PHIMOHSKI DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto V - Štpv 174 noAA\ Poitnina plaCana MBCi, —Spedizione in abbc v gotovini abbon. post. I. gr. Čitajte na IV. strani o borbi za dvojezičnost v zadnjih sto letih v razpravi ..JADRANSKI IREDENTIZEM" Angela Vivanteja TRST sobota 23. julija 1949 Cena 15 lir - 2.50 din Plenarno zasedanje Ljudskega nemškega sveta Proti ustanovitvi nemške vlade za zapadno Nemčijo, za odložitev volitev, za upravno in monetarno enotnost Berlina RtiIN, 22. — Danes zjutraj se v Ljudski svet iškega naroda, ki je postavil sleče zahteve: volitev in odložitev ne vlade za zahodno Nemčijo; nemtt tem v zvezi nai omasti in odIn? -C stranke v zapadnih conah zn Vse Pr‘Pravljalne ukrepe mdr, £°Vitev nemške vlade za-tudne Nemčije; stavUn-mteV VSeh ukreP°V- ki pred-Padom °ViTe med vzhodom in Vant?nrw?e<1 Predsednikov zboro-van a. OMo GROTEtVOHL, je pre- atray kl je^ sedaj v teku, ne more Kesol' ko* reparacije, sklenp Uc‘ia poudarja, da smatra za Ui/Hnjih ministrov v Parizu 12raia , za ^ skCPanje miroljubne si’e ter da bodo pri bodo-VsehTt^? sodelovali tudi delegati d° ukin^i!l. nemških con ter da bo-2aParindeni uki'epi, ki so ovira med m vzhodom. ,e n sij n predIa§a dalje, naj bi ®ka krm;V' Posebna splošna r,em-s Predin?18’ ,!:i na-* bi takoj začela SiIHslu 4.sl oklJpacUskim silam v ciia Dr,7rt,.Pa^-ikih sklePov. Resolu-sPodarske ^ ■ dalie P°nudbo go- * «1? SSR*«W «* jhedconskih —4 pogajanja glede Sospodarskim odnosov »ti in povpTp?6 monetarne enotno-Viudski svet i»3 ?otranje trgovine, vse obLf! Zra/a že!«. da bi -^.ftl.laLl72.Stranke vse nem- lf> glede obnove" rvečanja a« svet izraža željo, da' bi se nke fr. i mesecev pred pi-edvide-nim rokom. Skozi predor bo tekla voda iz umetnega jezera, ki bo dolgo 3 km do turbin centrale. Ta nova hidroelektrična centrala, katere izgraditev predvideva petletni plan, bo dobavljala električni tok Istri, Reki, Gorskemu Kotarju in Hrvatskemu Primorju. S tem tokom bodo 'elektrificirali tudi del železniške proge Reka-Žagreb. na zameno mulimdhimin bosta Bevin in Cripps morala popustiti iim ■ mila ^naflnuMu.iMiamMirnMin;v na iiinvobmii ■iiimi umkhhb ihihhhi . tasrratar i um im in se odreči nadaljnjim dvostranskim pogodbam ter podržavljenju industrije jekla in drugih panog - Nov padec iunta šterlinga LONDON, 22. — Na kritike, ki so padale v parlamentu na račun vlade zaradi njene politike razstavljanja nemške industrije, je odgovoril danes minister Mc Neil, ki je zaključil razpravo o zunanji politiki. Dejal je, da vladina politika pri tem ni samosvoja, temveč se tiče vprašanja, ki zadeva odno:e med Veliko Britanijo in vso Zapadno Evropo. »Upamo, da bodo razstavljanja v nemški industrij; zaključena pred aprilom prihodnjega leta. Nato pa bomo opogumili Nemce, naj obnove svoje gospodarstvo.« Govornik is pozabil pristaviti, da je v. tem vprašanju za Angleže odločilna močna konkurenca, ki jo dela nemška industrija. Sir Slafford Cripps je prispel v Švico in se že zdravi v kliniki. Medtem pa prihajajo odmevi Bevinove-ga govora o britanski valutni poli- tiki. Švicarski tisk meni, da :}p mislil britanski zunanji minister, ko je govoril o združenju področij funta šterlinga in dolarja, vsaj na to, da bi dosegli vzajemno poroštvo ali pokritje paritetičnega tečaja med funtom in dolarjem, ki bj bil in ostal trajen. Seveda b; bilo potrebno načeti tud; vprašanje cene zlata, -ki b; se povišala. Objavo v zaključnem poročilu o konferenci finančnih ministrov Commonwealtha, k; govori, da je moč in stabiliteta funta nujno potrebna za dobrobit vse^a sveta, kakor za dežele funta, tolmačijo tako, da so ministri sklenili, naj dosežeta Bevin in Cripps, ki bosta septembra obiskala WSshftYgtdn, čim večje združenje z Ameriko v valutno-političnem in valutno-teh-ničnem pogledu. Tako naj bi se razvil enota; večstranski gospodarski sistem, ki ga je zahteval Snyder. jn naj bi postal tudi funt zamenljiv. Čeprav bo vse to za laburiste zelo neprijetno in za deželo breme, pa mislijo inozemski opazovalci, da bosta Bevin in Cripps napravila pot v Canosso — Washington — kjer bodo zahtevali od njiju, da se odpovesta nadaljnjim dvostranskim trgovskim pogodbam, najbrže pa tudj podržavljenju industrije jekla in drugih panog, ki so bile v načrtu. Bevinov govor označujejo za elegantno potezo, s katero je nenadno prevrnil Crippsove načrte, njega samega pa rešil. Drugo vprašanje je seveda, kako se bo Velika Britanija ubranila ameriškemu na. valu, ki bo sedaj še bolj neizprosen. Medtem poročajo iz Pariza, da je tečaj funta šterlinga znova padel od 1096 na 920 frankov. Majhne količine funta prihajajo na trg od turistov, kupcev pa je vedno manj. Danes se je v Londonu ves dan nadaljevala konferenca za Srednji vzhod, ki se vrši v ministrstvu za zunanje zadeve, razpravljali sc o gospodarskih vprašanjih arabskih dežel. Delegati bodo nadaljevali svoje razgovore v ponedeljek. ta ,”eEa odb°ra Ljudskega sve- ukrep je sestavni del načrta, toHti7a tem, da bi se združile vse v Jš organizacije sovjetske co-Sk,^odno fronto«. Predsednik OiPr«10 " komunistične strau-f°šil L GROTEWOHL je spo-0(frelj;,- dskemu svetu, da se je SZ V 5°vjet f5mordu’anju 3000 podjetij ra5Un - *** CQn>> ki ji pripadajo na , Ta Podjetja so bila 'Hi j 2,rana. Končno je Grote-*!*df>aZ^ upanje, da bo stališče b,° tak« nemškega vprašanja konč-v!jen *avi.ieno, kot je bilo uo-LjUtj?.avstrijsko vprašanje. bq",1 nemški svet je proglasil, vHnu .’ Sept. narodni praznik v ^eHije e1, poziva ljudstvo za- 1r,e Hrt), llai se pridruži mar. fcsta-•'eip s , se bodo vršile v sovjet-1 c,0/*'1 Berlina in v vzhodni „! ?mber so zbrali c° 0l lral i L sept. 191 Zmaga londonskih pristaniščnikov Konec stavke bo v ponedeljek - Granitna solidarnost delavstva je omogočila uspeh .Kit: zato, da sept. 1939, oblet- -HteL^jeva vstopa v vojno in 1 izpada nacističnega rc~ kitajska . lt0\.Q l.Tanjl’E> Agen-!* Važn‘,v°bodilne htoi|nCil>ristanise de,p Laškem * V^tjan ,n°te 0;;,,auKitajska« poroča, da so ne vojske osvobodi. °llden„rj‘.‘i>taniače .Siangčuang na gu. polotoku na vzhod- ga poroča ista agencija, LONDON, 22. — Pristaniški delavci so imeli danes veliko zborovanje v Victoria parku, na katerem so sprejeli resolucijo, da se vrnejo v ponedeljek na delo pod sledečimi pogoji: nobenih ukrepov proti stavkajočim, plačan delopust in nikakršnega novega masovnega odpusta z dela v londonskem pristanišču. Zborovanje je vodil Ted Dickin, predsednik odbora odpuščenih pri-staniščr.ikov, ki je tudi vodil stavko v pristanišču. Prisostvovali so zastopniki glavne uprave sindikatov kakor tudi ministrstva za delo. Dickin je takoj na začetku obvestil zborovalce, da so kanadski mornarji sklenili prenehati s svojo stavko v Angliji vsled sedanjih razmer. Zato je tudi odbor sklenil priporočiti, da se prične z delom v ponedeljek 25. t. m. na vseh parnikih in tudi na obeh kanadskih (vsled katerih je izbruhnila stavka). Govornik je dodal: »Londonski pristaniški delavci bodo še naprej trdno ohranili načela tradu-nionizma in mednarodne solidarnosti delavskega razreda. Ponosni smo na našo akcijo, ki je pomagala našim kanadskim tovarišem«. Ugotovil je, da so delodajalci v po- slednjih 18 mesecih odklonili vse zahteve po povišanju mezd in zato bosta ostali enotnost in solidarnost delavstva še naprej odločilni čini-telj bodočih borb pristaniških delavcev. 11.000 vojakov in mornarjev, ki so zaposleni pri razkladanju parnikov k londonskem pristanišču, bo delalo do jutri opoldne. Minister za delo Isaacs je izjavil danes v parlamentu, da bo vlada počakala z ukinitvijo izjemnega stanja do ponedeljka. Notranji minister pa je iznašel tri inozemce, dva Američana in enega Holandca, ki so včeraj zvečer prišli v London, češ, da so v zvezi s stavkajočimi in da so jih aretirali ter jih bodo izgnali kot komuniste. Precej drugačen vtis o ozadju stavke in razpoloženju stavkajočega delavstva pa daje londonski do- Snvder v Mundi ATENE, 22. — Danes popoldne je prispel na letališče Hassani pri Atenah ameriški finančni minister Sny-der, na svojem inkspekcijskem potovanju po Sredozemlju. Sprejeli ro ga ministrski podpredsednik Cal-daris, ameriški poslanik y Grčiji in druge ameriške in grške osebnosti. pisnik švicarskega lista «Neue Zuercher Zeitung», ki je v obširnem članku z redko objektivnostjo popisal, potem ko je obiskal pristanišče in delavske četrti, granitno strnjenost mož, žena, otrok in starcev, pa celo malih trgovcev (mlekarjev, pekov, špeceristov), ki so kakor en mož vztrajali v stavki. Omajalo jih ne bi nikakršno prigovarjanje, kajti zaupanje v odbor, ki vodi stavko je popolno in razredna zavest trdna kakor redko kje, čeprav žive iz roda v rod v mračnih, vlažnih hišah in bornih razmerah. Toda njih ponos na mednarodno solidarnost delavstva je neupogljiv. mm MMe v Angliii LONDON, 22. — Laborislieni kandidat Panel je bil izvoljen z 21.935 glasovi proti 17.826. ki jih je dobil konservativec Bertrand Ma-ther pri delnih volitvah v Leede. MOSKVA, 22. — Akademija znanosti je začela objavljati zelo važno delo v 22 knjigah pod naslovom «Zgodovina znanosti in tehnike v SZ od starodavnih časov do današnjih dni«. Delo namestnikov za Avstrijo Spiram gleda čl. 44 avstrijske mirovne pogodbe LONDON, 22. — Namestniki za Avstrijo so se danes sporazumeli glede člena 44 mirovne pogodbe z Avstrijo. Ta člen se tiče — kakor poroča AFP — imetja, pravic in interesov manjšin, ki so bile žrtev fašističnega režima. Agencija AFP v svojem poročilu ne omenja nikakršnih podrobnosti o tem sporazum. Zaradi rega bomo o tem poročali podrobneje prihodnjič. Namestniki pa se niso sporazumeli glede čl. 42, ki govori o imetju Združenih narodov v Avstriji, glede čl. 43, ki se tiče avstrijskih zakonov o tem imetju, glede čl. 48, ki govori o dolgovih Avstrije zaveznikom in glede čl. 48 b o obveznostih dunajske vlade glede pomoči, ki so jo zavezniki nudili civilnemu prebivalstvu 8. maja. 1945. Tiskovni sestanek bo v ponedeljek zjutraj. Značilno pentlje proizvodnje iehSa ssa zapadu PARIZ, 22. — Evropski odoor za Marshallov plan OECE je objavil v Parizu posebno poročilo, v katerem se zahteva povečanje proizvodnje težke industrije v sodelujočih državah. Po teh računih naj bi v 1. 1952-53 dosegla proizvodnja surovega jekla 58 odstotkov (brez nem. ške proizvodnje) več kakor y letih 1935-38 in bi se dvignila na 57 milijonov ton. Dve leti pozneje pa naj bi znašala najmanj 59 milijonov ton. Za izvoz b; bilo na ta način na razpolago 5,5 milijonov ton v druge dežele (leta 1938 tr; milijone ton), ni pa seveda rečeno, da bi bila ta količina na razpolago Vzhodu. Novi oiicirji JA BEOGRAD, 22. (Tanjug) — V vojaški politični šoli JA so na slo-vesen način imenovali za častnike učence, ki so dokončal; šolo. Novi častniki so poslal; maršalu Titu sledečo brzojavko: »Obljubljamo Ti, tovariš Tito, da bomo ’ delali na uresničenju naše glavne naloge, t. j. na krepitvi borbene sposobnosti JA, ki čuva graditev socializma v naši državi. Protirevolucionarna aktivnost, ki je naperjena proti Jugoslaviji, nas ne bo od tega odvrnila niti za trenutek, temveč bo podkrepila naše zanimanje za teorijo marksizma-leninizma«. Skrb za kodre v kinematografiji BEOGRAD, 22. (Tanjug) — V FLRJ so vzgojili prve kadre filmskih igralcev, režiserjev ia kadre ostalih specializiranih panog kinematografije. Ze leta 1947 so v Beogradu odprli visoko šolo za umetnost in režijo. Poleg tega so v Beogradu in Zagrebu odprl; šole za študij kinematografije, ki traja štiri leta. Slovenska kinematografija, ki je imela s prvim filmom «Na svoji zemlji» velik uspeh, tudi skrbi za nove kadre. Poleg kinematografske šolg deluje v Ljubljani pri Akademiji dramske umetnosti odsefc za režiserje in filmske igralce. Učenje traja štiri leta. Podobne tečaje so organizirali tudj v Bosni in Makedoniji. Peto obletnica LR Poljske MOSKVA, 22. — Sovjetski tisk obširno komentira peto obletnico LR Poljske: V «Pravdi» piše Ma-karenko sledeče: »Zadnjih pet let je pomenilo za republiko Poljsko razdobje neprestanega političnega in gospodarskega vzpona. Pred poljsko državo so široke perspektive razvoja na ruševinah stare meščanke in aristo-kratične Poljske«. «Izvestija» pa poudarjajo, da se je izgradnja ljudske demokracije na Poljskem izvršila kljub besnemu odporu kapitalističnih elementov in agentov imperialističnih držav, med katerimi zavzema glavno mesto katoliško reakcionarno duhovništvo in meščanski nacionalisti. Toda. ta reakcija ne bo mogla ustaviti triumfalnega pohoda poljskega ljudstva. Otto Abetz obsojeni na 20 let prisilnega dela j PARIZ, 22. — Otto Abetz je bil 1 obsojen np 20 let prisilnega dela. j BEOGRAD, 22. — Ob proslavi pete obletnice obstoja LR Makedonije bodo izdali novo serijo poštnih i znamk v vrednosti 3, 5 in 12 din. | Trideset let slovenske univerze »• j ! ■itiM NA DANAŠNJI DAN PRED TRIDESETIMI LETI, T. J. LETA 1919, JE BILA V LJUBLJANI USTANOVLJENA SLOV. UNIVERZA. 