8554 A 60100200 OSRfONJA HNJUN1C* PRIIViwk3»KI dnevnik Poštnina otočana v gotovini 200 Hi* Leto XXXIV. Št. 76 (9988) TRST, petek. 31. marca 1978 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je Uskai v tiskarn] «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. ODLOČEN ODGOVOR NA IZSILJEVANJE RDEČIH BRIGAD Krščanska demokracija in stranke večine zavračajo vsako popuščanje teroristom Možnost posredovanja svete stolice za Moravo izpustitev - Kmalu naj bi sklicali vrh tajnikov strank in predstavnikov vlade, na katerem naj bi se domenili o skupnem stališču RIM — Sinoči pozno zvečer je krščanska demokracija končno zavzela uradno stališče ter dala odgovor na Morovo pismo in na letake samozvanih rdečili brigad, odgovor, ki ga glasilo KD «11 Popoln* danes objavlja na prvi strani. «Kot smo izjavili v prejšnjih dneh, pravi uvodnik demokristjanskega dnevnika, ostaja za nas najpomembnejša vrednota demokratična država s svojimi ustanovami, s svojimi zakoni in svojimi potrebami. Zato menimo, da je potrebno poudariti naše-prepričanje, da ni mogoče popustiti izsiljevanju, ki ga izvajajo rdeče brigade. Resnost dogodka terja vsekakor stalno povezanost in soglasje ustavnih političnih sil in njihovo podporo vladi pri izvajunju njenih pristojnosti.* Krščanska demokracija je torej dala zelo trd odgovor na izsiljevanje teroristov: z njimi ne more biti nobenega pogajanja, upoštevati je treba predvsem interes države. Ta nepopustljivost pa ne izključuje, seveda po povsem zasebni poti, pogajanj s teroristi. Ostaja namreč odprta možnost posredovanja svete stolice, ki jo je Moro v svojem pismu izrecno omenil. Vatikan doslej vztrajno molči, kar posredno potrjuje domnevo. Tudi direktor vatikanskega tiskovnega urada je na vprašanje časnikarjev, kakšno bo stali- šče svete stolice, dejal: «lIoteli bi vsaj, da se razjasnijo nekatere točke, ki zadevajo Morovo pismo.» V zvezi s pismom predsednika KD pravi «Osservatore romano», sicer na zadnji strani, da «nc bi delal reklame rdečim brigadam«, da ne izključuje možnosti, da bi Moro dal pobudo za pismo, med vrsticami kale-rega naj bi, kljub pritiskom svojih ječarjev, dal nekaj razumeti svojim prijateljem, na katere je pismo naslovljeno. «Osservatore romano» v bistvu omenja možnost, da bi v pis- PREISKAVA O UGRABITVI ALDA MORA VELIKO DOMNEV NOBENE GOTOVOSTI RIM — Po tretjem sporočilu rdečih brigad in priloženem Morovem pismu so preiskovalci znatno spremenili dosedanjo taktiko in prikrojili načrte novemu položaju. Rezultati pa, kot kaže. zaenkrat niso spodbudni. Tožilec dr. Luciano Infelisi. ki vodi preiskavo o ugrabitvi predsednika krščanske demokracije in o pokolu njegovih spremljevalcev je nepričakovano Silvano Girotto bo moral pričati proti brigadistom TURIN — Turinsko porotno sodišče, ki sodi tako imenovanemu zgodovinskemu jedru teroristične organizacije rdečih brigad, je včeraj dopoldne naredilo korak naprej pri premo-ščanju preliminarnih zaprek, ki upočasnjujejo sodno razpravo, poleg tega pa je sklenilo, da bo zaslišalo v sodni dvorani najvažnejšo pričo procesa, bivšega redovnika Silvana Girotta, ki je znan tudi z vzdevkom ♦trate mitra» in ki je po aretaciji Renata Curcia in njegovih pajdašev pobegnil na tuje. Sploh sc je celotna včerajšnja obravnava vrtela okrog tega dvoumnega bivšega redovnika, čigar preteklost je dokaj nejasna in sumljiva. Dejstvo pa je vsekakor, da je Girottu u-spelo vriniti se v vrste teroristov in omogočiti aretacijo Renata Curcia ter njegovega pribočnika Franceschinija. Glavni dvom, Id si ga zastavljajo najbrž vsi, je, ali so dovolj utemeljene Girottove obtožbe genovskemu odvetniku in partizanu Giovan Battisti Lazagni in zdravniku Enricu Levatiju. Kakor koli že. upati je, da bodo karabinjerji izsledili pričo in da jo bo sodni zbor lahko zaslišat, saj — kot je dejal javni tožilec — če je imel toliko poguma, da se je šel gverilca v Latinski Ameriki, bi bilo pričakovati, da bo zbral dovolj poguma in javno pričal. Sodni zbor je nadalje po dveh posvetih zavrnil vse uvodne u-govore branilcev. Proces se nadaljuje danes, (vt) o skupni vsoti nagrad, ki naj bi presegala milijardo lir. Dokaj obetavna je bila tudi ♦genovska sled« saj naj bi v sredo neka priča opazila «kurirja» rdečih brigad, ko je Odlagal pismo v košaro za smeti v pristanišču. Po opisu očividca naj bi šlo za mladega človeka, okrog 25 let starega fanta, s skrbno negovano brado, dokaj dolgimi lasmi in naočniki. Včeraj popoldne so