi dokazili naj se vloie do 15. avgusta 1903 pri podpisanem deželnem odboru. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 24. julija 1903 * I : l i i • ! I • i ♦ I i i * i ■ • I Ve lile o zalogo [j perila j za gospode in dame glace m trico rokavice j zadnje novosti v ' i> i uz«* i* i moderce j francoskega facona veliko izbiro svilenih ovratnic j od 15 kr. do gld 2 — ! priporoča tvrdka (1671-10; j V. pl. Gerhauser • ..ori čebeli" 1 Nove suhe gobe in vse deželne pridelke 1. •■!»«. f «~ (1807 -9) Anton Kolenc v Celjn. Priporoča tudi slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnega špecerijskega blaga na debelo in drobno. ,Burski tabor' na Gtincah. Vsak dan, iztrzemši nedelje in prazniki po$trui 4«m ppipravl {c*««. priporoča (1950 | Ign. Korošic, gostilničar. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. i c i* t—-U m fk Naročajte izborno (1384—21) ljubljansko delniško pivo iz pivovaren v Žalcu in Laškem trgu. — j Naročila sprejema |~ — Centralna pisarna i Ljubljani, Gradišče štev. 7. I Stari trg št. 13. | — t) i—i ju C © C N C C E i- £L O N .13 rj tj -Si <; „ s a ■» o -S- veljaven od dne 1. maja 1908. leta. Odhod lz Ljubljane juž. kol. Praga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 ra ponoči osobni vla«, v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomoat, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v An;-Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5J uri zj i vlak v Trbiž od 1. julij* do 15 septembra ob nedeljah in pravnikih. — Ob 7. ari «j zjutraj osobni vlak v Trbiž, Puntabel, Beljak, Celovec, Franzensteate, Ljubno, Dunaj -Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifiing v Šteyr, Line, Budjevice, P!zo vare, Heb, Francove vare, Prago, L;psko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. u» dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. 1. uri 40 min. popcldne osobni vlak v Lesce- ,Bled, samo ob nedeljah in praznikih ji 31. maja. — Ob 3. uri 6tt m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, TTrinioni Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastem, Zeil ob jezeru, Inomoat, Ere gfcne, Curib, Genevo, Pariz, čez Klein-Heining v Steyr, Line, Budejevice, Pizen, Marij;;-vare, Heb, Francove vare, Karlove vare. Prago (diretttni voz I io II. razr.), Lipako, ni Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobm vlak v Trbiž, Beljak, Franzenslc Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo me&to in v K~:? rj Osebni viaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. mj 6 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v ubijan* jnž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetter*. EaKovo, Inomost Cdirektni vozovi 1. in II. razreda), Franzensfeste, Solnograd, Line, St ;, Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Prago {.direktni vozovi I in II razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Pizen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz Genevo, Curm. Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Su Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Duaaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzensiesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer on vlak 2 Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla črez Seizthai iz inom-.sta, čoz I Reiiiing iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinin varov, Heba, Francovih varov, i Lipskega — Ob 8. un 38 m zvečer osobni vlak iz Lesce-Bled samo ob nedeljah in nikih od 31. maja. — Ob 10. uri 43 m ponoči osebni vlak iz Trbiža od 1 julija du 15. sepU ob nedeljah in praznikih. — Proga iz Novega mesta iL Kočevja. Osobni viaJu : Oo H. ari ^4 m z, iz Novega mesta m Kočevja, ob 2. uri 32 m popoidne iz Straže, Toplic, Novega mesu Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod is Ljuoljane drž. kol. v Hars-Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m in 6t 10 uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, — Prigod v Ljubljano drž. kol. i: Kančka- Mefeam viaki : Ob 6. uri m zjutraj, ob 11. un 6 m dopoludae, ob 6. uri 10 e »n cb 9 uri 55 m zvečei samo ob nedeljah in praznikih (1719 »St. 9016. T? (1^4 Zaradi odstranitve jezu na Krki pri Brodu in odkopa otokov na 4000 kron proračunjena dela se bodo oddala potom javne dražbe v izvršitev. Pismene ponudbe z napovedbo enotnih cen za posamezna dela naj BC predlože podpisanemu deželnemu odboru do 3. avgusta l. 1. ob opoldne Ponudbe, ki morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopotUti je zapečatene z napisom: „Ponudba za odstranitev jezu na Krki pri Brodu*. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripoziia ponudnik stavbne pogoje po vsi vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij 5* „ stavbnih stroškov v gotovini ali v pnpilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudne cene, oziroma če se mu vidi potrebnim razpisati novo p ■ beno obravnavo. NaČrt, proračun in stavbni pogoji so na ogled v navadnih uradnih D v deželnem stavbnem uradu. Deželni odbor kranjski v L j u b 1 j a n i, dne 2i\ julija 1903. I" Na poslano tvrdke F. M. Netschek, katere imejitelj je g. Filip Kassovvitz, naznanjam, da imam jaz zoper to tvrdko nasprotne zahtevke, da se pa še ni izvršil obračun. Ob enem pa javljam cenjenemu občinstvu, da sem že stopil v zvezo z Ifip-* veliko tvrdko tako, da mi bo mogoče dobro blago po znatno znižanih cenah prodajati. Oroslav (1954—1) Naznanilo. Usojam si cenjenemu občinstvu uljudno naznanjati, da sem 24. julija 1903 moja poslovodja, namreč gospoda Oroslava Bernatoviča in gospo Katarino Bernatović, odslovil ter ta dva nista več opravičena katerekoli zneske v mojem imenu in na moj račun izterjavati ali sprejemati. Velespoštovanjem (1946—3; F. M. Netschek. c. kr. dvorni dobavitelj. j •da j fciel j in odgovoru! irednik ; Dr. Ivan T » v * m r. # Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".