9f Po ratifikaciji atlantskega pakta je na vrsti PROGRAM ZA VOJAŠKO POMOČ II BHm—Kcantga—BMPMMPMCtPJS -:tTriLV..UF,TVav.yTv,v*Jl I Razprava o ratifikaciji atlantskega pakta danes pred francosko zbornico NEW YORK, 22. — Na vrsti je po I ratifikaciji atlantskega pakta sedaj pred ameriškim kongresom tako imenovani «PROGRAM ZA VOJAŠKO POMOČ«, ki ga bo predložil predsednik Truman v ponedeljek tudi vsem podpisnicam atlantskega pakta in nekaterim drugim državam. Henry VVallacc je danes izjavil, da se bo brez prestanka bori! proti temu programu: «Mi verujemo, da gre pot miru samo preko OZN —• je izjavil voditelj progresivne stranke — in se bomo zato borili proti dajanju kreditov, ki služijo za netenje vojne in ki so namenjeni v Evropo ter bodo povzročili tekmo v ponovnem oboroževanju vsega sveta«. «Sovjetsko-ameriški svet« je izjavil, da obžaluje ratifikacijo atlantskega pakta, ki preprečuje mirno rešitev vprašanj med državami in ki ustvarja vojno ozračje. Sovjetsko-ameriški svet je včeraj zahteval od Kongresa, naj odkloni »PROGRAM ZA VOJAŠKO POMOČ«, ki predstavlja krono atlantskega pakta. «Ta program bo pripomogel k gospodarskemu uničenju dvanajstih držpv podpisnic« poudarja omenjeni svet in dodaja, da bo odklanjanje tega programa onemogočilo pogubne posledice atlantskega pakta. Radio Moskva javlja, da milijoni Amerikancev odločno protestirajo proti temu paktu in ga smatrajo za napadalno zvezo, ki ogroža mir. Danes zvečer bodo razpravljali pred francoskim parlamentom v Parizu o ratifikaciji atlantskega pakta. Razprava bo trajala 22 ur; govorilo bo 15 govornikov. — poudarja sovjetski odgovor — da bi mogla sovjetska vlada soglašati s trditvami, češ da so ukrepi, bolgarske, madžarske in romunske vlade v obrambo demokracije proti neofašističnim organizacijam nasprotni mirovni pogodbi. Obtožbe kršitve mirovne pogodbe so zgrešene in nasprotujejo dejanskemu smislu mirovnih pogodb. Sovjetska vlada torej ne vidi nikakršnega razloga, da bi izpremenila svoje stališče, ki ga je obrazložila že 11. junija t. 1.». Churchill pride v Italijo LONDON, 22. — V ponedeljek 25. t. m. odpotuje iz Londona v Italijo W. Churchill. Poročajo, da bo prispel y Milan z letalom. SZ odklonila angioameriško noto MOSKVA, 22. — Agencija »Tass« poroča, da je sovjetska vlada odklonila noto, ki so jo 30. junija t.l. poslale ZDA in Anglija in s katero se poziva SZ naj se udeleži preiskave glede kršitve mirovnih pogodb s strani Madžarske, Romunije in Bolgarije. V sovjetskem odgovoru se poudarja, da bodo tudi vlade vseh treh omenjenih držav odklonile a-meriško obtožbo skupno s SZ. Sovjetska nota izjavlja, da ni razlogov za sklicanje konference za preiskavo ter smatra, da je anglo-ameriški predlog poskus, da bi ta vprašanja spremenili v direktno vnješavanje v notranje zadeve treh omenjenih držav. «Sc prav posebno je nemogoče lufrtt Miintlne zveze proti raku PARIZ, 22. Kongres mednarodne zveze proti raku, ki so se ga udeležili delegati 35 držav, je končal s svojim delom. Sklenili so ustano- viti podpredsedništva Zveze v ZDA, Evropi, Latinski Ameriki, Afriki in Avstraliji. Sklenili so tudi, da bodo ustanovili informativno službo o raku, da bi mogli obveščati vse specialiste kakor tudi občinstvo o rezultatih tekočih raziskovanj. Prekinitev pogajanj med Italijo in FLRJ RIM, 22. — AFP poroča iz pooblaščenih krogov, da sa bila jugoslo-vansko-italdjanska trgovinska pogajanja, ki že dalj časa trajajo, prekinjena pred osmimi dnevi na zahtevo italijanske delegacije. Isti krogi podčrtujejo, da ni govora o prelomu, marveč gre za odlog, ki ga tolmačijo s tehničnimi razlogi. re—■v-uniic 1 spQl‘nt'r*den v treh dneh dvakrat lekl;Cd.SCdnik Truman se je pre-- ‘J lerin« .. , i. j..-, v zt)A* gosP°darskega položaja kon„ ' Najprej je podal pred hteriš: m P°ro9il° o stanju a- t>ozlleKe|8a gospodarstva, dva dni H iiJ j pa ie govoril ameriške-Ui. Q.dstvu o tem istem predme- silij, da jc bil Truman pri- 0stai ‘‘rs^va vedno težji in da j» n , gospodarska depresija, ki let,, °b koncu lanskega tudi, rj ”° lxdi globoka, kakor Hi' te"1 ameriška javnost za- fr *d-uV'edno bolj zaskrbljena, baj’ , 1 Poročilih navaja Tru-lc#*Ujej ° jlst? elementov, ki do-d6r3t7 ’ va ie ameriško gospo-*Jai i zas*° y stanje depresije. v°dnia C’ da ip ameriška proiz-Vi s S),PadIa za 13% v Primerja-deial jrnjci? v leseni leta 1948; Hišah Dva govora predsednika Trumana s Ieial jp Zr,1aniia/ so se investicije Hojiin \ Za v primerjavi z ta:„d«ie. ‘ihn x v e‘‘ zlasti ker se to tiče d.clov.iicc ljudstva. V7 tem je vsa nerodnos C e bi mogli na kakšen način pr pričati buržoazijo, da je to nje problem, bi stanovanjslui kriza i ginila čez noč. Tako pa stanovan ska kriza traja in bo še trajala. Načrtov in predlogov kako l odpravili stanovanjsko krizo r manjka. Vsak ima svoje dobre i slabe strani: najšibkejša stran p vseh teh načrtih pa je denar. Kdi Pa ima, ga ne da, ker stanovan, ga ima, ga ne da, ker stanovan, kupi. Kdor ga nima, pa ga ne m< re dati, in je zato brez stanovanj Včeraj pa smo prejeli pismo, , ga gospčd Natale Dutti pošilja oi činskemu odboru. Pismo vsebu■ predlog, ki ima to prednost da i finansiranje gradnje stanovanjsk hiš vzdrževali tisti, ki denarja n majo, odnosno tisti, ki ga ne n meravajo vložiti v gradnjo stan vanjskih hiš. Njegov predlog je nasledn; vsak meščan naj da vsak dan EN LIRO v poseben fond za gradn; stanovanjskih hiš. Nabiralno akc. jo naj bi vršili kreditni zavoc trgovine, gostinski obrati, šole it Nabrani zneski naj bi se stekali neko določeno banko. E gradnjo bi mogli začeti že j p i vem mesecu. Gradnjo 7iaj bi pr vzela občina. Hiše bi bile last oi čine, ki bi jih tudi upravljala. (Majhen račun nam je pokaže da bi z eno liro dnevno od vsak ga prebivalca konec enega let razpolagali z lepo vsoto skoro 11 milijonov lir). Predlogu gospoda Duttija želim obilo uspeha, “Szabad Nep„ v zadregi Komunisti iz modemske drzavT. tovarne težke industrije e.Csepel so poslali glasilu madžarske K «Szabad Nepy>, kolektivno pismo katerem, so postavili sledeče vpn sanje: «Zakaj madžarski tisk pr naša kot argument za oceno polt zaja v Jugoslaviji to, kar piše ki P-talistični tisk, in zakaj to princ šg «Szabad Nep», ko so nas delai ce vedno učili, da se ne sme vei jeti buržoaznemu tisku?» Na to preprosto in logično vpra sanje madžarskih delavcev ((Szabo Nep» m odgovoril, ker bi jim mo ral povedati, da to, kar so vedni učili delavce, za kominformiste ni velja. Tisto vprašanje smo tudi mi več k)at zastavili našim kominfomu stom, a odgovora nismo prejeli, il ga tudi ne bomo prejeli nikoli. TKZASfCJ DNEVNIK r- Halo o maSih okaamzatijah Sestanek OF na Proseku No sestanku OF na Proseku, kjer se je sestal aktiv prvič po volitvah in katerega namen je bil reorganizirati OF na Proseku in Kontovelu. je najprej podal politični tajnik glavnega odbora OF tov. Stoka Franc politični prregled. Vsem prisotnim je nazorno prikazal politično dogajanje po svetu in doma. Omenil je žalostne posledice politike Vi-dalijevih kominformistov, katere tetke posledice opažamo na vsakem koraku. Dejal je, da se vsa nizkotnost enoletne kominformi-stične politike zrcali v politiki razbijanja in klevetanja voditeljev Jugoslavije in seveda tudi voditeljev tukajšnjega demokratičnega gibanja. S posebnim zanimanjem so prisotni sledili izvajanju tou. Stoke o problemu Slovenske Koroške, ki je bila tako nesramno vržena v žrelo avstrijskega šovinizma s strani štirih zunanjih ministrov, to je s popolnim prri-Stankom Sovjetske zveze. Na obrazih poslušalcev se je iitalo vprašanje, za kakšno ceno bomo prodani mi. Sledila je diskusija, v katero so posegli skoraj vsi prisotni in sklenili, da mora vsak član OF delati na tem, da prepriča in spravi na pravo pot zapeljance, ki jih je zapeljal Vidali s svojimi pajdaši. Potem so tudi sklenili, da je treba organizirati tudi vaški odbor OF na Kontovelu, ki je bil v tem pogledu zelo zanemarjen. Po izvolitvi in .izpopolnitvi novega odbora OF so nekateri člani vprašali, kako bodo o prihodnjem šolskem letu uredili zadevo dijakov, ki brezplačno in s podporo študirajo v coni B nli v Jugoslaviji. Člani OF se ne strinjajo, da se troši toliko denarja za nekatere ljudi, ki so proti ljudski oblasti in proti Jugoslaviji. Nato so razpravljali še o inde-pendentistični stranki, nakar se je sestanek zaključil. Stavčeve laži v Vižovijah Pretekli petek je Ado Slavec, na-brežinski kominformist, ki ga je spremljal neki njegov pajdaš, ki pa ni znal govoriti slovenski, priredil sestanek v naši vasi. Kaže, da »e veliki Ado ni ni<* naužil, ali pa, da se je dobro naučil lagati za časa volivne kampanje. Kot zvest kominforjndst laže bolj kot pes teče. V zabavo svojim poslušalcem si je lažnivec Ado izmislil eno svojih, in sicer — čeravno je sam prepričan, da ni res — je izjavil prisotnim, da so vsi izvoljeni svetniki Ljudske fronte za občino Nabrežino z zastopniki lipice in italijanski-rnj fašisti napravili enotno fronto proti vidalijevcem. Mj lahko mirne duše rečemo, da res ne vemo. kdo je večji sovražnik našega ljudstva, ali oni, ki ga zapeljuje in ga pita z lažmi, «|; oni, ki ga zapeljuje z grožnjami m obljubami. Vemo pa samo eno, da je Ljudska fronta šla na volišče s svojim antifašističnim programom in da bo ta tisti, ki bo vodi] tudi naše tovariše na delu v občinskih upravah. Zato ne bomo pok tirali z nikakimi fašisti, bodisi italijanske ali slovenske narodnosti, delali pa bomo z vsem; poštenjaki, tudi z onimi, ki so zapeljani, če je treba tudi na oni listi, katero vodi veliki lažnivec Ado. » 5 * AKTIVNOST ZAM Zabavno - delovni izlet v Istrsko okrožje, ki ga organizira ZAM, bo jutri 24. t. m. Vozni red odhodov je naslednji: Mladinci iz Trsta ob H iz ul. F. Severo; iz Lonjerja ob 6.30; z Opčin ob (I; iz Boljunca ob 6.45; s Proseka ob 5.30; iz Padrič ob 6.15 in iz Bazovice ob 6.30. TAJNIŠTVO ZAM IZLETNIKI, FOZOR ! Krajevni odbor OF Prosek in krajevni odbor OF Kontovel obveščata prijavljence za izlet v bolnico «Franja», ki bo jutri, v nedeljo 24. t. m., da jc odhod z avtobusi ob 4 in ne kot je bilo včeraj javljeno ob 5.30, izpred Prosvetnega doma »Ivan Vojko« na Proseku. Bodite točni ! PROCES PROTI BORCEM ZA SVOBODO Sodišče priznalo da so bi Si tedaj gasite! jauni iunkcinnarji Sodišče je Chersovanija, Zennara, Vatto in Vallija oprostilo, ker je za dejanje določena amnestija - Santija pa j e oprostilo, ker ni dejanje kaznivo Nobenih ovir dvolastnikom Kakor po navadi, širijo nekateri hujskaški elementi lažnive vesti, da bi razburili naše kmete. Pravijo, da ljudska oblast cone B dela razne ovire in težave kmetom cone A, ki imajo del svojega posestva onstran demarkacijske črte in da jim ne pusti prevoz pridelkov v cono A. Tako laž je razpihnil tudi list ali Lavoratoren. Obrnili smo se do pristojnih oblasti v Kopru in ob demarkacijski črti. Povsod so nam potrdili, da za prehod ljudi, živine ter prevoz pridelkov ne dela nobeden nikake ovire kmetom, ki se držijo veljav- nih predpisov, katere vsak dvolastnik že dobro pozna. DOLINA Prva seja novih odbornikov za občino Dolina bo 25. I. m. Novoizvoljeni odborniki za občino Dolina bodo imeli prvo sejo v ponedeljek 25. t. m. ob 9 v občinskih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Verifikacija mandatov; 2. izvolitev župana; 3. izvolitev upravnega odbora. GONJA JE V TEKU Spel lelie zorel ..sepslro dl per»“ 21. t. m. je policija ovadila državnemu tožilstvu Delmierija Alfreda iz Vicola Roveri 10. Skupaj z njimi so ovadeni tudi štirje neznanci in to v zvezi «sequestro di persona«, ker naj bj boje aretirali nekega Pellarija Josipa iz ulice Donatello 7 dne 2. maja 1945 leta. V zvezi z istim dogodkom so bili ovadeni tožilstvu 28-letni Mario Krasna z Lonjerske ceste 230 in 24-letni Alojzij Salvi iz ulice Molin