agenti političnega oddelka genovske kvesture sicer priprli mladeniča, ki je odgovarjal o-pisu, izkazalo pa sc je, da je bil povsem nedolžen. O dokaj obetajočih izsledkih poročajo tudi iz okolice Temija. kjer naj bi neka priča seznanila karabinjerje s kopico zanimivih okoliščin. Zaradi nepredirne molčečnosti preiskovalcev je še vsa akcija v Temiju in okolici tajna. ve se le, da so karabinjerji angažirani na vseh ravneh, (vt) preložil nov ogled prizorišče zločina v Ul. Mario Fani. katerega namen je bil preveriti nekatere domneve in pričevanja očividcev. Sodnik in njegovi sodelavci s0 v sredo po najdbi tretjega sporočila brigadistov. delali pozno v noč, poleg lega pa so imeli nujnejše opravke kot je bilo preverjanje že zbra. nih pričevanj. Ker jim je zmanjkalo tudi mož, policija, karabinjerji in finančni stražniki so bili angažirani pri prečesavanju nekaterih mestnih četrti — so ogled odložili. Kaže tudi, da so preiskovalci sklenili, da bodo v prihodnjih dneh dali tisku v objavo imena in slike domnevnih osumljencev, ki sicer naj bi ne bili bri-gadisti, vendar naj bi bili v dokaj tesnem stiku s teroristično organizacijo. Namen poteze je očiten: osamiti do največje možne mere ugrabitelje predsednika krščanske demokracije in zasejati klice spora v njihovem samem okolju. T0 naj bi dosegli tudi z razpisom znatnih denarnih nagrad. Vesti si cer niso bile uradno potrjene, v dobro obveščenih krogih pa že govorijo V Parizu aretirali Antonia Bellavito PARIZ — Na zahtevo italijanske policije je francoska včeraj aretirala v Parizu Antonia Bellavito, nekdanjega odgovornega urednika skrajnolevičarske revije cControin-formazione« ki je osumljen, da je član teroristične organizacije rdečih brigad, v kateri naj bi imel v letih 1973 in 74 predvsem organi zacijske naloge. Bellavita je pred nedavnim v razgovoru z urednikom nekega rimskega tednika poudaril, da ni član rdečih brigad, čeprav je bri-gadiste označil, kot «tovariše, ki grešijo«. Bellavito je policija vključila v seznam dvajsetih domnevnih brigadistov, ki naj bi sodelovali pri ugrabitvi predsednika KD mu bilo skrito drugo sporočilo. Vatikansko glasilo potem dokaj optimistično ugotavlja, da je pismo le nekoliko osvetlilo vso zadevo ter dokazuje, da imajo rdeče brigade še en konkretni cilj, poleg neposrednega žaljenja države in sicer ta, da bi zamenjali svojega talca za nekaj za sedaj nedoločenega. To pa daje upati, da se bo vsa zadeva srečno rešila, pa čeprav je rešitev časovno še oddaljena. V nekaterih krogih, ki so v stiku s krščansko demokracijo, pouda-jajo dve dejstvi: poziv Mora sveti stolici (kljub laičnim konceptom države, ki jih ima predsednik Moro). ki ima dokajšnji manevrski prostor pri pogajanjih na mednarodni ravni (Vietnam Kuba. Gor valan) in poziv k zadržanosti. Te zadnje njegove zahteve sicer niso spoštovali, zelo možno pa je. da v bodoče morebitnih Morovih sporočil ne bodo takoj objavili. V vatikanskih krogih pa omenjajo možnost, da bi rdeče brigade hotele (Moru so pismo najbrž narekovali ali pa so mu vsilili nekatere točke, ki jih je potem on sam razvil v slogu, ki mu je lasten), vplesti Vatikan v pogajanja, kar bi pomenilo v bistvu mednarodno priznanje za to teroristično organizacijo. Rdeče brigade bi se tako postavile' pred svetovno javnostjo kot resen sogovornik, skoraj na državni ravni. Če opustimo domneve in preidemo h kronkretnim dejstvom, gre omeniti predvsem nekatere pobude, ki so jih sprožili v teku dneva v krogih KD. Predsednik vlade Andreotti, morda upoštevajoč Morovo pismo, je stopil v stik s tajniki posameznih strank večine. Predmet pogovorov je sicer ostal tajen, zvedelo pa se je iz izjav nekaterih političnih voditeljev, da bodo v kratkem sklicali vrli, ki se ga bodo udeležili tajniki strank in predstavniki vlade, na katerem naj bi proučili položaj, ki je nastal po ugrabitvi predsednika krščanske demokracije Mora. Tudi o uvodniku demokrščanskega glasila so se domenili na sestanku, ki so se ga udeležili Zaccagnini, Andreotti in Cossiga. Dogodki zadnjih dni so prisilili krščansko demokracijo, da je odložila zasedanje svoje poslanske skupine. Prav tako so odložili sestanek predsednikov parlamentarnih skupin raznih strank, na katerem bi morali izdelati dnevni red parlamentarne dejavnosti. Tudi stranke večine so ostro reagirale na letak samozvanih rdečih brigad in na pismo predsednika KD Alda Mora. Reakcije so v bistvu zelo podobne. Komunistična partija odločno izključuje možnost