IV. občni zbor ljutomerskega politienega in gospodarskega društva pri Sv. Juriju ob Šeavnici. Vsa čast slovenskemu društvu, katero psujejo skrajno nemški listi, kakor n. pr. graški »Tagblatt« naSe mlado Ijutomersko polit. društvo! Saj vemo, da oni ne hvalijo nikdar, kar je nam Slovencem v korist. Že štirikrat je to društvo zborovalo v šlirih mesecih svojega obstanka, kar mu zadosti spričuje delavnost, katero mu odreka omenjeni nemški list, Zadnjičv je imelo svoj občni zbor dne 17. nov. pri Sv. Juriju ob Ščavnici v Vaupotičevi gostilnici. Kar trlo se je zavednih mož v 3 sobah, v veži, in še zunaj so bila okna obdana z mnogimi poslušalci, ki so verno sledili blizu 2 uri našim vrlim govornikom. Prvi je poročal g. dež. poslanec dr. Ivan Dečko o svojems d«!cvan|u v dežetaein zbofu. Ko *$e j^ opcavi&l zaradi odsotnosti pri zadnjem občnem zboru v Gornji Radgoni, — ne morebiti iz strahu pred orehovskim prerokom, ampak zavoljo nesporazumljenja z dopisnikom je izostal g. poslanec — začel je razkrivati tužno staliSče naših narodnih zastopnikov v deželnem zboru. Največ krivice, pravi g. govornik, dela nam Slovencem volilni red, ki pripušča dvema tretjinama prebivalstva Štajarskega, namreč Nemcem 52 zastopnikov v deželnem zboru, a eni tretjini t. j. nam Slovencem pa samo 8 zastopnikov.; Kaj hočejo sloriti slovenski poslanci proti takej ogromni večini, ako jim ta noče biti pravična? Do zdaj jim ni skazovala pravice. V deželni odbor, ki vodi celo deželno upravo ter gospodari s 7 milijoni gld., h kateri svoti pridamo tudi Slovenci dobro tretjino, ni vzela do zdaj nobenega slov. zastopnika; v deželni šolski svet, za katerega stroške tudi Slovenci dajemo tretjino, in kateri dolačuje učni jezik in celo upravo naših šol in nam nastavlja učitelje, voli nemška večina le Nemce; deželni uradniki, katere tudi mi Slovenci plačujemo, nastavljajo se pri nas izključno nemški. Teh in enakih krivic niso mogli več prenašati slovenski poslanci, in ko }e nemška večina še zagnala strašen vrišč zoper pravično slovensko zahtevo, zop-er slovensko-nemško gimnazijo v Celju, bili so prisiljeni izstopiti iz deželnega zbora. Vrtiiti se prej ne raorejo, dokler ne dobijo poroštva, da bo drugače. Vlada lahko pomaga, ako le hoče. Če pridruži h konservativnim in slovenskim poslancem 12 veleposestniških zastopnikov, ki vladi sledijo na vsak migljej, dobi večino, ki bo lahko tudi Slovencem pravična. Nova vlada Badenijeva ima tukaj lepo priložnost, dejansko izvršiti svoje geslo pravičnosti. Na ta z veliko pohvalo sprejeti govor se je sprejela enc^^asno sledeča resolueija: »Zbrani volilci na IV. občnem^zboru ljutom. polit. in gosp. društva 1.) izrečejo zaupanje svojim deželnim poslancem, odobrujejo njikov izstop iz deželnega zbora ter žele, da ne vstopijo poprej v deželni zbor, dokler ne dobijo zadostnega poroštva za izpolnitev najnujnejših potrels_ narodnega in gospodarskega napredka Slovencev na Štajarskem; — 2.) izražajo zaupanje svojim državnim poslancem in žele, da vsi slovenski državni poslanci energično zaktevajo, da vlada pri nastavljenju uradnikov na južnem Štajarskem strogo izveršuje svoje načelo pravičnosti«. Drugi govornik, g. dr. Fr. Rosina, je poudarjal z veliko zgovornostjo važnost okrajnih zastopov, posebno z ozirom na bližajoče se volitve v gornje-radgonskem okraju. Važen je zastop, ker gospodari z okrajnim denarjem; ker mu postava priporoča skrb za gospodarstvo, vinogradarsvo in živinorejo; ker ima pravico uradnike nastavljali. Vse te pravice slabo izveršuje sedanji odbor s svojim orehovskim »obmanom«. 20.000 gld., katere je obljubil prejšnji zastop dati za železnico s pogojem, da se naredi popolna postaja' v Gornii Railgoin, je sedariji nemškutarski zastop obljubil dati brezpogojno. In ker se sedaj kesa zarad opuščenja pogoja, da se še tožiti, da bodo tem večji stroški. Za gospodarstvo, vinogradarsvo, živinorejo ni se storilo nič. Slovenskega zdravnika bi živo potrebovali v tem okraju, pa ni upati, da bi ga dobili pod tem zastopom. Zato volilci slovenski, ne dajte se osramotiti pri prihodnjih volitvak, da bi še nadalje 410 po sili Nemcev gospodovalo blizu 13.000 Slovencem tega okraja! Prepričevalno je govoril slednjič o šolitretji govornik, g. Drag. Hribar iz Celja. Dokazoval je, da le na podlagi materinščine se doseže pravi namen vsake šole, potrdil svoje dokaze z dvema mičnima zgledoma in razložil naše tužno slovensko šolstvo. — Nato se je sprejela spet enoglasno resolucijo: »Zbrani volilci ljut. pol. in gosp. društva žele, da ustanovi vlada za ljudske Sole južnoštajarskih Slovencev ločeno deželno šolsko nadzorništvo, ter protestujejo proti nastavljenju znanik nasprotnikov za šolske nadzornike na naših šolah.« — Z veliko zadovoljnostjo smo se razšli od IV. obenega zbora, želeč, da stj kmalu spet kje vidirno!