a vento 51. Slednji so bili ovadeni najbrže na padlagi zvez z zadnjim procesom proti skupini gasilcev pred porotnim sodiščem. Vsi zgoraj omenjeni, ki so bili ovadeni tožilstvu, so za enkrat na svobodi. Za enkrat pravimo, ker ni izključeno, da jim bodo naprtili še druge obtožbe, kot smo jih v takih primerih navajeni, nakar bo sledila aretacija. Današnja stavka zidarskih delavcev Po pomoti smo v naši včerajšnji številki objavili napačni dan pričetka protestne stavke zidarskih delavcev. Zidarski delavci Tržaškega ozemlja so stopili šele danes v stavko, ki pa ima samo protestni značaj in bo trajala 24 ur. Zadnji del včerajšnje razprave bi lahko označili kot najbolj razbeljen dan. Izzval ga je prav za prav Sicilijanec, rimski odvetnik Ambrosini, kj je s svojimi neumestnimi opombami šarlatanskega kova ves čas med procesom uvedel v sodno dvorano politikantstvo, kateremu se je v nekaterih odstavkih približal sam državni tožilec, ki je včeraj med govoroma odvetnikov Kezicha ir. Zennara nervozno bingljal z noga mi. Najbrže so to povzročili tehtni argumenti obrambe. Govor odvetniku tfexit:ha Se preden je spregovoril odvetnik Kezich, ki je branil obtoženega Zennara, se je oglasil državni tožilec s svojimi šestimi točkami, ki so bile v bistvu to, kar je že iznesel v svojem govoru. Prve besede zagovornika odv. Keziicha so bile posvečene osuplosti nad načinom, kako so vso zadevo hoteli nekateri prikazati na procesu. Največ je pripomogel rimski kolega, ki je veled svojega nepoznanja tukajšnjih tedanjih dogodkov, speljal vso zadevo na strarcCtj tir. Zato je odvetnik z:ičel analizirati politični položaj v Italiji, posebno pa v zvezi z našim; kraji po padcu fašizma in po 8. septembru 1943. leta. Označil je dalje vzroke, ki ao tu pri nas privedli <1° partizanskega gibanja, vprašanje CLN in sploh ves razvoj la in začetka maja 1945, ko je pri-od leta 1944 pa do zadnjih dni apri-šla v Trst JA. Gasilci, kot mobilizirani oddelek, so pač avtomatično prišli pod vojaško poveljstvo JA. Trditev zastopnikov zasebne stranke, da je bil prihod ali zasedba teh krajev s strani JA nezakonit In kršitev raznih sporazumov, je nevzdržna, ker nam zanjo manjkajo tehtni dokumenti, katerih mi navadni zemljani nimamo. Zadeva AIexandroveg'a razglasa je prišla mnogo kasneje in to šele 19. maja, kar je zasebna stranka pozabila. To zadevo o ilegalnem prihodu JA v te kraje in z nadaljnjo zasedbo je treba opazovati še z drugega stališču Legalna Badoglieva italijanska vlada je oktobra 1943 formalno napovedala vojno Nemčiji. Znašla se je torej v določenem položaju z zavezniškim taborom, v katerem je bila tudi Jugoslavija. Potemtakem je med dvema državama vladalo nekako juridično razmerje, kj ga latiko označimo, kot da sta bili so-bojevnici ali da sta bili skupno povezani v borbi proti skupnemu sovražniku. In prav iz tega njunega skupnega razmerja ni mogoče trditi, da bi bila sicer zasedba teh krajev s strani JA in sam prihod te armade protizakonit ali prevara, kakor trdi zasebna stranka. Prav zaradi tega ni mogoče trditi, da ne bi bile vse odredbe izdane od JA zakonite in s pravomočnimi učinki. Odvetnik je nato prebral razglas CLN za zgornjo Italijo iz leta 1944 osvobodilnim silam v Julijski krajini. Ta govori o bratstvu med Slovani in Italijani. Dalje poziva CLN tukajšnje Italijane, naj se pridružijo partizanskim oddelkom pod poveljstvom maršala Tita. Odvetnik ie nato še prečita! odstavke iz knji. ge maršala Badoglia, kjer piše o borbah italijanskih vojaških formacijah v Jugoslaviji pod poveljstvom maršala Tita SnuialiKt-iiisifst Anibrusini in zgodovina Tu je predsednik napravil neko opombo govorniku, češ da je bilo to govorjenje brez potrebe, ker da Zennaro n; nikdar trdil, da bi bil dobil povelja od drugih. Toda oglasil je Ambrosinj z besedami: «Ne, te besedg niso bile odveč za zgodovino, vse sem si beležil.« Predsednik sodišča: «V; ste že govorili in imel; zadnjo besedo.« Ambrosini; «Bom odgovoril na drugem mestu in to na merodajnem mestu.« Kezich: »Pošljite na OZN.« Ambrosini: «Jaz se požvižgam na OZN, mene briga Italija.« Občinstvo je začelo mrmrati in odgovarjati Ambrosiniju s pikrimi opombami. Ambrosinj se je obrnil k občinstvu: «Na javnem shodu, če hočete, bojn govoril, saj je demokracija.« Glas iz občinstva: «Le pridi govorit k Sv. Jakobu, če želiš.« Besedn; spopad je zaključil pred. sednik in policijski agenti, ki so se takoj približali občinstvu. Grožnja, da bo sodičee izpraznilo dvorano, je pomirila duhove. Takoj nato je , zagovornik končal svoj govor s predlogom, naj sodišče popolnoma oprosti Zennara, ker ni nobenega dokaza za njegovo krivdo, če pa popolne oprostitve ne bi bilo, naj sodišče podeli amnestijo. Z besedami: Ti ni proces, lemi/eš piilišni sH je priče! svoj govor oiielnl Zemani Po odmoru je sledil odvetnik Zennaro, ki je med drugim izjavil: «To ni bil proces, pač pa politični shod, in to zaradi vmešavanja nekega odvetnika zasebne stranke, Sicilijanca, kz je prišel iz Rima. Nato je prišel še neki priden, izkušen funkcionar CP, ki je v dobri veri še poslabšal položaj. Predstavnik zasebne stranke, ki je prišel iz Ritna, je govoril o neki stranki, ki je med ljudstvom nepriljubljena, govo. ril je o nekem socializmu, fašizmu, o jnussolinianstvu. Govoril je o Espositu, o Jugoslaviji. Temu odvetniku se je pridružil državni tožilec, ki jp govoru o običajni krilatici o fojbah. Ta državni tožilec je hotel dodati še obtežilne okoliščine. Predlagal je naravnost nezaslišane kazni. Govorili so o mrtvih v fojbah in celo o neki vojašnici tu v sredin; mesta, kjer naj bj bili grobovi, in to seveda na veliko veselje zasebne stranke. Pr; vsem tem pa so pozabili, da obstaja amnestija, da so poslali zaradi nje do izrednega porotnega s višča obso-j ene fašiste v Italijo, da »o je bili tam deležni. No, za te obtožence pa so vse tako uredili, da bi čim dlje sedeli v ječi.« IJoknmentl govori jo, da so obtoženci nedolžni «V| morate očistiti, dezinjicirati okolje, skoroda bi rekel, da je treba uporabiti DDT. Zadeva naj se povrne v svoje pravilne oblike. IJ-pc.Hcva.ite dokumente, ki govore vsi, da jc treba oprostiti obtožence. Moram pa še urediti majhen račun z odvetnikom iz Rima«, (odvetnik Zennaro se obm.e do odvetnika Am-brosinija, ki »e je malo prej vrnil v sodno dvorano, It j er je pred tem ves čas in na vso silo praskal s peresom po papirju in si beležil govor odvetnika Kezicha). Predsednik: ((Pustite osebne stvari, odvetnik!« Zennaro; «Ah, ne, ne, gospod predsednik, nemogoče kaj takega, odvetnik je dovolj govoril na moj račun.« Ambrosini; »Poravnajva račune zunaj!« Zennaro: «Ne, zunaj se lahko še kaj pripeti...« Zennaro nadaljuje: »Nisem nikdar pljuval v skledo, kjer sem jedel, ne v fašistično ne v italijansko, ker m; fašizem ni nikdar dajal jesti in bi raje umrl, kot kaj sprejel od njega. Nikdar nisem bil vpisan v fašistični stranki ne v fašistični odvetniški organizaciji. Potem je od-vetniku še nekdo dejal, da sem se jaz spravil na zagovarjanje Slovencev. Da, zagovarjam jih, in to že dolgo časa od tega, še pred izrednim sodiščem za zaščito države in pred nemškimi vojaškimi sodišči. Branil sem jih zato, ker so si to zaslužili. Toda pred čarom sem branil Italijane tudi v Kopru pred jugoslovanskim vojaškim sodiščem. Tu na založili klopi so vsi Italijani in med temi obtoženci se kar dobro počutim. Vem, da se drugi odvetniki počutijo tako, kaj hočemo, nimajo tistih lastnosti, kot jih jih imam jaz Neminljive zasluge Jugoslavije ki se je upala upreti Hitlerju Govorilo se je o visoki politiki. Jaz nisem sposoben debatirati o tej. Tu so govorili o vojaških tolpah, ki da so zasedle to ozemlje. Sam dr-žavni tožilec je govoril o «calati». S svoje strani vem, da so sem prišli redni vojački oddelki. Vem, da ima Jugoslavija neminljive zasluge, ker je bila tako pogumna, da se je uprla Nemcem in je zato čez nekaj dni doživela bombardiranje Beograda. Fašistična Italija nas ni mogla priti osvobodit, ker se je pro-stituirala Nemcem.« Odvetnik Ambrosini: «Tito pa Moskvi.« Zennaro: «Pu»tite Tita v miru, ker nima s tem ničesar opraviti.« Zennaro nadaljuje: «Hrabrim jugoslovanskim partizanom so se pridružili italijanski partizani. To naj bi bilo po mnenju sicilske za- rebne stranke izdaja, zločin! Italijanske brigade, ki so se tu na našem ozemlju borile pod poveljstvom Tita. so bile sestavljene največ iz Tržačanov in delavcev iz Tržiča. To je zgodovina! Sam major Pearce se je 15. maja zahvalil za pomoč, ki so jo v vojni izkazali borci za svobodo tu v Trstu in sile generalnega majorja Kvedra. Kako naj b; potemtakem smatrali jugoslovansko zasedbo za protizakonito, ki jo je sicilska zasebna stranka označila celo za verolomno in protizakonita. Verolomnost! Treba bj bilo poznati tajne sporazume premirja, in teh ne poznamo. Vemo samo to, da so se 19. maj« začela pogajanja v Devinu med štabom JA in anglo-ameriškim, ki so dovedla do sporazuma, na podlagi katerega je bilo stranskem hodniku do izhoda. to ozemlje na žalost razdeljeno na dva dela. Tej jugoslovanski zasedbj je sledila zavezniška, ki traja še danes, čeprav je tu STO. Na žalost Pa smo še vedno hlapci, saj ukazujejo tu zavezniki. Dejstvo je, da je bila tedaj jugoslovanska zasedba. O tem, če je bila krivična, bi se moralo izraziti samo mednarodno sodišče. Gasilci so bili vojaška formacija poti poi/filjsti/om Komande masla Tu je bil CLN. Res, toda kje? Ce smo ga hotelf videti, smo moralj v Milan. Vsako oblast pa je tu prevzela komanda mesta. Poleg vsega tega pa smo imeli revolucijo proti nacizmu in fašizmu. Po dolgem pritisku je vzmet počila in če je ta vzmet zadela tudi koga, ki b; ga ne smela, kaj hočemo, tako je med revolucijo. Da so bili ti gasilci vojaška formacija, in sicer 6. četa 7, bataljona II. sektorja, je izven vsakega dvoma. In da je bila ta formacija pod poveljstvom komande mesta ali JA, je prav tako jasno. Zato je nezaslišano trditi, da je bila to zločiitska tolpa. Sicer pa lahko preberemo zapisnik tega gasilskega oddelka izza tastih dni. Tam so zabeležena vsa dejanja tega oddelka, nič ni skrito. Bili so vojaki, podvrženi vojaškim poveljem, tako kot se je moral za časa nemške okupacije pokoravati državni tožilec, ki je bil celo prisiljen, da je uporabil ostre nemške zakone, na podlagi katerih je predlagal smrt dveh mladeničev za rad; ropa.« Kdor sej« votor, žanje vihar Odvetnik je nato prešel na analiziranje Chersovanijevega položaja v proccau in dokazal, da ni nobenega dokaza, ki b; potrjeval, da je obtoženi deloval na lastno pest, brez povelja. Sicer pa ie bila aretacija pod tedanjimi pogoji in prilikah upravičena in zakonita. Odvetnik je predlagal popolno oprostitev obtoženega ali pa vsaj amnestijo. Ko sc je odvetnik Zennaro obrnil do odvetnika Ambrosinija v zvezi z ob-težilnimj okoliščinami in dejal: »Kolega zasebne »Iranke, prav za prav ne kolega, ker ga ne morem tako imenovati«, ie izbruhnil precejšen hrušč, tako da jc sodišče razpravo prekinilo in io odgodilo na popoldan. Ob štirih je odvetnik Zennaro spregovoril še nekaj besed in zaključil svoj govor a predlogom, naj sodišče oprosti vse obtožene, ker se bosta tako povrnila mir in zaupanje temu ozemlju, kajti s krivičnimi ob. »/vibami ni mog-oče zatreti idej. Kajti, kdor seje veter, žanje vihar. Godba Ob pol devetih zvečer je bilo, po štiriurnem zasedanju, ko jc sodišče izreklo tole sodbo. Proti Chersova-niju, Z en n aru, Vattii in Valliju, naj se sodno ne postopa, ker je za dejanja, ki so jih izvršili, dolečena amnestija po odredbi št. 46 ZVU. Sodišče je namreč pri razlaganju sodbe priznalo, da so biii omenjeni štirje tovariši tedai javni funkcionarji. Santi je bil oproščen, ker dejanje, ki ga je zagrešil, ni kaznivo. Izrek take sodbe je občinstvo sprejelo z navdušenim ploskanjem, na hodniku pa je prišlo do incidentov in je - morala posredovati policija, ki je spremila zasebno stranko po |lllHUIIllHUIIHIHIttlllHIHIHBIBIItlIIIBIIIIIlIDll|IIII^IlHIIHl*l*II,l*l*l*^,*l||****ll*l**,|ll^**^^^l^*l**^ll llllHllllllllllHIIBIlHIIIfllMItllllllllllllHIIIIIIIlllHIIIIIIIIIIHIIMIBlIlllBllllllllifIlIBIBIIIIIIBlIBBIIIIlIlMHMIilllllllilHIIIIIllllllllllBIlllllIlllillBIIIIIIIIIIIIIIMtIIltlillllllllllHlIlIlllIltlllHUHIIlIlIllllIUlfIHIIIIIIllllllllUllllllIIHIh FRANČIŠEK s. FIX*GAIt ILUSTRIRA M. BAMBIČ 12 Začel se Je boj moža proti možu. Sekire so