kakršnekoli zamenjave ali pogajanj. Izjava sicer ni uradna, ker člani vodstva, ki so se zjutraj sestali na sedežu v Ul, Botteghe Oscure niso hoteli dati nobenih izjav, vendar se je za stališče izvedelo iz neuradnih krogov. Prav tako neuradna je vest, da bi bila komunistična partija naklonjena sestanku med strankami, na katerem bi izdelali enotno stališče o zadržanju do tragičnih razpletov Morove ugrabitve. Libertini (KPI) je dejal, da je edina resna politična linija trenutno obramba države in popolna nepopustljivost. Prav tako trdo je tudi stališče PS DL Romita je povedal, da bi bil za sklicanje vrba, na katerem bi se sestali tajniki večinskih strank in na katerem bi proučili razvoj dogodkov. Kar zadeva možnost pogajanj pa je dejal, da je njegova stranka za največjo odločenost in nepopustljivost. Republikanec Mamrtii je izrazil mne nje, da bi tajniki petih strank, ki tvorijo parlamentarno večino, morali oblikovati skupaj z vlado politično li nijo glede nadaljnjih razpletov Mo rove ugrabitve. Senator Anderlini predstavnik neodvisne levice, je rekel da država ne more pasti v roke rdečih brigad. Tako je tudi mnenje liberalcev. Tajnik sindikalne federacije UIL Benvenuto je mnenja, da Morova u-grabitev ter vsi dogodki, ki so z njo povezani .niso domena izključno krščanske demokracije, temveč vse države. «Nikakoi ne smemo popustiti izsiljevanju — je poudaril Benvenuto — niti nt smejo na nas vplivati čustveni dejavniki .Treba je najodločneje zavr- niti izsiljevanje rdečih brigad in v tem smislu si bodo prizadevale tudi sindikalne organizacije«. CANDIDA CURZI PROCES ZARADI POKOLA NA TRGU DELLA LOGGIA Težave pri oblikovanju porote BRESCIA — Pred porotnim sodiščem v Brescii se je včeraj začel proces zaradi pokola na Trgu della Loggia, v katerem je bilo 8 ljudi ubitih, nad sto pa ranjenih. Prvi dan obravnave je bil posvečen skoraj izključno oblikovanju porote. Sele ko je bilo okrog 17. ure to vprašanje rešeno, je predsednik lahko začel preverjati prijave prizadetih strank. Po dveh urah je bila razprava prekinjena. Nadaljevala se bo danes. Z VČERAJŠNJE VLADNE SEJE PODALJŠANJE ZAMRZNITVE STANARIN RIM — Na včerajšnji vladni seji, ki jo je vodil predsednik Andreotti, so med dolgim odobrili ukrep, s katerim so podaljšali zamrznitev stanarin, ki bi morala zapasti 31. marca, do konca letošnjega junija. U-krep obenem prepoveduje vsako zvišanje stanarin, ki so določene v pogodbah že v veljavi, to pa zato, da bi preprečili nenormalno višanje stanarin, ki so ga zabeležili zadnje čase. Na isti seji je vlada tudi podaljšala do 30. junija fiska-lizacijo socialnih dajatev. Minister za proračun in za gospodarstvo Morlino in zakladni minister Pandolfi sta o-risala vladi politične in gospodarske aspekte ter smernice italijanskega gospodarstva v preteklem letu, ki je bilo dokaj hudo. Danes bodo predložili parlamentu splošno poročilo o gospodarskem položaju v državi v preteklem letu 1977. Točne podatke bodo objavili danes, naj omenimo samo, da se je kosmati narodni dohodek v lanskem letu zvišal za 1,7 odst., kar je nekoliko boljše od predvidevanj, saj so napovedovali, da se narodni dohodek sploh ne bo zvišal. Za leto 1978 je predvideno povečanje narodnega dohodka za 4,5 odst. POROČILO FRANJA HERLJEVICA V ZVEZNI SKUPŠČINI požirimsmuE VARNOSTI V SFRJ Zvezni tajnik za notranje zadeve poudaril uspehe pri razvoju družbene samozaščite • Miloš Minic o rezultatih KEVS (Od našega dopisnika) BEOGRAD - Delegati jugoslovanske skupščine so na včerajšnjem zasedanju poslušali in potrdili dvoje ekspozejev, ki sla jih podala zvezna tajnika za zunanje in za notranje zadeve Miloš Minic in Franjo Herljevič. Podpredsednik zveznega izvršne ga sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic je na skupni seji obeh skupščinskih zborov po ročal o beograjskem sestanku KE VS. Ta sestanek, ki se je začel prve dni lanskega oktobra in končal s skromnim sklepnim dokumentom pred nekaj tedni, je po Miničevih besedah ♦Uspel tudi v oteženih razmerah in kljub vsem težavam, ki so spremljale njegovo delo, potrditi življenjsko moč sklepne listine iz Helsinkov in brez omahovanja zagotoviti nadaljevanje procesa KE VS.» Kakor je delegatom skupščine dejal Minic, je bil beograjski sestanek obremenjen z motnjami in zastoji v popuščanju napetosti, kar je opazno že dalj časa in je predvsem posledica negotovosti in težav v odnosih med velikima silama. Poleg tega so na delo beograjskega •lllllllflllllllllllllllllllllillllilHIIIIIIMinilllllllllliiiiiiilllllfllllUlltMIIIIIIIIIMIIIIIIIHIIIIIIIIIIMinilllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimirillllllltllUllllimilllllllllllMIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinMIIIIIUIIMIIIIIIIIinilMIIIIIIIIIIMIlIlll DRUGI DAN SOCIALISTIČNEGA KONGRESA V TURINU Na živahni razpravi prišla do izraza različna, ne pa nezdružljiva stališča Glavna razlika med «osjo» Craxi - Signorile in opozicijskimi strujami zadeva odnose s krščansko demokracijo - Zanimivi posegi nosilcev resolucij - Največ aplavzov za Lombardija (Od našega poročevalca) TURIN — Lahko bi zapisali, da je drugi dan socialističnega kongresa potekal v znaku razčiščevanja pojmov, ki so bili v Crarijevem poročilu hote ali nehote megleni. Nobenega dvoma ni, da se vsi ali skoraj vsi strinjajo, da je strateška linija PSI oblikovanje napredne alternative, ki pa mora počakati na boljše čase, ko bo premoščena s skupnimi napori vlade in koalicije narodne enotnosti sedanja gospodarska in družbena kriza in bo utrjena trenutno majava demokracija. Na včerajšnjem zasedanju so svoja stališča pojasnili predvsem nosilci resolucij, ob katerih so se v predkongresnih razpravah oblikovale štiri struje in katerim je Craxi naslovil poziv k strnjenosti in sporazumu o enotnem vodenju stranke: Mancini, Manca, Cicchitto. Poleg njih pa so pomembno izzveneli še posebno posegi Riccarda Lombardija in Antonia Giolittija. Kongres sta pozdravila tudi podtajnik KD Borirato in PSDI Nico-lazzi; medtem ko je socialdemokratski predstavnik poudaril pomen zbliževanja med strankama, je Bodrato podčrtal predvsem oceno, da je PSI bistvena demokratična sila, s katero mora vsakdo voditi račune. Vendar ni te trditve poglobil, kar je tudi razumljivo, glede na dejstvo, da je strategija socialistične stranke trenutno diametralno nasprotna liniji KD. Kaj torej predlagajo voditelji struj, ki so se zoperstavljale osi Craxi - Signorile? V bistvu odgovarjajo Craxiju, da sprejemajo zami- ZK SLOVENIJE PRED 8. KONGRESOM V včerajšnjem sestavku v zve-zi z 8. kongresom ZKS, ki se začne v ponedeljek, smo si na osnovi statističnega pregleda, ki ga je pripravila statistična služba CK ZKS ogledali kako se je med 7. in 8. kongresom ZK Slovenije gibala in kakšna je danes številčna, starostna in v glavnem tudi socialna sestava članov Zveze komunistov Slovenije. Zdaj si oglejmo še druge animive podatke, ki jih povzemamo prav tako iz statističnega pregleda. Izobrazbena sestava članov ZKS se v obdobju od 1974. do 1977. leta ni bistveno spremenila, čeprav se je število članstva ZKS močno povečalo. Spremembe so majhne, vendar pomembne, saj je izobrazbena raven 'članstva vedno višja. Najbolj je upadel delež članov, ki niso dokončali osnovne šole, od 10,1 odst. leta 1974 na 7.7 odst. leta 1977. Upadel je tudi delež članov, ki so končali samo osnovno šolo, in sicer za 2,3 odst. Pomembne spremembe so tudi v povečanju števila članov, ki so končali poklicne šole -a kvalificirane in visoko kvalificirane delavce. Njihov delež med vsemi člani ZKS se je povečal od 23,2 odst. v letu 1974 n” 24,6 odst. v letu 1977. Povečal se je tudi delež članpv, ki so končali višje ali visoke šole, in sicer od 17,8 odst. na 19,5 odst. Delež članov s končano srednjo strokovno šolo jc ostal skoraj nespremenjen (22,6 odst.), delež tistih, ki so končali gimnazijo, pa se je povečal od 5,7 odst. v letu 1974 na 7,0 odst. v letu 1977. V ZKS se je povečal delež zaposlen ih članov ZK od 77.1 odst. v letu 1974 na 79.9 odst. v letu 1977. Delež žensk med njimi pa se je v štiriletnem obdobju povečal od 26,4 odst. na 29,3 odst. Med zaposlenimi člani ZKS se je povečal delež kvalificiranih delavcev od 18,7 odst. na 22,1 odst. in članov s srednjo izobrazbo od 28,5 odst. na 29,7 odst. Hkrati se je zmanjšal delež visoko kvalificiranih delavcev za 1,9 odst,, polkvalifici-ranih delavcev za 1,5 odst. in delavcev z nižjo izobrazbo za 1,1 odst. Žensk je največ med zaposlenimi člani ZKS z nižjo izobrazbo (61,9 odst.), srednjo izobrazbo (38,9 odst.), nekvalificirani delavci (32,4 odst.) in člani z višjo i-zobrazbo (31,7 odst.). Zaposlenih članov ZKS je več v tistih panogah, kjer je višja izobrazbena sestava zaposlenih. Leta 1974 je bilo med člani ZKS 51.718 zaposlenih, od tega 65,4 odst. v gospodarstvu in 34,6 odst. v negospodarstvu. Ob koncu leta 1977 pa je bilo 80.964 zaposlenih članov ZKS in od tega 66,1 v gospodarstvu in 33.9 v