treskale po ščitih in jih klale, meči to se pomakali v kri in bliskovito švigali po telesih Slovenov. Vsa dolga dolina je bila zamotana veriga besnečih vojakov, ki so se z grozno silo bili in klali. V sredo te gneče Je pribesnel še Radogost. Kiji so se dvigali in strašno telebali po bronastih šlemih. Bil je hrup in krik, vzdihi in rjovenje, žvenket mečev, trušč lomečih se kopij. Iztok je planil s strelci naprej po bregu. Konjiča se je- pravkar utrgala izmed gneče in hotela bežati. Posuli so konje s strelicami, da so se grudili pod jezdeci. Mladci pa so planili z nožmi za njimi, glava za glavo Je padla pod urnim mečem izbornih konjikov, ali čez mrliče so tiščali drugi, podrli Bizantince na tla in jih zadušili s težo svojih trupel. Noč je legla na zemljo. Po travi so tekle kaluže krvi, vzdihi so ječali do neba, Sloveni pa so peli divje davorije, da je donelo pod jasno svobodno nebo. člIllinilllllliniillllllllilllllllllKIllllllllllllllllllllllll S E S T O POGLAVJE Zmagovalci so zapalili ognje in se zbrali v velikih tolpah okrog njih. Z ogorki so iztikali potem po dolini in iskali svojcev, katerih so pogrešali. Morana je strašno gospodarila. Potok se je na več krajih zajezil, toliko mrličev je ležalo v njem. Se mrtvi so se davili, stiskali nože v rokah, tiščali v zobeh kose človeškega mesa, ki so Jih odtrgali, ko so se bili zagrizli v sovražnika. Kroka so dobili v jarku, krog njega deset poklanih pračarjev. Eden je ležal na njem, v njegovem srcu je tičal Krokov nož. Velika žalost je obšla Svaruna, ko so prinesli na smrt ranjenega Radogosta. Preko prsi mu je zevala dolga rana, dvakrat je še dihnil pri ognju in ugasnil. Bil je naislovitejši starešina Antov. Sloveni so zmagali, pa plačali zmago s potoki krvi. Zakaj Hilbudi-jevi vojaki so se besno borili, bili so dobro oboroženi ln zavarovani. Zlomila Jih je samo mogočna sila Slovenov, sicer bi si bili pre- sekali pot skozi čete In ušli. «Vsi Bizantinci so padli!« Tako so sodili četniki in starešine. Sva-run ni verjel. Trikrat je imel presekan oklep iz konjskega roga, zmučen je bil, pa ni miroval. Obhodil je vse mrliče. Štel Bizantince in zmajeval. «Več jih je bilo, Hilbudij ima močnejšo vojskof V taboru jih je pustil, če ne, so ubežali«. Zato ljudem ni dal pokoja. V gradišču so že zvedeli za zmago in hitro poslali številno konj, da bi povezali ranjence nanje in jih prenesli domov. Svarun Je odbral dvajset dobro oboroženih vojščakov, jim ukazal na konje in jih še v noči pognal čez ravan proti mostu. Velel jim je, naj se poskrijejo in varno čuvajo most. Ce zalote potoma beguna, naj ga umore, če bi hotel kdo proti mostu, naj ga takisto napadejo tn hitro pokončajo. Ce zve posadka v taboru o porazu Hilbudija, razdere most in vojska Slovenov bi ne mogla čez Donavo. Nato so pobrali ranjence in Jih odvedli na konjih v gradišče. Med njimi je bilo kakih petdeset še živih in onemoglih bizantinskih vojakov. Te so odgnali v sužnost. Ko so bojevniki počivali, Je slonel Svarun sam ob ognju in razmišljal. Jasno mu je bilo, da je treba osvojiti tabor. Toda tabor Hil-hudijev! To Je trdnjava, katero bi kupil samo z življenjem polovice vojske. Premišljeval je, čelo se mu je gubančilo, s prsti je brodil po beli bradi, ki je bila vsa oškropljena s krvjo. Tu in tam so se za-krohotali mladeniči ob ognju, tam ll ^ mmm Sobota 23. julija Apolinarij, Brana Sonce vzhaja ob 4.37, zahaja ob 19.45. Dolžina dneva 15.08. Luna vzhaja ob 1.26, zahaja ob 18.30. Jutri nedelja 24. julija Kristina, Ratimir SPOMINSKI DNEVI 1919 je bila v Ljubljani ustanovljena slovenska univerz_a. 1941 se je pričela ljudska vstaja v Baniji. 1944 III. SNUB likvidira postojanko Rihenberg. Julri usi na znanie goafljacai Jutri 24. julija ob 10 bo na Garibaldijevem trgu JAVNO ZBOROVANJE TRŽAŠKIH UPOKOJENCEV vseh kategorij. Upokojenci -. upokojenke! Deiavci - delavke! Brezposelni! Udeležite se tega zborovanja v čim večjem številu. S tem da boste pomagali s svojo solidarnostjo rešiti vprašanje tržaških upokojencev, boste obenem pripomogli k rešitvi mnogih perečih vprašanj našega delavskega razreda. UPOKOJENCI Glavni svet Zveze enotnih sindikatov za upokojence bo imel obenem z okrajnimi zaupniki danes na sedežu v ul. Imbriani 5 sejo, ki se bo vršila točno ob 16. Genitori, ascolfate oggi radio Triesis - zona lug. (2-40 m) Avvisiamo t genitori dei bam-bini italiani che si trovano nel-la colonia estiva a Črnuče (Slo-venia) che oggi alle 13.30 Radio Trieste, zona jugoslava (lun-gbezza donda m. 240) trasir.et-terit un’intcrvista con essi. SESTANEK KMETOV V PLAVJAH Strokovna zveza kmetijskih sindikatov vabi kmete na sestanek, ki bo danes ob 9 zvečer v dvorani Cok. Razpravljali bodo izključno o problemih našega kmetijstva in gospodarstva. Danes „Aida" pri Sv. Justo Danes ob 21 bo na gradu Sv. Justa zadnja predstava Verdijeve «Aide». Zasedba je ista kot pri premieri. Prav tako bo v nedeljo ob 21 zadnja predstava Donizettijeve opere «Ljubavni napoj«. OMni sbor ZDTV 9. avgusta 19^9 Vodstvo ZVEZE DRUŠTEV ZA TELESNO VZGOJO sporoča, da bo v nedeljo dne 7. avgusta 1.S49 občni zbor vseh v tej zvezi včlanjenih društev. Kraj jn čas občnega zbora bo pravočasno objavljen v tisku in z dopisi. Na podlagi pravi! ima vsako društvo pravico na en glas, a na enega zastopnika na vsakih začetnih 109 članov. Trst 22. julija 194». Tajnik: Podpredsednik: F. Llldovlsi Turk Danilo so zapeli pesem, Svarun pa se je ključil bolj in bolj v dve gube. Ni se mu rodila pametna zvijača, kako bi zasegel tabor, da bi ne žrtvoval preveč ljudi. aSvetovit, vdahni mi modro ukano! Samo eno šc pošlji v mojo sivo glavo, saj potem ležem počivat. Samo eno še...n. Glava mu je zlezla čisto nizko, da je čelo naslonil na ročnik meča, ki je bil zaboden pred njim v tla. Trudne oči so sc zaklo-pile, po spanju je hrepenelo telo, ali duša je bi'n nemirna, polna skrbi. Bolj in bolj se je polzgubljal šum in krik okrog njega, ognji so ugašali, nebo se je na vzhodu za-žarilo v tanki, rdeči progi. Kakor bi se utrgal žarek te luči j z neba in šinil v glavo Svarun u. Od veseiia je vzkliknil in hitro vstal. Takoj so zapeli rogovi, vsa vojska se je dvignila in gnetla v gosto črto. Sfarešine so obkolile Svaruna. aBratje, starešine Slovenov, veljaki med Anti, vrh vojščaki«, je izpregovoril Svarun. »Bogovi so bili z nami, Perun je po pravici udaril oholega Hilbudija, tatu naše svobode, udaril njegovo vojsko, da trohne sedaj njihova trupla, v hrano jastrebov in lisic. Ali padlo je komaj polovico njegove vojske. Udariti moramo na gnezdo za Donavo, razsuti moramo tabor, sicer pridejo drugi Hilbudiji in nas vnovič pokoljejo in oropajo. Toda Bizantinec sedi kakor zmaj v gnezdu. Poznate njegove okope, raztopljeno smolo, silna kopja in meče, urne kakor blisk. Več ko pol vojske si razbije glavo ob zakopih, pa jih še ne vzamemo«. (Nadaljevanje sledi) Jutri izlet v Portorož Jutri 24. t. m. priredi »Adria -Express» izlet v Portorož. Odhod s parnikom «Vida» ob 8 zjutraj, povratek iz Portoroža (jh 18. Izletniki bodo imeli prvovrstno hrano v hotelu Central. Vpisuje in prodaja vstopnice potovalni urad «Adex», ul. F. Severo 5 b. Tel. 29-243 danes ves dan do 18. ure. riljje tržnica v pcasdeiisk Na praznik v ponedeljek 25. t. m. bo ribja tržnica v ul. Nazario Sauro odprta od 8. do 12- ure. Nečim služba lekarn Cassa Provinclale di Malattia viale XX Settembre 4; Godina, trg Sv. Jakoba 1; Mizzan, trg Venezia 2; Zanetti, ul. Corpmcrciale 2S: Ha-rabaglia v Barkovijah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo TRŽAŠKA BORZA Napoleondor (J500, zlati .šterling 8000, papirnati šterling 1750, telegrafski odlar 624, dolar 617, švicarski frank 156, 100 frar.-coskih frankov 180, avstrijski šiling 25.50, zlato 1020. o«|i!e1 ODEON. 16: »Eseški grof«, Jšf^j Fiynn, Bctte Davis. IDEALE. 16.30: ((Kralj v Izgnanstvi*! Douglas Fairbanks in M. Monter-MARCONI. 16, na prostem ob 20.JJI ((Druga gospa Carrol«, BarlP^ Stanvvich. . . KINO ADIIA. 15.30: «Zadnji K'1* Kong«. ., KINO OB MORJU. 16: «Sodna prava«, C. Pabst. RADIO. 16: »Teror v Chichagl" Humphrey Bogart.. VITTORIA. 16. »Noč brez konca«, R. Mltchuffli Wright. VENEZIA. »Uporni sinovi« in gremo delat«. , KINO V LJUDSKEM VRTU. 2<>-*7 ((Brezmejno zaljubljena«, 3a Crawford, J. Garfield, „1 SKOLJET - na prostem ob * I «Južnjak». ..t AUSONIA - teresa pri morju. *Jf »Junak s cente«, Macario, Car*! Ninchi. . KINO NA OPČINAH. Jutri: »Zel"1 s leta«. J KINO V NABREŽINI. Danes in jUtr . »Tragična skrivnost«. na prosi em ob Nov vezni red parnika "Vida, na progi Piran-Trst (Ob nedeljah in praznikih) Odhod iz Pirana ob 6.00; 'j Izole ob 6.30; prihod v TrJ' ob 7.39. Odhod iz Trsta ob 8.00; iz pra ob 9.00, iz Izole ob prihod v PORTOROŽ 10.15. Odhod Iz PORTOROŽA 18.00; iz izolc ob 18.45; Kopra ob 19.13; prihod Trst ob 20.13. Odhod iz Trsta ob 20.30; Izole ob 21.30; prihod Piran ob 22.00. SONO DOE.m> predvaja danes v snbot° 23. v nedeljo 24. ji1 ^ ponedeljek 25. t. m. fr01' noski tilni lilm n junaškem 11,(1 sejskem bataljonu, ki 8' jn bnril zn pravice nejju ljudstva v tranco®*1 revoluoiji mm,,,............................................ t...n................................................................................................................................................................................ iHiiiilflliiliiliiililli miii,nuni,ii„|,i|„,„iiijiiiiHa(^! Kcinilišče Sr - v penedelfek 25.7. nedeB if Rlllimilllllllllllllllllk .^ Oori^ki D iv JE v nik M iiriiis!® umnega PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIHORSKECA DNEVNIKA v GORICI . SVETOGORSKA ULICA 42 - TEL. 749 Pismo z onega sveta Katoliški Ust, ki z lažmi isi potvarjanjem resnice seje razdor med lastnim narodom Pravijo, da je katoliška vera I*®1"™« in ljubezni do bližin 36 3o res’ k* t>i!o logično usa/c pameten človek bi tako mn V mora ista načela podpi- m suiti njen tisk, posebno če Tati Je nadel tudi tak naslov. Dej- medamanV°re VSe druUoie ™ <'e ala na primer ((Katoliški čali’>'ri3e konw kai kmalu prepri-tiipn u korakai° možakarji okrog bas_v nasprotni smeri, ska^ !S^ ^haja le enkrat teden--0rnisije sn nftfpm nnnr so potem ponovno !i„ VT>av.iii •. >kih , mezdno vprašanje ob H ^5dn,k« (Je3avcev- i in dr so odborniki po dol- .. lf,l3r>l obravnavi skleniti, Ao, . Poverili notranji komisiji * ^Pfsvt predloge v tem Sli Prou^,3**3 kodo potem odbor-s#; C1‘i na eni svojih prihod- Nato . (J^nih* ?°Vorili o položaju pojco-k lih v. puvajev in grobarjev v r^^Pestjih. Sklenili so, da W ^ Vt„. - Vali 2 razpravljanjem pQlaJ"ju Pdtem ko bo podal ^kiNledT1^80 Že dal1 nal°8° v V1 ■'okat ” 20 odborniki orio-"ii ta ere finančne ukrepe. odbornik za zdrav- položaju yn ob- <4;^° PotJu8 nJer-eBa obstoja. Za-,'^ai« 'eba ip ntllinltA nhrli»5oli ter ugotovili potrebo oja. Za- V“Jbo r,',i U ie nadalje obdržati hei^nki- ‘ BOro te) ustnnovl in Jo ^.£T5 r p,,živiti nie™ S(i- "lan; . . obravnavi ;v^n‘)»ržnih nekato- je bila vprašanj seiaIepa in bo prihodnja iz-v torek 2(i. t. m ob 17.30, za trgovce ?lplrtlaiio dohZVe2t tr8°vcev v Go' r°*nic 1J° nitn' člani na vpo- v Francijo; izvedba sporazumov za izmenjavo med Italijo in Uruguay-jem; italijanski predpisi za nov trgovski sporazum z Dansko od 18. junija t. L; uvoz surovega bombaža in bombažnih odpadkov, jugoslo-vansko-italijanski sporazum glede glede italijanskega premoženja v FLRJ podpisan v Beogradu 23, maja t. 1. Razpis za arhivarsko siužbo V Uradnem listu št. 141 z dne 22. «. 194« je bil objavljen natečaj za sprejem na poskusno službo enajstih državnih arhivarjev v urade državnih arhivov (skupina A - X stopnja). Zainteresirani, ki »e žele udeležiti natečaja, morajo predložiti tozadevno prošnjo skupaj s predpisanimi dokumenti na prefekturo pokrajine, v kateri imajo bivališče, do 21. avgusta t. 1. Vsa podrobnejša pojasnila o tej zadevi bodo dobili zainteresirani na kabinetnem uradu goriške prefekture. IZGONI Z izgor.skim listom v žepu so moral; včeraj na ukaz goriške policije domov: 19-letni Valnet Alvij iz Ven-zona pri Vidmu, 34-letni Sodoli Rihard iz Manlredonije (Foggia). Prvi je bil izpuščen iz zapora, kjer je prebil nekaj časa zaradi nameravanega prestopa meje, drugega je pa policija izgnala, ker se je potepal po mestu brez vsakega sredstva za preživljanje. V Mošo je morala prav tako z izgonskim listom 23-letna De Rosa Elizabeta, ki se ne sme več prikazati v Gorico. IZGUBLJENA IZKAZNICA Marega Aivira, stara 42 let, iz ul. Diaz št. 21, je včeraj javila policiji, lije Legiša živa in zdrava. Pričakujemo, da bodo vsaj sedaj priznali to svojo ogabno laž, če že nočejo priznati vseh drugih, s katerimi vsak teden zastrupljajo svoje lahkoverne čitatelje. Tem pa naj ta primer služi v opozorilo in dokaz, koliko je resnice v klevetah, s katerimi blatijo naše ljudi in brate tostran in onstran meje, ker jim ne gre v račun, da grade na oni strani boljšo bodočnost v socializmu, ki ne dopušča več nobenega (tudi ne njihovega) izkoriščevanja- Movi primeri slinavke V Slovrencu pri Moši sq je te dni zopet pojavila slinavka. V hlevu kmeta Adolfa Medeota ie hkrati obolelo 5 let živali. Občinski živi-nozdravnik je takoj ukrenil potrebno, da prepreči razširjenje te nevarne živinske bolezni. KINO VERDI. 