negospodarstvu. V štiriletnem obdobju se je najbolj povečalo število zaposlenih članov ZKS pri socialnem varstvu (119.9 odst.), v obratni dejavnosti (118,4 odst.), v gradbeništvu (112,8 odst.) in pri stanovanjski in komunalni dejavnosti (70.4 odst.). Nizek porast zaposlenih članov ZKS pa u-gotavljajo v gozdarstvu, kmetijstvu, v prometu in pri šolstvu. Ob koncu leta 1977 je bilo največ zaposlenih članov ZKS v industriji in rudarstvu (34.8 odst.), sledijo družbeni in državni organi (14.7 odst.), trgovina in gostinstvo (10.3 sel o enotnem vodenju stranke in odobravajo politični predlog o naporih PSI zb oblikovanje koalicije in vlade narodne enotnosti v prehodnem obdobju premoščanja krize in zaščite demokracije, niso pa si enotni glede ključnega vprašanja: odnosa do demokristjanov. Lahko bi zapisali, da je Mancini mnenja, da je treba v tej izjemni fazi skupnih naporov v boju proti degenerativnim pojavom «objeti demokristjane« in jih v toplini tega objema prepričati, da je politika e-notnosti edino pravilna. Manca pa je prav nasprotno mnenja, da obstaja nevarnost, da bi KD zbezljala in se pod pritiskom teroristov in njihove strategije napetosti obrnila proti drugim demokratičnim silam. Zato je ne kaže objemati, pač pa jo je treba priveza1 i in prikleniti k sodelovanju, da bi ne ušla. Končno je tu še Lombardi, ki strogo ločuje obdobje zaščite demokracije in reforme državnega ustroja, ki je dal potuho pojavom degeneracij in nasilja. Lombardi zato sprejema zamisel o vladni koaliciji, vendar le za prehoden čas, ker bo neuspešna, kajti ♦zgodovinski nasprotnik socialistov je in ostane KD«, in to bodo morali po Lombardijevem mnenju prej Mi slej priznati tudi komunisti. V jutranjem delu kongresa je prvi spregovorii Antonio Giolitti. Podprl je «socialistični načrt za alternativo« in poudaril, da alternativa ni utvara. Pri tem je uporabil zanimivo polemično prispodobo: ♦Vemo, da je zamisel o napredni alternativi, ki naj v Italiji uresniči socialistično družbo, težko dojemljiva in še težje uresničljiva. Vsekakor pa ni u-tvara. Pomislimo samo, koliko težja je zamisel komunistov, ki bi radi zgradili socializem skupaj z demokristjani«. Fabrizio Cicchitto je najprej dejal, da ugrabitev in zadnje Morovo sporočilo dajejo slutiti, da se Italija bliža hudim preizkušnjam, ker jo nekdo potiska v vzdušje iz leta 1948. ko je prišlo do čelnega spopada med naprednimi silami in KD. Temu se je mogoče izogniti prav z realističnim spoznanjem, da edino politika demokratične enotnosti vseh strank omogoča zaščito demokracije in pušča odprta vrata novemu napredku. Za uresničenje alternative pa je Cicchitto postavil dva pogoja: okrepitev socialistične stranke, ki «ne sme biti ne socialdemokratska, niti fron-listična«, ter komunistično stranko, ki naj dosledno iz evrokomunističnih odst.), šolstvo (9,0 odst.), promet spoznanj predstavi svoj «model so- (5,7 odst.), gradbeništvo (5,8 od sto). Naj navedemo še kakšna je «-deležba članov NOB v ZKS. V N OB je od članov, rojenih pred letom 1930, sodelovalo 18.916 ali 68,8 odst. Med udeleženci NOB — člani ZKS, je 5,0 odst. nosilcev Partizanske spomenice 1941, 46,7 odst. jih ima status borca in 48.3 odst. je članov — ostalih udeležencev NOB. Med udeleženci NOB — člani ZKS je največ upokojencev in invalidov (56 j odst.), delavcev (13.2 odst.), administrativnih delavcev (11,1 odst.), vodilnih delavcev (9,7 odst.), inženirjev, tehnikov, ekonomistov in pravnikov (4,3 odst.) itd. cialistične družbe«, da se bo mogoče ob njem soočiti. Giacomo Mancini je najprej pohvalil KD, ker je med vladno krizo vodila pozitivno politiko in pri tem zavrnila notranje in zunanje pritiske. Tj pritiski se sedaj krepijo in mejijo že na izsiljevanje. Zato ji mora PSI posvetiti največjo pozornost, zato ni mogoče tolmačiti alternative kot spopada s KD. Enrico Manca je spregovoril popoldne. Predvsem je bil zelo kritičen do KD, kateri je treba v tem trenutku izraziti polno solidarnost, kar pa nikakor ne pomeni, da ji morajo ostale politične sile dati tudi odvezo za vse, kar je zakrivila. Trenutna kriza in degerenativni pojavi v italijanski družbi so strupeni plod i ke, ko so zahlevale enotno vlado. 