17: «Naskok», V. Mature. VITTORIA. 17: «Angel brez nebes#, M. Egert in W. Forsl. CENTRALE. 17: «Nebesni vitez#, V. Lake. MODERNO. 17: «Zapeljevar;je», M, Sara. EDEN. 17: »Potepuhi v luninem svitu#. STRELIVO NA STEVERJANŠKI NJIVI Na nekem zasebnem polju je izvidnica orožnikov v Sleverjanu odkrila zaboj streliva, ki je bil tam zako-pan. V zaboju je bilo 3S0 krogel za puško. Prosta cona in trgovina z Avstrijo Pogajanj, ki so se vršila v Rimu z avstrijskimi trgovskimi predstavniki za sklenitev nove trgovske pogodbe med Italijo in Avstrijo in po kateri, naj bi se pospešila izmenjava tipičnih proizvodov in pridelkov goriške in videmske pokrajine na eni ter Koroške na drugi strani, so se udeležil; tudi goriški izvedenci. Po daljšem bivanju v Rimu so se predvčerajšnjim ii izvedenci zopet vrniji domov. Niso že znane podrobnosti o uspehih, ki so jih dosegli pri pogajanjih v Rimu za našo pokrajino. Zdi se, da so Goričani obravnavali tudi vprašanje proste cone, zlasti glede predpisov za carinjenje, za katere še seda.i niso bila izdelana točna navodila. Znano je namreč, da so se nekateri trgovski industrijski krogi pritožili, da jim režim proste cone v goriški pokrajini povzroča precejšnjo škodo pri njihovem gospodarstvu. Zastopniki goriške Trgovske zbornice so se o tem vprašanju razgovarjaii z Vaznimi rimskimi gospodarskimi predstavniki. Po vsej verjetnosti pa ti razgovori niso privedli do zaželenih uspehov, ker ni bilo izdano od njih nobeno podrobnejše poročilo. Balincarske tekme v Podgori Mednarodno balincarsiko društvo v Gorici priredi v nedeljo 24. t. m. balincarske tekme v Podgori na igriščih gostilne »Pri podvozu Ba-ruzzi-Bric». Tekme se vršijo v parih in se jih lahko udeleži vsakdo. Vraile se bodo na štirih in če bo potrebno tudi na šestih igriščih.'Za. četek je ob 14. Žrebanje bo na igrišču. Za zmagovalce je na razpolago več nagrad v skupni vrednosti okrog 18 tisoč lir. Izmenjava biaga na sejmu v Bariju Zveza trgovcev v Gorici sporoča, da ao za prihodnji XIII. levantinski sejem v Bariju določeni znatni valutni kontingenti za izmenjavo blaga z deželami dolarskega področja in področja šterlinga. Ob tej priliki so bili doseženi tudi sporazumi z upravami mednarodnih sejmov v Franclji, v Valenciji, na Dunaju pl v Pragi. Na podlagi teh dogovorov bo mogoče zamenjati blago inozemskih tvrdk, ki bodo razstavljale v Bariju, z italijanskim blagom, ki bo razstavljeno na inozemskih velesejmih. Vsa podrobnejša pojasnila bodo lahko dobili zainteresirani pri pokrajinski zvezi trgovcev v Gorici. Izlet planinskega društva SPD v Gorici se za jutri 24. t. m. pripravlja zopet na izlet. Tokrat sl je izbralo kot izletne točke Chiampon (1716 m) in Quarnon (1372 m) v Slovenski Benečiji. Odhod, kakor običajno, s Travnika ob 6 zjutraj. Prijave v trgovini Rolih na kor-zu Verdi št. 5. Voznina stane za elane 4S0 lir, za nečlane pa 500 lir. sp Ljudsko rajanje v Steverjanu Mladina iz Steverjana priredi jutri 24. t. m. v Bukovju nad Grojno, pri gostilni Maraš VELIK LJUDSKI PLES Igra! bo priznani orkester iz Gorice. Preskrbljeno je za shrambo koles, jedačo in pijačo. Začetek ob 19. uri. — Vabljeni vsi. Napeljava električne luči v Poljane in Jamlje - Obnovitev ceste Gorica-Štandrež-Sovodnje - Pravilnik za zelenjadni trg na debelo v Gorici Pokrajinska uprava Gorica: Nagrada za delavnost dvema služabnikoma — odobreno; prespevek za zvonove prt vikariatu sv. Marka v Fossalonu — odobreno; nagrada dr. R. -Principu za izredno delo — odobreno. Občina Gorica: Pritožba Nanut Ivanke, vd. Rubino, zaradi zavrnitve prošnje za trgovsko obrtni-co — odbito; dovoljenje za sodni postopek pri tožbi ESPA Marini pred državnim svetom — odobreno; pritožbi Karoline Nemec iz Gorice zaradi odbitja prošnje za trgovsko obrtnico — sprejeta; odobritev pravilnika za tržišče sadja ih povrtnine na debelo — sprejeto; popravilo ulic Del Carso in S. Mihaela (cesta Standrež - Sovodnje) s predvidenim stroškom 2.600.000 lir — odobreno; pritožba Valle Mavricija in Marangi Tomaža zaradi odbitja trg. obrtnice — odobreno; pritožba Gabrijela Komel in Ceja Andreja zaradi odbitja o-brtnice — odbito; nagrada za delavnost podnačelniku mestnih gasilcev odobreno; pritožba Ban-dellija Justa zaradi odbitja trgov-obrtnice — zavrnjenru trošarina na vrednost za drugo polletje 1949 — odobreno; trošarina na kontingente proste cone — tvrdke Ribi CO-pooblastiio za vztrajanje pri pritožbi — odobreno; brezplačna nabava zemljišča za izgradnjo transformatorske kabine v Standrežu — odobreno; nagrada za marljivost družinskim članom deportiranih uslužbencev — odobreno; ureditev bilančnega računa za 1949 — odobreno. Občina Ronke: Pritožba Zele Karoline, por. Metronio, zaradi zavrnitve trgov, obrtnice — zavrnjena; nagrada prvemu uradniku Tam-burliniju Anionu — odobreno; trošarina na vrednost za drugo polletje 1949 — odobreno; pritožba Prinčič Fride, por. Markočič, zaradi za- vrnitve trgov, obrtnice — sprejeta s pridržkom; pritožba Gon Marije, por. Taurien, zaradi zavrnitve razširjenja trgov, obrtnice — sprejeta. Občina Gradiška: Pritožba Ca-putto Antona zaradi zavrnitve trg. obrtnice — zavrnjena; trošarina na vrednost za drugo polletje 1949 — odobreno; pritožba Caputto Mihaela zaradi odbitja prenosa trg. obrtnice — odbita. Občina Gradeč: Posojilo 60 milijonov lir za zgradnjo ljudskih hiš iz blagajne hranilnice in posojilnice (Cassa depositl e prestiti) — o-dobreno; predujem za finansiranje del pri pogozdovalnih centrih — odloženo; plače občinskjh uslužbencev — odloženo; sprememba bilance Avtonomnega turističnega podjetja za leto 1949 — odobreno; pritožbi Marchesan Frančiške zaradi zavrnitve prošnje za prenos trg. obrtnice - ugodeno; prispevek za razstavo »Gradež in njegova obala# — odobreno; razlastitev občinskega zemljišča za gradnjo privatnih hiš — odobreno; pritožba Fal-tin Karoline, vd. Marlcchio, zaradi zavrnitve razširitve trg. obrtnice — zavrnjena. Občina Turjak: Prepis občinskega zemljišča v korist Olivo Marte, por. Zacchia — odobreno; proračun za leto 1949 — odobren; pristojbina za uporabo javnega zemljišča — odobreno; izplačilo 13. plače uslužbencem — odobreno; krajevna nagrada za kolesarsko dirko okrog Italije — odobreno; trošarina na vrednost za drugo polletje 1949 — odobreno. Občiaa Poljan: Ureditev prejemkov uslužbencev — odobreno s pripombo; prepis občinskega zemljišča na Matiussa Alojzija — odobreno. Občina Tržič: Ureditev prejemkov občinskih uslužbencev — odložena; pritožba Colautti Klavdije, por. Šanson, zaradi zavrnitve raz- širjenja trg. obrtnice — odbita; pritožba Martinelli Marije, por. Locassio, zaradi zavrnitve trgov, obrtnice — odbita; pritožba Visko-vič Justine zaradi zavrnitve trg. obrtnice — delno sprejeta; trošarina na vrednost za drugo polletje 1949 — odobreno. Občina Škocjan: Posojilo 5 milijonov lir za zgradbo občinske klavnice — odobreno; trošarina na vrednost za drugo polletje 1949 — odobreno. Občina Dolenje: Trošarina na vrednost za drugo polletje 1949 — odobreno; nagrada za delo županu — odobreno. Občina Krmin: Trošarina na vrednost za drugo polletje 1949 — odobreno; ureditev pristojbin za pitno vodo — odobreno; prispevek odboru za proslave ob priliki sejma sv. Ivana — odobreno. Občina Marjan: podpora dela nezmožnemu Morsanu Dominiku — odobreno; povišanje letnega obroka za poštno službo — odobreno. Občini Zagraj in Sovodnje: Nagrada šolski čistilki v Sovodnjah — odobreno; trošarina na vrednost za drugo polletje 1949 — odobreno; nagrada za delo načelniku ločenega urada v Sovodnjah — odobreno; prispevek RK za otroke, ki so bili poslani na preventorij Ermego — odobreno. Občina Kopriva: Poklonitev zastave orožniški vojašnici — odobreno; nagrada za delo čistilki občinski uradov — odobreno; trošarina na vrednost za drugo polletje 1949 — odobreno. Občina Romans: Trošarina na vrednost za drugo polletje 1949 odobreno. Občina Fara: Trošarina na vrednost za drugo poletje 1949 — odobreno. Občina Doberdob: Trošarina na vrednost za drugo polletje 1949 -— odobreno; električna razsvetljava ' v Poljah - najdte posojila v znesku 2.750.000 lir pri hranilnici in posojilnici — odobreno. Občina Šempeter ob Soči: Prispevek za telefonsko napeljavo pri didaktičnem ravnateljstvu v Ron-kah — odobreno. vJ'e 0 sledečih zadevah: b); izVQ 1 0 trgovini z tnozem- da je izgubila svojo osebno izkaz surovih jagnječjih kož I n*CQ, ONEV1MIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU • UUCA C. BATTISTI 301/o PRITL. - TEL. 70 Slovesno polapnje temeljnega kantsta za slov, ital osnovno šolo v Kopru Medsebojno spoštovanje narodov najboljše jamstvo za mir in neodvisnost Medtem ko ljudska oblast gradi novo šol posvetovalnici odborniki italijanskih strank o y;& italijansko mladino v Istrskem okrožju, v tržaški občinski kažejo svoje sovraštvo do Slovencev in do slovenskega jezika 'Ze včeraj smo na kratko javili, da so v Kopru na prostoru nekdanje zloglasne kaznilnice položili temeljni kumen za novo slo-vensko-itali iansko osnovno šolo v Kopru. Dogodek je izredno važen Po eni strani kaže pozitivno delo VUJA in ljudske oblasti, ki je vsak dan vidnejše in ki bo zapustilo neizbrisne sledi v splošnem razvoju Istrskega okrožja. Saj so komaj padli zadnji oboki nekdanjega samostana in kasneje te-mačno-hladnih ječ, ko vstajajo že temelji nove stavbe. To pot ne bo tu dom srednjeveške mračnjaške brezdelne askeze, tudi ne »žična kletka« za nepremagljivo odporen duh revolucionarja, ki je vnet za svobodo in enakopravnost posameznika in narodov, temveč tu bo dom osnovne kulturne celice, iz katere bodo zajemali prihodnji rodovi koprske mladine prvo znanje in prve elemente svoje vzgoje. Po drugi strani kaže ta dogodek dosledno stališče I UJA in ljudske oblasti, ki izvajata in uresničujeta s svojo politiko načelo popolne narodne in socialne enakopravnosti ter zasledujeta samo ta cilj, da bi vsi trije narodi cone B doživeli dan, ko bo pregnano in zabrisano vsako sovraštvo med narodi na svetu, ko bo vsak posameznik . svoboden in obmejni narod ne bo drugemu sovražnik, marveč samo dober in iskren sosedi V istem trenutku, ko že gradimo novo šolo za italijansko mladino v Kopru, pa se kot v zasmeh iti kot tragična ironija slišijo in razodevajo besede, nebrzdani izpadi šovinistično nastrojenih, tako imenovanih krščanskih demo- kratov. liberalcev - mazziniancev, socialistov itd. v tržaški mestni posvetovalnici, ki so z vso besnostjo in kot obsedeni skočili vsi pokonci, ko so samo slišali slovensko besedo našega predstavnika. Ta izbruh je tem bolj nepojmljiv v trenutku, ko predstavniki sedanje italijanske vlade hlinijo svetovnemu javnemu mnenju, da so bili vselej in da bodo še bolj v bodočnosti v smislu šnesmrt-ni/i idej» Mazzinija čuvarji svobodnega razvoja drugih narodnosti. Samo strmimo nad tem izbruhom v trenutku, ko je doživela Italija prav zaradi nečloveškega in nekulturnega postopanja s tu jiml narodi-Slovani, Nemci, Francozi in tja do afriških plemen lak poraz, da se jih branijo na «črni kontinent» celo v kulturnem razvoju zaostali narodi, ki so prav na zadnjem zasedanju Organizacije združenih narodou dvignili proti njim pravo-moral-no obtožbo! Tak izbruh prav v trenutku, ko pobratimi teh «zastopnikovii italijanskega naroda v republiki stikajo in moledujejo za prostornine puščavskega peska, pri čemer se verno zaklinjajo, da bodo v bodoče z vsemi afriškimi narodi (sic), ie sc vrnejo v Afriko, ravnali vseskozi liberalno in človeško. Ob teh in podobnih mislih smo se udeležili slovesnosti pri polaganju temeljnega kamna zg slo-vensko-italijansko osnovno šolo. Gradillšče je bilo kar živo, toliko ljudi se je zbralo za to slovesnost. Zastave vseh treh istrskih narodov STO-ja in Jugoslavije so povzdignile razpoloženje. Prvi govornik, tov. Clemente Sabatia-Sabac je v imenu okrož- Vložili so pergamentno listino. nega ljudskega odbora za Istro uvodoma naglasil, da bo stala bodoča slovensko-italijanska osnovna šola na mestu, kjer so nešteti idealisti in borci z.a svobodo človeka in narodov doprinesli toliko žrtev in muk, in da bo ravno ta šola še krepila zavest tu živečih narodov, v prvi vrsti italijanskega, kar bo še pospeševalo slovan-sko-italijansko bratstvo. Ljudska oblast hoče s pomočjo te šole uresničiti eno najpomembnejših načel: Enakost narodov! Narodi Istrskega okrožja in vsega sveta bodo lahko uvideli, da je medsebojno spoštovanje narodov najboljše jamstvo za mir in neodvisnost. Djudstvo pričakuje od učiteljstva, ki bo oblikovalo mladino in od nje, ki bo obiskovala novo šolo, da bodo izšli iz nje novi kadri, novi voditelji, nove sile, ki ga bodo jutri vodile. Tov. Sabati-Sabac je zaključil z besedami. «Treba je, da smo vsi prežeti zavesti, da mora biti kultura last ljudstm!