30-letne demokrščanske politike. V tem kriznem obdobju Morove Manca je mnenja, da so v teku odsotnosti je Andreotti dejansko zelo ostri pritiski na KD, da bi opustila s težavo sprejeto politiko sodelovanja vseh demokratičnih strank v vladni večini. Pri tem je Manca navedel primer, da .je Andreotti po Morovi ugrabitvi nemudoma sklical vrh tajnikov strank vladne večine in s tem objektivno priznal, da njegova enobarvna vlada ni kos svojim nalogam in da so imele prav levičarske stran- ustanovil «nujnostno vlado« tajni kov petih strank, ki ♦pluje pod lažno zastavo«. PSI noče sedaj izzivati vladne krize, vendar mora biti vsem jas no. da bo prej ali slej potrebno razčiščenje. Medtem pa je dolžnost socialistov in komunistov, da KD prisilijo k najtesnejšemu sodelo-STOJAN SPETIČ (Nadaljevanje na zadnji strani) DOPISNIKOVI ZAPISI OB BOBU KONGRESA Ko detektor zapiska TURIN — Drugi dan kongresa ita lijanskih socialistov. Okoli športne palače * turinski periferiji mrgoli delegatov, gostov, redarjev. Malo je policistov, vsekakor manj kot za redni kongres krščanske demokracije v Rimu pred dvema letoma, ko je bilo vzdušje povsem normalno. Toda vse navdaja občutek, da se je središče napetosti preselilo drugam, tja, kjer se odloča o usodi Alda' Mora. Ta občutek je mogoče zaznati iz o-pazovanja manjših podrobnosti. Kdor je pričakoval, da bo kongres potekal kot v bunkerju, ki bi ga zastra-žili s kordoni policije in delavskih redarjev, se je zmotil. Socialistom je ujem in tako glasno, da bi ob tej ♦strašni nezaslišani diskriminaciji» morala spregovoriti vsa Italija, če že ne vse vesolje. V resnici se zanje ni nihče zmenil. Drugače so protestirali predstav niki CK KP SZ. V dvorani za časnikarje so razdelili ciklostilirano pismo, v katerem pojasnjujejo, da se sovjetska delegacija ne bo udeležila kongresa, ker se «vidni predstav niki PSI neprijateljsko vedejo do Sovjetske zveze in še posebej do Češkoslovaškem. Med vrsticami dajo razumeti, da jih moti predvsem so delovanje PSI s češkoslovaškimi disidenti, ki živijo v Italiji. KP SZ vpa jasno, da zborujejo v mestu, ki je vsekakor, da bo mogoče «razčistiti trdečem, ker večina ljudi globalno čuti iskreno solidarnost do najsta rejše italijanske politične stranke. Tako so v park za športno palačo, kjer na travi posedajo v mimetične uniforme oblečeni policisti, prišle matere z deco. Desetletni otrok se je s kolesom zvrnil nr. policista, ki je bral Avanti. Ta se je oprostil materi in bilo mu je nerodno. V barih zraven parka socialisti ponujajo karabinjerjem pivo. Toda verjetno najzgovornejše znamenje občutka varnosti, ki navdaja te turinske goste, dajejo prav aktivisti CGlL in UIL, ki stražijo kongres okoli športne palače. Skupine aktivistot krožijo od vhoda do vhoda in pregledujejo ljudi. Vsaka skupina ima ometal de-teetorm, s katerim pregleda vsako-aar, ki nosi plašč ali torbo v roki. Meni je detektor zapiskal, pokazati sem moral ključe iz žepa. Ljudje ne protestiralo, dekleta se celo zabavajo ob vidni zadregi aktivistov, ki bi j!h morali pregledati. Te skupine delajo v izihenah: ko ena kroži, druga počiva. Sicer pa vztrajno ba-lincaio na skrbno izglajenih poljih, krepko kolnejo in se prepirajo ob razdaljah r ed kamnitimi kroglami. Zjutraj, ko so delegati in aostje začeli prihajati v kongresno dvorano, je bilo Morovo pismo glavna tema razprave. Tako se je tudi izjalovila eprotestna akcijam radikalcev, ki so delegatom začeli razdeljevati svoje nismo, v katerem protestiralo, češ, da so na kongres povabili delegacijo njihove stranke, toda v njej sta lahko samo dva predstaimika in ne frjie, kot velja za KPI in krščansko demokracijo. Seveda so svoj prolest izrazili z nasilnim izrazoslo- odnosem. Tudi na to pismo socialisti sestanka, kakor je dejal Minic, negativno vplivala tudi z.iana zaostrovanja ra območju Afiike in Bližnjega vzhoda. Zvezni tajnik za zunanje zadeve je pozitivno ocenil dejavnost in vlogo neuvrščenih in nevtralnih evropskih držav na beograjskem sestanku in poudaril, da so te države od mnogih udeležencev dobile priznanje za svojo konstruktivno in dinamično vlogo. Minic je skupščinskim delegatom spregovoril tudi o različnih vprašanjih, o katerih je tekla beseda na beograjskem sestanku, in o rezultatih, doseženih na posameznih področjih. Poleg tega je Minič ob koncu poročila izrazil upanje, da bodo izkušnje beograjskega sestanka in rezultati treh srečanj izvedencev, za katera so se dogovorili v Beogradu, ustvarili še širše okvire za vnovično poglobljeno razpravo in krepitev procesa sporazumevanja na madridskem sestanku čez dve leti. Zvezni tajnik za notranje zadete Franjo Herljevič pa je na včerajšnjem skupščinskem zasedanju poročal o stanju varnosti v Jugoslaviji in 0 razvoju