« Nato sta tov. Sabati-Sabac v italijanščini, tov. Marion Sikst pa v slovenščini prečitala besedilo pergamentske listine, ki je bita vzidana v temeljni kamen. Umetniško zunanjost je dal listini akad. slikar Černigoj Avgust iz Trsta, ki je tudi v tem delu izredno uspel. Vsebina listine se glasi: «Leta tisočdevetstodevetinštiri-desetega, pet let po končani drugi svetovni vojni, po zmagi, ki so jo dosegle ljudske demokratične sile v krvavi borbi proti fašizmu in imperializmu, v petem letu uprave jugoslovanske cone (Istrskega okrožja) Svobodnega tržaškega ozemlja po ljudski oblasti, veliki pridobitvi narodno-osvobo- dilnc borbe, ki je izvojevala pravice delovnega človeka po načelih socialne in nacionalne enakopravnosti, ki jo je na tem ozemlju izvajal Istrski okrožni ljudski odbor pod predsedstvom Beltrama Julija - Janka z vso podporo Vojne uprave jugoslovanske armade pod vodstvom komandanta polkovnika Lenca Mirka, smo 21. julija položili temeljni kamen za novo italijansko in slovensko osnovno šolo v Kopru, ki bo zgrajena po načrtih ing. arh. Veluščka Ervina, v prisotnosti predstavnikov ljudske oblasti in številnega prebivalstva na prostoru nekdanje zloglasne jetnišnice — kot trajen spomenik in simbol bratstva italijanskega in slovenskega ljudstva. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Koper 21. julija 1949. Tov. prof. Bratina Marij je za tem kot inšpektor za italijanske šole izrekel predstavnikom VUJA in organom ljudske oblasti zahvalo za vse, kar so že napravile in kar še nameravajo izvesti v korist italijanske šole in za napredek italijanske kulture v coni B na splošno. Kontno je tov. inšpektor izrazil zagotovilo, da bodo naši šolniki gledali, da se bo čutila mladina, ko bo zapustila šolo, da je povezana z ljudstvom, kmeti in delavci kakor tudi, da bo sama čim preje doprinesla koristno delo za družbo in človeštvo. Šolska vzgoja bo izoblikovala mladino v zavestne in disciplinirane ročne in umske delavce z visokimi moralnimi odlikami ter pravilnim Političnim gledanjem. Nov rod naj bo steber nove družbe in jamstvo boljših bodočih dni. Kot načelnik okrožne prosvete je spregovoril tov. Marion, fci je ugotovil zlasti sledeče: «V trenutku, ko je slovensko šolstvo v coni A in v Trstu posebej ponovno predmet napadov od strani šovinističnih reakcionarnih krogov, mi v jugoslovanski coni STO, na tem prostoru polagamo temeljni kamen novi italijanski in slovenski osnovni šoli. To je najboljši odgovor, odgovor močnega, tem obrekovalcem, od starih sovražnikov delovnega ljudstva do najnovejših, ki že leto dm kvarijo tone papirja s klevetami, lažmi P roti nam in našemu delu. S porušitvijo jetnišnice je ljudstvo simbolično prikazalo, da se bori proti utesnjevanju duha in misli in da hoče nadaljevati borbo za demokracijo in svobodo. In ta duh naj vlada in preveva v teh bodočih prostorih«, V imenu Mestnega ljudskega odbora v Kopru je tov. Vener zagotovil oblasti in prebivalstvu, da bo LO ponosen nad novo zgradbo, da pa bo tudi vedno nad njo bedel, da bo vršila delo v procvit mladine, srečo staršev in otrok ter za najvedek istrskih treh narodov in človeštva. Tov. arh. Klun je za gradbeno podjetje vEdilit« in za delavstvo izrekel moralno jamstvo, da se bodo skupno potrudili in zastavili vse sile, da bo predvideno gradbeno delo izvršeno v najkrajšem času in najbolje. Ob toplem in mestoma navdušenem pritrjevanju vsem govornikom, ki so izrekli nebroj globokih misli in izrazili mnenje ne le prisotnih, marveč vsega prebivalstva Istrskega okrožja, se je končala ta kratka, dasi pomembna slovesnost. Govori tajnik Istrskega okrožja. V roke nam je prišlo znamenito delo Pavla Naldinija, italijanskega duhovnika iz Kopra, ki se ie tiskalo v Benetkah in nosi letnico 1700. Novejšim italijanskim zgodovinarjem Naldini najbrže ni preveč ugajal. Prav nič se ne sklicujejo nanj. Prav gotovo jih bode Naldinijeva nepristranost, Naldini je napisal o Slovencih to, kar odgovarja resnici. Naldinijeva knjiga pa nam drugače dokazuje, da se bo tudi v našem okrožju našlo še marsikaj, kar so italijanski šovinistični zgodovinarji spretno prikrivali. Na ta način bo postalo še jasneje, da Slovani v Istri niso bili le neki pastirji, temveč marljivi poljedelci in ne le to, temveč tudi, da so bili Slovani močno zastopani med mestnim prebivalstvom. Naldini se postavlja že takoj na stališče, da so se prvi Slovenci naselili p Istri že konec 6. in v začetku 7. stoletja. Tu ne gre za male skupinice, temveč za množično naseljevanje. Istro so Slovani zasedli s silo in se v njej naselili v velikem številu. Iz napadalcev so se Slovani spremenili v branitelje Istre, Pisec pripoveduje, da so se Slo- venci pomikali v Istro n dveh smereh. Prvi so prodirali vzdolž Rižanske doline ter zasedli celotno koprsko ozemlje, druga skupina pa je prodirala preko doline Mirne v smeri Umaga ter Novega grada. Ta del Slovencev, tako pripoveduje Naldini. je zasedel ozemlje, ki je neugodno vplivalo na njihov razvoj. Nezdravo ozračje ter pomanjkanje dobre vode na tem področju sta povzročala bo lezm in Slovenci so se zaradi tega precej razredčili. To ozemlje so pozneje zasedli Uskoki. Vse drugače pa je bilo s Slovenci v Koprščini. Klimatske razmere so tu docela drugačne. Naldini pravi, da so se Slovenci nn tem ozemlju močno razmnožili in se odlično uveljavili, zlasti kot dobri poljedelci, O teh Slovencih pravi Naldini, da so izredno močni ter zdravi ljudje. Pri svojem opisu teh Slovencev se Naldini sklicuje tudi na Palladia Enrica, starega italijanskega zgodovinarja. Prav kakor moški, so marljive in vztrajne tudi slovenske žene, Naldini zelo hvali njihovo vztrajnost in pravi, da ni težav, ki naj bi jih upognile (snem v'e fatica, che le snervi, ne stento Italijanski duhovnik iz Kopra o Slovencih h e le atterrin). Prosvetljenega duhovnika Nal-dinija močno zanimajo slovenske narodne noše in zaradi tega najdemo v njegovi knjigi tudi lep opis teh noš. O slovenskem jeziku pripoveduje iflsec, da se temeljito razlikuje od italijanskega in da se zaradi tega v Istn lahko sporazumejo le tisti, ki govore za silo jezik drugega naroda. Naldini skuša dokazati, da je beseda Slovan v sorodstvu z besedo slava. Pri tej svoji trditvi se sklicuje na kranjskega plemiča in obenem znamenitega zgodovinarja Schoen-lebna ter tudi m Italijana Borri-tija. Modemi zgodovinarji so to trditev popolnoma ovrgli. Zanimivo pa je, da se Naldini trudi, da bi vsestransko osvetlil življenje Slovencev, čim točneje ter verneje prikazal njihov razvoj. Iz knjige je razvidno, da se je Naldini zanimal tudi za sloven. ščino in da jo je najbrže za silo tudi obvladal. V njegovem delu ni niti najmanjšega sledu o ka- kem šovinizmu, nasprotno. Naldini zelo hvali Slovence. Šovinizem se je v Istri pojavil šele v novejši dobi. Ta italijanski šovinizem je na eni strani podpihovala avstro-ogrska monarhija, a na drugi italijanski imperializem. Seveda je bil ta šovinizem mogoč zaradi narodnega prebujanja Slovencev, a na drugi strani zaradi strahu italijanskih bogatašev v istrskih obalnih mestih, ki so se bali, da bi zgubili svoje gospodarske pozicije, Zaradi svoje objektivnosti je Naldinijeva delo izredno dragoceno, Pisec obravnava predvsem cerkveno zgodovino. Za vsako cerkev skuša ugotoviti, kdaj je bila sezidana in kdo je njen pa-tron. Mimogrede pa se spušča tudi na druga področja. V knjigi najdemo dragocene podatke o načinu življenja v njegovi dobi in celo nekaj podatkov o geološki strukturi Istre. Naldini pripovedu. je, da so v bližini Izole našli bi-tumske skriljevce, ki vsebujejo srebro, in obenem ugotavlja, da je ekstrakcija srebra težavna, ker je to srebro pomešano z gorljivimi snovmi. Zaradi zanimive pisčeve knjige se bomo tudi na podobna vprašanja še vračali. Pisec zgodovine koprske škofije trdi, da živijo v istrskih mestih Italijani ter Slovenci v največji slogi, in ugotavlja, da imajo Slovenci v Istri že od nekdaj svoje bogoslužje v slovenskem jeziku. Naldini navaja, da se slovensko bogoslužje vrši tudi v mestih ter navaja primer Kopra. V severnem delu Kopra je bila tedaj cerkev tercijarjev, v kateri se je vršilo slovansko bogoslužje. Naldini pravi«Pred glavnimi vrati se po starem običaju vzdiguje kor, kjer se bogoslužje kakor tudi maše pred svetim oltarjem vršijo v ilirskem jeziku«. Ne more biti torej nobenega dvoma o tem, da je te. daj poleg Italijanov živelo v Kopru precej Slovencev. Naldini se v svoji zgodoiHni poslužuje zelo dobre metode. Navaja mnogo citatov iz del starih zgodovinarjev ter različne stare napise, ki jih je sam odkril. Tako navaja na pr. napis pred glavnimi vrati cerkve v Kovedu. Ta napis je iz leta J582. V napisu je rečeno, da so cerkev zgradili j nalogu kovedskega župana, pisi zelo zanima pojav slovanskih ž pano v. Pravi, da je v vaseh v, oblast v rokah županov, ki jih ljudstvo samo izvolilo. V vsa vasi odkriva nekaj zanimiveg Za vas Dekani pravi, da se tamkaj plemiška družin/1 De C ni zelo prikupila ljudem zara< tega, ker se je odrekla vsem dt jat vam, ki so jih morali plačeva podložni kmetje. Pisec uporabi: tu slovenski izraz ((Pravde«, ki tem primeru pomeni pravice, J jih je imel fevdalec nad svojin podložniki. Na Naldinijeve ugotovitve glt de Slovanov v Istri se bomo š vračali. Danes nam je jasno, ka vse so italijanski šovinisti tolik prikrivali, da bi zbrisali Slovan iz Istre. Resnica pa pride ven dar le prej ali slej na dan. Zdaj ko imamo v Istri ljudsko oblast prihajajo na dan znamenita zg o dervinska dela ter listine, ki ne pobitno dokazujejo, da so Slovo ni živeli v Istri že v starodavnih časih bi kljub vsem težavam ustvarjali tudi v Istri bogate kulturo, SREČKO VILHAR I l.III. 1864-20.V1.1949 20. junija t. I. je umrl v Beogradu v globoki starosti 85 let Josip Krmpotič, bivši tiskamar in izdajatelj hrvatskih listov v Pw lju, katerega je dobro poznal rod v Julijski krajini pred prvo svetovno vojno in tisoči slovenskih in hrvatskih emigrantov, so bežali pred fašističnim nasiljem med dvema vojnama, da sc izognejo zaporu in najdejo s težavo košček kruha v stari Jugoslaviji. Josip Krmpotič je začel svoje delo v grafični industriji, zgodaj v devetdesetih letih preteklega stoletja kot preprost grafični delavec v tiskarni Andreja Gaberščka v Gorici in se kaj kmglu svojo pridnostjo in poštenjem povzpel do vodje eGaberščkove tiskarne. Kot namestnik borbenega Andreja Gaberščka je bil tudi Krmpotič deležen marsikatere šikane in preiskave avstrijske policije v njenih neštetih sporih z Gaiberščkovo tiskarno - ognjiščem prebujajoče se narodove zavesti goričkih Slovencev. Čeravno Hrvat po rodu Se je Krmpotič kaj kmalu vključil v razgibano politično življenje našega goriškega ljudstva in hitro postal ena znanih osebnosti slovenske javnosti na Goriškem. Hrvatski politiki Fran Supilo je leta 1898 opozoril podjetnega Gaberščka, da je Pulj ostal zaradi propasti tiskarne Martinolich brez tiskarne in je zato Gaberšček brž pohitel in ustanovil še v Pulju «Narodno tiskarno Gaberšček», kateri je postavil na čelo Josipa Krmpotiča. Gaberšček pa ni mogel dolgo denarno vzdrževati dveh tiskarn in je zato prodal puljsko tiskarno hrvatskemu političnemu društvu za Istro. Krmpotič se je med tem s svojo pridnostjo že osamosvojil jn ustanovil lastgo tiskarno. Tako je Pulj naenkrat dobil dve hrvatski tiskarni. Josip Krmpotič je med prvo svetovno vojno vstopil s svojo tiskarno med prve vrste borcev za osvoboditev od jarma avstro-ogrskega nemštva. Po ukinitvi lista «Naša Slogan je začel izdajati prvi hrvatski dnevni list v Istri eHrvatski listn. List se seveda v prvih dveh letih svetovne vojne pod pritiskom avstrijske vojne cenzure ni mogel razviti. Cim pa je prodajoča monarhija vrgla avstrijskim narodom l'e drobec u-stavnih svoboščin, se je «Hrvatski listn razvil in postal radikalen in revolucionaren ter odigral odločujočo pripravljalno vlogo v uporu moštva na avstrijskih vojnih ladjah v Pulju na koncu prve svetovne vojne. vHrvatski listn je postal organ širokih revolucionarnih mornariških in splošno istrskih ljudskih množic. Josipa Krmpotiča kot človeka je najbolj dognano orisal istrski pesnik Mate Balota ob njegovi 75-letnici leta 1939 v zagrebški Istri.n: «Josip Krmpotič je bil človek mase vzrasel iz skromnih o-koliščin z globokim čuvstvom človečnosti in če bi bile njegove materialne razmere boljše, bi bržčas postal na koncu, v naših dimenzijah, neki Robert Owen, gradil bi šole za delavce in delavske domove; kajti ta podjetnik v kapitalistični družbi ni bil samo po duši socialist, ampak je tudi pomagal socialističnemu pokretv.». — Saj so bili ravno Otokar Kerševani in toliki napredni duhovi Istre skoraj člani njegove družine, katerim je pomagal kot svojim lastnim otrokom. Tudi med obema vojnama, ko se je po internaciji od strani italijanskih vojaških oblasti po prvi svetovni vojni umaknil v Jugoslavijo in povlekel čisto v družinsko življenje, je njegovo globoko socialno čustvo na zatona njegovega življenja še ponovno vzplapo-lalo. S smešno nizkimi sredstvi takratne socialne službe stare Jugoslavije je umel Josip Krmpotič s svojim čutom za preganjane in zatirane spretno lajšati bedo in brezposelnost tisočev beguncev iz Julijske krajine. Josip Krmpotič si je skozi desetletja s svojo neupogljivo narodno zavestjo in s svojo neumorno socialno delavnostjo izklesal neizbrisljiv spomenik v srcih de.set-tisočev Hrvatov in Slovencev Istre in Slovenskega Primorja. R. Hrvatsha levica 1/ Ptii/iiiiiciummiih letih 1848-40 V Zagrebu je v založbi Hr-vatske Matice izšla knjiga V asa Bogdanova pod naslovom vHrvatska levica v revolucionarnih letih 1848-49». V tej knjigi je temeljito obdelana borba hrvatskega ljudstva proti zatiralnemu avstrijskemu režimu. V IV. poglavju, kjer govori o nacionalnem vprašanju, je več citatov vidnih političnih predstavnikov iz tistega časa, kakor tudi odlomkov iz časopisja. Na tem mestu objavljamo odlomek iz manifesta hrvat-sko-slavonskega naroda, ki je bil objavljen v časopisu «Saborske Norine« št. 12 z dne 4. julija 1848. .. . Prizadevanje posameznih politično razcepljenih členov italijanskega in nemškega naroda za združitev v skupno telo, izraženo pred to reformo, in splošno gibanje evropskih narodov sta jasno pokazali, da obstaja še neka narodna pravica, po kateri ima vsak narod kot celota pravico do svobode in na popolno enakopravnost med ostalimi narodi. Tako so tudi v tem gibanju evropskih narodov velike besede: svoboda in enakopravnost dobile svoj pravi pomen in pojmovanje o pravilnem pomenu teh besed bo pokazalo, kateri narodi so zreli za svobodo in kateri ne. Svoboda in enakopravnost zahtevata predvsem priznanje teh pravic vsem narodom, ker je dostojanstvo narodne osebnosti pri vseh narodih enaka. Zaradi tega so narodi, ki hočejo nad drugimi narodi gospodovati, prav tako oddaljeni od pravilnega pojmovanja svobode in enakopravnosti, kot tudi oni, ki hočejo še nadalje ostati podložni. Niti eden niti drugi ni zrel za veliko idejo svobode in enakopravnosti. Tako pojmuje naš narod ti dve besedi. Za to novo svobodo vseh narodov, priznavajoč politiko, ki temelji edino na pravici in na osnovi katere je edino mogoč trajni mir, se izjavlja naše ljudstvo. Zaradi tega želi, da bodo vsi avstrijski narodi, ki se delijo po jeziku, med seboj svobodni in popolnoma enaki. To načelo edino lahko zajamči mir v Avstriji, medtem ko ono, na katerega se sedaj v Avstriji naslanja hegemonija nemškega in madžarskega naroda, ne more nikomur bolj škodovati kot ravno njima. Ce sme obstajati hegemonija enega naroda nad drugim, tedaj mora ta pripadati slovanskemu narodu kot največjemu v Ogrski in vsej Avstriji. Toda nam Slovanom, ki nas kličete za roparje in tirane, se gnusi to načelo, ker se ne strinja s človečanskim dostojanstvom in duhom časa. Zato ne maramo nobenega gospostva, ampak samo slogo in ljubezen. Prav zaradi tega vas bratsko in resnično pozivamo, da se odrečete gospostvu in prenehate zatirati druge narode, sicer bomo napravili vse, preden bi se pustili ponovno ukovati v stare verige. Neumno, v svojo lastno škodo in propad so vedno delali narodi, ki so druge narode podjarmljali in zatirali. Najbolj neumno pa postopajo tisti, ki mislijo, da je to še danes mogoče. Napočil je čas za narode, ki se bodo po jeziku razločevali in se z medsebojno pomočjo uprli sovražnikovemu nasilstvu ... Do tega je dovedel De Gasperijev režim s svojim brezmejnim izkoriščanjem sicilske kmete. Tudi "talija" "obveščajo Moskovski list »Izvestija® smatra za potrebno, da se od časa do časa oddolži imform-birojevski propagandi, da se obregne ob Jugoslavijo in da razširi v svet sem in tja kakšno obrekovanje o naši državi. Naravno, predmet je «prehod» Jugoslavije v imperialistični tabor. Poglejmo, kako verodostojno «obveSča» časopis «Iz-vestija® svoje bralce v »Mednarodnem pregledu® v 17 številki meseca junija: »Polom Marshallovega plana postaja vedno jasnejši tudi za najbolj trezne buržoazne kroge. Toda sedanji jugoslovanski voditelji se z vsemi silami prizadevajo, da povežejo svojo državo z bankrotom Marshallovega plana. Italijanski list «Corriere della Sera® objavlja članek njujorškega dopisnika. ki sporoča, da je Sforza ob svojem obisku meseca aprila v Washingtonu dal Achesonu predlog, v katerem je bilo rečeno, da je neobhod-no potrebna gospodarska pomoč Titu preko Italije. Kakor je poudaril Storža, bi se taka pomoč- lahko pretvorila v dejansko sodelovanje Jugoslavije v Marshallovem pianu. Po izjavi dopisnika so vladajoči a-meriški krogi popolnoma odobrili Sforzov predlog®. Kakor komentira torej časopis «Izvestija», je tudi «naj-treznej-im buržoaznim krogom® znan polom Marshallovega plana, toda glej, ni pa znan »vodstvu Jugoslavije, ki hiti «povezovati® svojo državo s sedaj že bankrotiranim načrtom. Kaj hočete, ljudje ničesar ne vidijo in gredo v gotovo propast, čeprav jih na to opozarjajo «Izvestija» in številne sestrice čmih tiskarskih Ort®. Kako nam »Izvestija® dokazujejo naš prehod v imperialistični tabor, v čeljusti bankrotiranega Marshallovega plana? Italijanski list «Corriere della Sera» (to je časopis italijanske reakcije) je objavil članek svojega dopisnika, ki živi v Washingtonu (tam se dobijo resnična obvestila, ki so zelo dragocena tudi za moskovska «Izvestija» in ki iz Washing-tona javlja, da je grof Sforza na svojem obisku v Ameriki predlagal Achesonu gospodarsko pomoč Jugoslaviji. Grof je ob tej priliki seveda «pouda-ril», da bi se taka pomoč «lah-ko pretvorila® tudi v dejansko sodelovanje Jugoslavije v Marshallovem planu. Prav isti dopisnik lista «Corriere della Sera» javlja, da so Američani »sprejeli® «predlog» grofa Sforza. To so »močni® in najmočnejši dokazi uradnega glasila sovjetske vlade o sprehodu® Jugoslavije na imperialistično stran. Ce pa k temu še dodamo, da so ameriški vladni krogi samo »odobrili® ta predlog Sforze, tedaj mora biti jasno, da se popolnoma gotovo nahajamo v družbi Churchilla in Eockfellerja. Mogoče je komentator «Iz-vestij® uvidel pomanjkljivost teh «dokazov», zato je dodal tudi nekaj besed, ki naj še bolj podprejo to tezo. In kaj je zagrabil? Jugoslavija (ki stalno «prehaja v imperjali-stični tabor) je prejela od Italije po mirovni pogodbi devet ladij; ona je prav tako sklenila z italijansko vlado dogovor o ribolovu (kako strašen zločin!); podpisala je sporazum, da se na osnovi mirovne pogodbe uredi vprašanje imo-vine tistih Italijanov, ki so živeli na ozemlju, ki je pripadel Jugoslaviji. «Izvestija» so se spomnila tudi bankirja Casti-glionija, ki je nekje (ne vemo, kje) sporočil, da Tito «name-rava® odstopiti «nekaj» koncesij ameriškim firmam. «Izvestija» zmagoslavno zaključujejo: «Tako se Jugoslavija vključuje v vrsto mar-shalliziranih držav, tako se iz- preminja v kolonijo ameriških imperialistov®. Po pisanju časopisa clzvesti-ja» nismo niti pol neodvisna niti pol kolonialna država, ampak pravcata kolonij a-ne-kaj podobnega kot je Libija. Transjordanija ali Madagaskar. Daleč smo prišli! — Oziroma časopis »Izvestija®. Čudno, zelo čudno je, da uredniki časopisa «Izvestija» in njihovi navdihovalci tako malo cenijo čitateljsko javnost in da so prepričani, da ta verjame v take «dokaze». Toda stroj dela, kolesa in voz se vse bolj poglabljajo v globoko blato nenačelnosti, laži. klevet in potvarjanj. Toda «Izvestija» se ne morejo rešiti s tega voza. Potapljajo se skupno z njim. Ali se bodo tudi skupno iz tega blata izvlekli? Slabo kaže! MOfitIMET ZA PR1/ENSTU0 TRŽAŠKEGA OZEMUfl liiim id maliosla zamenjalo Merili Rojan Kakor je že vsem športnikom znano, sta v letošnjih tekmovanjih za prvenstvo Tržaškega o-zemlja bili izločeni zadnji dve moštvi na lestvici in to Dreher in Rojan. Nista igrali dobro, to je vse. Sicer pa ju lahko tolaži samo to, da nekdo pač mora biti zadr.ji. Da pomeni biti zadnji v vrsti najboljših moštev isto, kot biti prvi v vrsti moštev za okrožno prvenstvo, pa bosta dokazali na tekmovanjih v jeseni. Moštvo, ki si je z lahkoto priborilo vstop v višjo kategorijo, je Nabrežina. Teže je bilo z Arzenalom, ki je moral igrati z Brtoniglo kar štiri tekme, da je končno dobil to prednost. Prvo tekmo na domačem igrišču proti Brlonigli je Arzenal dobil z 2-1, drugo tekmo v Brtonigh je izgubil z 5-0. Nato je komisija določila, da igrata obe moštvi v Kopru in v primeru, da bi bilo neodločeno, igro tudi podaljšata. Vse to sta moštvi storili, vendar sta morali tekmo zaradi teme prekiniti v enakem razmerju. Sele četrta tekma je zadostovala, da so Tržačani zmagali in si tako priborili pravico za prestop v višji razred. Igrali so v Nabrežini. Prvi gol so zabili Tržačani in tik pred koncem prvega polčasa so Istrani stanje izravnali. Po šestih minutah drugega polčasa je prišel Arzenal zopet v vodstvo in kljub nasprotnikovim napadom obdržal to razliko in tako zmagal. Tržačani so od veselja kar zaplesali, Istrani so pa žalostno obkrožili sodnika Makovca iz Trsta in ga vprašali, zakaj jim je bil tako nasproten, da ni priznal drugega gola. Plavalne tekme v Islrl za girvenstvo cone V nedeljo so bile v Istri v Novem gradu plavalne tekme za prvenstvo cone. Tekmovali so samo moški. Tekma na 100 m pod 15 leti. 1) Alessio Dario, 2) Varin Silvano, 3) Baldini Domenico, 4) Varin Eliseo, 5) Casalini Sergio. Tekma na 100 m starih nad 15 let: 1) Padovan Attilio, 2) Scrn-peta Andrea, 3) Pava Benito, 4) Filipaz Ren.ato, 5) Legovic Albino, 6) Radin Renato. Tekma na 400 m: 1) Dobrilo-vič Danijel, 2) Urbac Bruno, 3) Varin Albin, 4) Sain Armando. Štafeta 4 krat 100 m: 1) Sain, Varin, Urbac, Alessio; 2) Dobrilo-vič, Baldini, Padovan, Scropeta. Nogometne tekme za pokal lista „Trieste Sport“ Kakor smo že objavili, je razpisal športni list «Trieste Šport« nogometne tekme na priljubljenem kopališču pri Sv. Nikolaju. Do sedaj je prijavljenih 12 moštev. Vsaga igra bo trajala 50 minut. Kdor tekmo zgubi, je izločen od nadaljnjega tekmovanja. Prvi dan tekmovanja bo jutri, 23. t. m., drugi dan bo v nedeljo 24. t. m. in zadnji dan prihodnjo nedeljo 31. t. m., ko bo tudi razdelitev nagrad. Včeraj se je zaključila 19. etapa krožne dirke okoli Francije, ki je bila dolga 283 'kilometrov. Dirkači so se zvrstili na cilj v sledečem vrstnem redu: 1. Geminiani, ki je prevozi progo v S.59'57”; 2. Goasmat; 3. Diedcrich; 4. Ausenda; 5. Hendrick; 6. Robič itd. Coppi Bartali, Magni itd. so bili po vrsti od dvanajstega mesta dalje. GOSPOD Al § T_V O TRGOVINA ® INDUSTRIJA » PROMET • FINANCE] Poročilo OS H o svetovnem gospodarskem položaju Tajništvo organizacije Združenih narodov je objavilo sedaj v celoti poročilo o svetovnem gospodarstvu za leto 1948. Poročilo podaja podrobnosti o gospodarskem položaju v preteklem letu ter govori o poglavitnih vprašanjih in gospodarskih perspektivah, ki so se pokazale ob koncu 1948. Podčrtuje določene in važne gospodarske tendence, ki zahtevajo obravnavo s strani posameznih dežel kakor tudi med več državami, da bi mogel gospodar-sko-socialni svet OZN sklepati o priporočilih gospodarskega značaja. Za ZDA ugotavlja poročilo v začetku močan porast cen, ki pa je prenehal ob koncu tretjega tromesečja 1948 in se razvijal v nasprotni smeri v letošnjem letu. Vrednost celokupne proizvodnje dežele je padla pod gladino, ki je bila dosežena v drugi polovici lanskega leta, tako da je industrijska proizvodnja padla za tri odstotke. Glede Evrope omenja poročilo, da so skoraj vse evropske države dosegle lani precejšen gospodarski napredek. Proizvodnja glavnih žitaric (brez ZSSR) je dosegla 99 odstotkov povprečne predvojne višine. V Sovjetski zvezi pa je ta proizvodnja presegla za 18 odstotkov rezultate iz leta 1940. Nasprotno pa je medevropska trgovina bila še vedno za 30 odstotkov, za stanjem v letu 1938, čeprav se je nekaj popravila. Mnogo slabše stanje je vladalo v trgovini med Vzhodom in Zapadom. V začetku letošnjega leta so ugotovili padec indeksov industrijske proizvodnje nasproti stanju 1948 in to v nekaterih državah zapadne Evrope. Gospodarstvo v deželah Južne Amerike po mnenju poročila ne kaže mnogo izprememb v primerih s predvojnim stanjem. Vojna je pač povzročila bolj uravnovešeno gospodarstvo zlasti v poljedelstvu. Pri industriji treba podčrtati zlasti razvoj tekstilne in gradbene industrije, prav. tako pa tudi plavžarstva, torej proizvodnje železa in jekla. V letih 1947 in 1948 je sicer naraščala poljedelska proizvodnja, vendar pa je v mnogih deželah nazadovala industrijska proizvodnja. Lansko leto so se pričele valutne težave. Previšek uvoza nasproti izvozu je odpadel ali pa se celo izpremenil v večji izvoz. Nekoliko se je tudi zavrto naraščanje cen in mezd. V Avstraliji treba omeniti nadaljevanje industrializacije, ki se je pričelo že pred vojno ter se je razbohotilo med in po vojni. Toda v prvem tromesečju letošnjega leta so cene na notranjem trgu pričele naraščati, izvoz pa je padel na najmanjši obseg in nasprotno, narasel je občutno uvoz. Celokupna %yroiz-vodnja dežele je bila v letu 1948 zri 42 odstotkov večja kakor pred vojno. Približno iste pripombe veljajo tudi za Novo Zelandijo. Tretji del poročila OZN obravnava delovanje ustanove za prehrano in poljedelstvo (FAO). Svetovni pridelek živil je bil za leto 1948-1949 večji vendar pa še vedno nižji kakor pred vojno in sicer za 5 do 10 odstotkov, računano v kalorijah na glavo prebivalstva. Demografski podatki OZN računajo celokupno prebivalstvo sveta sredi letošnjega leta na 2 milijardi in 375 milijonov ljudi nasproti 2 milijardam iti 315 milijonom v 1947. Leta 1937 je štela zemlja samo 2 milijardi in 14.1 milijonov duš, leta 1920 pa le 1 milijardo in 772 milijonov. Prirastek od konca prve svetovne vojne do konca druge svetovne vojne znaša torej nad 500 milijonov ljudi. Glede delovne sile u-gotavlja mednarodni urad za delo splošno izboljšanje položaja po vsem. svetu. Je pa še mnogo ovir, ki preprečujejo socialno obnovo in kar najboljšo uporabo delovne sile. Mednarodna banka za obnovo preučuje možnost investiranja tujih kgpitalov v Indiji, deželah Srednjega vzhoda, Mehiki, Kolumbiji, Cile, Venezueli, Poljski, Rodeziji in Jugoslaviji. Poročilo na to obravnava, kako je vojna vplivala na razvoj gospodarstva v deželah Srednjega vzhoda. Ne kaže, da bi bil gospodarski ustroj teh dežel močno izpremenjen. Velik razvoj pa je bil dosežen v proizvodnji petroleja, ker je bilo v povojni razmerah po njem veliko povpraševanje. Lanskoletna proizvodnja je 3 in polkrat večja od one v 1948. Industrijska proizvodnja potrošnik sredstev je bila med vojno precej večja, kakor pa je sedaj. Investicije kapitalov, ki so relativno še vedno nizke, so po lani nekaj narasle, najbolj seveda v petrolejski proizvodnji. Pri večini dežel Srednjega vzhoda je po volni, ko so bili zopet na razpolago vsi viri preskrbe, zopet narasel uvoz, ki je presegel vrednost izvoza. Tako so se znašle v pomanjkanju dolarjev, izvoz pa omejuje tudi delna zapora nad tujimi devizami. Trgovinske smeri so se precej izpremenile in popolnoma je odpadlo trgovanje z Nemčijo. Povsod razen v Palestini so padle cene takoj, ko je popustil infla-cionistični pritisk, kar se je zgodilo zlasti v prvih povojnih letih, ker so zavezniške čete zapustile področje teh dežel. Toda slaba letina v 'letu 1947 in palestinska vojna sta zavrti.in še zavirata gospodarsko stabilizacijo. Konflikt v Palestini je povzročil padec poljedelske in industrijske proizvodnje v tej deželi. Prekinjen je bil tudi pretok petroleja po cevovodu Irak-Haifa. Položaj je zaostrilo tudi izseljevanje velikega dela arabskega prebivalstva Palestine. Konec aprila letošnjega leta je bilo v deželi (na arabskem področju) nad 900.000 takih beguncev, od tega 260.000 v posebnih taboriščih. Pd' seljevanje v državo Izrael cenv na 200.000 oseb v času od 1948 do aprila letos-Po vojni je večina držav Srtš njega vzhoda pripravila načrte^ gospodarskem razvoju, ki dolocf jo velik napredek proizvodna: bodisi poljedelske, bodisi init/ strijske, toda počasen razvoj W pitalov omejuje pomen teh n® Črtov in ovira njih uresničenji Ti belgijsko gospod v težavah Zadnje čase zadevajo izpf mem.be tudi belgijško-luksemWf ško skupnost, ki je doslej nasproti drugim evropskim drl1 vam naravnost sijajen gospoduj ski položaj. Se vedno je Unir mnogo na boljšem, toda nekdent privilegiji, zlasti v pogledu zu’1®i nje trgovine, se že podirajo. tranji belgijski trg se razvije 'j počasnejšem tempu in o živahni sti prvih povojnih let ni več s" | du, nekatere panoge pa so že v krizi. Prav tako je nazCm vala zunanja trgovina. Mednarodno konkurenco TRST. ULICA F. SEVERO 5-b. TELEP. 29.243. - Ves mesec julij in avgust bo igral izbran orkester vsak popoldan in zvečer. Odhod parnikov in motorne jadrnice izpred pomola ribarnice NEDELJSKI VOZNI RED: VOZNI RED Iz Trsta: Iz Sv. Nikolaja; OB DELAVNIKIH: 7.30* 9.15 Iz Trsta: Iz Sv. Nikolaje', 8.15 10.15 10.00* 12.30* 9.15 11.45 11.00* 15.00* 10.15* 12.30* 12.05* 17.45* 10.45 17.30 14.00* 20.00* 11.30* 18.30* 15.00* 13.15 19.15 13.45 20.00 14.30* 21.15 21.30* llnne zn (ja in nazaj in islop v OB NEDELJAH fN PRAZNIKIH: odrasli 200 L otroci 130 L. OB DELAVNIKIH s parniki . - odrasli 200 L,’ otroci 130 L. Z motorno jadrnico «Levante» odrasli 170 L, otroci 120 t- Got nji vozni red velja v celoti ob lepem vremenu dočiffl velja urnik označen z zvezdico ob vsakem vremenu. Redna avtobusna proga TRST St, NIKOLAJ TRST ODHODI V TRSTU (AVTOBUSNA POSTAJA); Ob NEDELJAH iz TRSTA; 8.00, 9.00*. 10.00*. 13.30, 13.45*, 14.30*. Iz SV. NIKOLAJA; 12.25*. 12.30. 13.00*, 19.00 20.00*' 22.40'. Ob DELAVNIKIH iz TRSTA: 8.30, 10.00* 13.00* 13 45* Iz SV NIKOLAJA: 12.25*. 13.00, 19.00* 22.40* Vožnje označene z zvezdico bodo izvršene preko Milj po obalni ccNj preko Suhega rta. Debelega rta, kopališče Sv Nikolaj• (■ona (jn in nazaj ltiilo|iniiia v bniinliHČa ni vračunana) odrasli 1i|(), otroci I.. l2(l 55 To je tudi lahko res. Kakor namreč leto 1848 več ali manj razgiba razna slovanska središča v Julijski krajini, tako tudi ne pride do tega, da bi za stalno prebudilo manj zavedne predele po periferiji. V Trstu se zdi, kakor' da je prebujenje slovanske narodne zavesti zgolj neki odmev italijanskega preroda, oba pa sta le prehodnega značaja. O «Slavijanskem društvu«, ki se je bilo nastanilo v Terge-steu, nisem našel drugih sledov. Na volitvah leta 1848 Slovani izginejo pod kulturno in gospodarsko nadmočnimi Italijani. Razen popolnoma slovanskega okraja P.odgrad pošlje Istra na Dunaj samo italijanske zastopnike. V frankfurtski skupščini pa zastopa pretežno slovansko staroavstrijsko grofijo, potem ko je odbil mandat Italijan, Kandler, nemški svetnik s tržaškega namestništva. In Slovenci tržaškega podeželja so tisti, ki morajo med upravnimi volitvami najbolj trpeti korupcijo in sleparije v prid nemškutarskega av&triakantstva. * * * Zato je razumljivo, da ne opazi niti kal; bodočega slovansko-italijanskega nai odnostnega konflikta, kdor gleda na tržaško stvarnost od zunaj. Dne 19. marca 1849 se je namreč osnovalo v Torinu neko društvo z namenom, da bi delalo za zvezo med Italijani in Slovani, In v svojem manifestu, ki ga je podpisal Lorenze Valerio, to društvo govori o Slovanih in Italijanih v tem smislu, «da živijo v Istri in Dalmaciji v popolnem ^soglasju«. To društvo pred-davlja prekasno konkretizacijo nekega gibanja, ki ga je opaziti v Italiji med drugo polovico leta 1848 ter med po-mladjo 1849, to je med Salaacovim premirjem in bitko pri Novari. Borbo proti Avstriji hoče poživiti s tem, da namerava dvigniti k uporu proti nemškemu centralizmu, v katerem ie Avstrija slej ko prej poosebljena, druge narode avstrijskega cesarstva. Toda ta načrt je prekasen in zaradi tega nestvaren, kajti nemškutarsko-absoluti-stični centralizem si je medtem že pridobil Južne Slovane s tem, da jih je naščuval proti Madžarom. Nekaj dnj po ustanovitvi tega dru- Angelo Vivante - JADRANSKI IREDENTIZEM ll pilil »0111] ............................................................................................................................................................................................................. MII llllllllllllllllllllllllllllll........................................................Illllllllllllllllllllllll..................................................................... 1111111^ vsaj dokler ne bo čas sam s svojim počasnim ločevanjem rešil tanega narodnostnega vprašanja, naj ostanejo rade volje mešano ogledni in nepristranski opazovalec, ki nam je pomagal pri raziskovanju italijanske zedinitvene misli leta 1848 v Trstu, to je Paci-fieo Valussi. V svojem časopisu «Ii Rrecursore«, ki je izhajal v Benetkah prav med novembrom 1848 in marcem 1949, Pacifico Valussi ponovno na- znači rešitev sožitja (ned Italijani in Slovani v Juhjsid krajini m vzdolž vse vzhodne jadranske obale tako, kakor si jo je sam zamišljal. Toda ta rešitev je taka,‘da bi danes v očeh italijanskih h'e. dentistov porinila ubogega Valussija nepreklicno med izdajalce njegove domovine. Kakor v isti dobi Cavour tako tudi Valuss; uvidi šibkost madža-rizma ter negotovost njegove zatiralske protfalovanske politike. V Južnih .Slovanih pa pozdravi silo, ki šele vstaja na obzorju zgodovine in ki jo je treba sprijazniti z Italijo proti veliki premoči Rusov in Nemcev in proti habsburškemu centralizmu. Obala Dalmacije in Julijske krajine naj bi tvorila stično in prehodno ozemlje med Južnimi Slovani in Italijani. «Med državo Južnih Slovanov, ki sedaj vstaja, tor med Italijo, ki prihaja k sebi, je to mešano ozemlje kakor vezni člen«. Valussi celo postavlja zelo dvomljivo domnevo, po kateri naj b; se zaradi te posredniške vloge, h kateri izrecno vabi ((Dalmatince, Benečane, Isti-ane, Tržačane« («11 Precursore« štev. 5, stran 67) ita-lijanstvo utegnilo stopiti v slovanstvu. To ga niti kdo ve kako ne vznemirja. Pravi namreč: «Cas mora odločiti, katera od teh dveh kultur, mlajša ali starejša, bo pridobivala na vplivu proti drugi.« («11 Precursore, štev. 13, stran 39). Nadalje pravi; ((Morda bo v nekaj stoletjih Dalmacija z drugimi primorskimi kraji vred postala popolnoma slovanska. Toda Slovani bodo hitelj svoji svetli bodočnosti naproti najlaže, ako bomo pustili med obema narodoma mešan vmesen pas, kakršnega sta ustvarila narava in zgodovina... Dopovedati mo. ram tistim našim bratom, da naj ostanejo dobri prijatelji Hrvatov in drugih Slovanov, In če, kakor je naravno, ne morejo postati Hrvati, ,, , Belgijo, ki da «je francoska v < stih, a flamska na podeželju (?) in tako tvori nekak nevtralni * med Francijo in Nemčijo«. («11 Precursore«, št 11. stran 165, K Morda spada ta Valussjjev« misel, ki je dokaj nezrela za ro^i leta 1848, med tiste misli, ki bodo postale živa stvarnost v 20. stolni K tej Valussijevi propagandi se pridruži tudj slavni Dahnil Niecolo Tommaseo, ki je bi) že dve leti poprej označil Trst J (