družbene samozaščite. Po njegovih besedah je stanje varnosti »zelo ugodno«, pri razvoju družbene samozaščite pa so bili doseženi ♦veliki rezultati«. Takšno pozitivno stanje varnosti je še pomembnejše, če upoštevamo, da so — kakor je naglasit Herljevič — mnoge evropske in tudi nekatere druge države obremenjene z vse težjimi notranjimi nasprotji, množičnimi demonstracijami, ugrabitvami, atentati, izsiljevanji, terorjem in drugimi obli. kami nasilja. «Toda čeprav je naša situacija glede varnosti trdna, ne zmanjšujemo prizadevanj za krepitev varnosti«, je izjavil Herljevič. ♦Kot družba niti en trenutek ne zanemarjamo dejstva, da se sovražnik ni odrekel organiziranim akcijam in poskusom, da bi dosegel svoje končne cilje m da si bodo posamezniki in skupine v deželi ter določene sile v tujini se naprej prizadevali, da bi za svoje kontrarevolucionarne cilje izkiv VTstili sleherno za to ugodno priložnost«. Ob tem je zvezni tajnik za notranje zadeve naglasil, da se je z akcijami zveze komunistov in subjektov družbene samozaščite bistveno zožil prostor za delovanje notranjega sovražnika, toda izkušnje in razpoložljivi podatki kažejo, da bod0 posamezniki in manjše skupine še naprej ix>skušali nadaljevati svojo dejavnost. Kakor je dejal Herljevič. ko je našteval uspehe u-streznih služb in organov na tem področju, gre predvsem za sovražne akcije z nacionalističnih in birokratsko - dogmatskih pozicij in v povezavi s fašistično oziroma informbirojev-sko emigracijo. Franjo Herljevič je v poročilu delegatom jugoslovanske skupščine tudi povedal, da so organi za notranje zadeve in drugi nosilci drui. bene samozaščite v minulem obdobju uspešno onemogočili diverzantsko - teroristično dejavnost fašistične emigracije in s tem preprečili veliko število diverzij in terorističnih dejanj, v katerih bi bilo prizadetih več sto nedolžnih državljanov in povzročena velika gmotna škoda. VLADO BARABA* Italijansko-jugoslovanski pogovori o vodnem gospodarstvu BLED — Danes se btlo nadaljevali pogovori v okviru drugega zasedanja .... .............. jugoslovansko - italijanske komisij* niso reagirali, medtem, ko so pred-J 23 vfK*no gospodarstvo. Zasedanje s* stavniki nekaterih vzhodnoevropskih!Je P°d vodstvom dr. ing. Maria San- partij na tribuni za goste dokaj zapeti. O kongresni razpravi poročamo na drugem mestu. Vsekakor pa v tej kroniki, velja zabeležiti še dejstvo, da so se prejšnjo noc sestali voditelji vseh struj s svojimi delegati. Razpravljali so o Craxijevem pozivu k enotnemu vodstvu stranke. V glavnem se struji, ki ju vodita Manca in Mancini (skupaj zbirata 32 odstotkov delegatov), strinjala s pozivom k enotnosti, vendar hočeta vedeti, ali bo Craxi pristal na cpolitič-r ’ dogovor* o skupnem vodstvu stranke, ali pa na «aritmetični dogo-vorm. Za kaj gre? Predstavniki manjših struj poudarjajo, da verjetno Cra.vi računa na razdelitev mest v centralnem komiteju in vodstvu stranke po ključu 2:1: dve tretjini svoji «osi», ostalo tretjino pa ostalima dvema strujama. *Nova levicam poslanca Aclvllija pa naj bi ostala v opoziciji in tako zajamčila notranjo dialektiko. Proti taki večini se je izrekel Cicchitto. ki sicer sodi v vodilne skupino s Craxijem na čelu, je pa žel val aplavzov, ko je opozoril delegate na nevarnost takih dogovorov: «Sicer se bo še naprej dogajalo. da bo tajnik stranke nekaj rekel, čez dve uri pa se bodo zvrstile nasprotne izjave desetih drugih članov vodstvom. Cicchitto (in verjetno Signorile) zato zahtevata pred dogovorom o razdelitvi mest apolitično razčiščenjem in torej predlagata e-notnost ob skupnih dogovorjenih taktičnih in strateških smernicah. St. S. topietra in ing. Borisa Mikoša začel* včeraj. Med drugimi je tekla beseda o graditvi skupne hidrocentrale v Solkanu, kakor je predvideno v osimskih sporazumih, poleg tega in poleg tekočih vprašanj pa so obravnavali tudi skupno obrambo proti točj. Sodelovanje Slovenije s sosednjimi državami LJUBLJANA — Sodelovanje Jugoslavije in Slovenije s sosednjimi državami je bila osrednja tema n* seji sveta republike Slovenije. Članica sveta federacije Vida Tomšič je orisala vrsto posebnosti, ki označujejo odnose s posameznimi sosednjimi državami. Pri tem je posebej naglasila težnjo Jugoslavije za razvoj odnosov s sosedi na demokratičnih temeljih kot eno izmed pomembnih stalnic jugoslovanske zunanje politike. Obširna in vsestranska razprava, ki je sledila uvodnim besedam, je nanizala vrsto vprašanj, ki tvorijo vsebino sodelovanja zlasti Slovenije s sosedi, in to na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih do ovrednotenja bistva osimskih sporazumov in vprašanje pravic slovenske narodnostne skupnosti onkraj meje. Republiški sekretar za mednarodne odnose Marjan Osolnik je razložil nekatera konkretna vprašanja s področja dvostranskih odnosov Slovenije s sosednjimi državami in zlasti v obmejnem območju. Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE Sindikalna zveza ponovno zahteva preosnovo deželnega gospodarstva Po splošni stavki z dne 9. marca ni deželni odbor v ničemer spremenil svoje gospodarske politike - Danes sklep o novi protestni manifestaciji ■ Napovedani povišek avtobusnih prevoznin nesprejemljiv Deželni odbor Furlanije - Julijske krajine vztraja pri svoji jalovi gospodarski politiki, za katero išče zaslombo pri industrijcih in drugih «vodilnih krogih*, pri tem pa povsem zanemarja jasne smernice za prepotrebno preosnovo ekonomskih dejavnosti v deželi, ki jih nakazujejo delavske množice in ki prihajajo do izraza prek stališč, predlogov in dokumentov sindikalne zveze. Še več: z najnovejšimi ukrepi — ki zadevajo na primer pravico do izobraževanja, posege za poživitev gospodarskih dejavnosti na potresnem območju in v vsej deželi in mobilnost osebja, zaposlenega pri javnih ustanovah — je deželna vlada pokazala, da namerava odgovoriti na splošno stavko z dne 9. marca in na sindikalne zahteve, ki so ji bile ob tisti priložnosti predložene, z ukrepi izrazito protisindikal-nega značaja. To so glavne misli, ki izhajajo iz včerajšnje tiskovne konference sindikalne zveze CG1L - CISL - UIL, na kateri so spregovorili sindikalisti Calabria in Tremul za CGIL, Pat-tuanelli za CISL in Trebbi za CISL. Povod za nov odločen nastop sindikatov — so naglasili sindikalisti — pa je zlasti enostranski sklep deželne vlade (z dne 22. marca letos), da po poviških, ki so stopili v ve Ijavo 1. novembra lgni, s 1. aprilom 1978 ponovno poviša tarife na avtobusnih progah v medmestnem prometu, ne da bi upoštevala odklonilnega stališča prizadetega prebivalstva in sindikalne zveze in ne da bi sploh odgovorila r poziv na sre Čanje z njenimi predstavniki. Ob taki, stopnjujoči se zaprtosti deželne vlade do predlogov in zahtev prebivalstva in deželnega delavstva, je deželno tajništvo sindikat ne zveze CGIL - CISL - UIL skleni-1 sklicati za danes popoldne v Vidmu izreden sestanek deželnega vodstva sindikalne zveze, na katerem bodo vzeli v razpravo možnost okli ca splošne stavke v vsej deželi Furlaniji - Julijski krajini. Hkrati s tem bodo sprožili zahtevo po sklicu nujnega sestanka s predstavniki demo kratičnih strank, na katerem naj bi obravnavali splošno problematiko deželnega gospodarstva in odnosov med deželno vlado, političnimi strankami in sindikalnimi organizacijami. Kar zadeva posebej vprašanje javnega prometa na deželnem ozemlju, zahtevajo sindikalna organizacije sklic posebne deželne konference o prometnih problemih v Furlaniji - Julijski krajini. > Sindikalna zveza se dobro zaveda resnosti trenutka, v katerem se pripravlja na oklic splošne stavke — je zaključil konferenco deželni tajnik CGIL Calabria — nikakor pa ne more dopustiti, da bi jo deželna vlada še naprej izigravala in spre jemala ukrepe v nasprotju z zahte vami delavstva in vsega prebivalstva. Sklep o splošni stavki bo zveza preklicala samo v primeru, da bo deželni odbor razveljavil sklep o novem povišanju avtobusnih prevoznin in da bo hkrati pristal na srečanje s predstavniki sindikatov v zvezi z drugimi odprtimi vprašanji, kot so že omenjena pravica do izobraževanja, poživitev gospodarskih dejavnosti in mobilnost delovne sdle, nameščene pri javnih ustanovah v Furlaniji - Julijski krajini. voj turizma. Vsi ti prispevki so predvideni za leto 1978. Poseben prispevek je namenjen tudi avtonomnim letoviščarskim in turističnim ustanovam, ki bodo letos prejele 250 milijonov lir. VČERAJ V REPNU Deželna nakazila za razvoj turizma Na pobudo odbornika Bertolija je deželni odbor izdelal zakonski osnutek, ki predvideva vrsto finančnih posegov za okrepitev in razvoj turizma v naši deželi. U-krep je bil potreben zaradi vedno večjih stroškov, ki jih imajo javne ustanove pri gradnji del turističnega interesa. Zakonski osnutek predvideva dodelitev posebnega prispevka 200 milijonov lir za ma nifestacije turističnega interesa; 270 milijonov lir za gradnjo in obnovitev planinskih koč in bivakov: 65 milijonov lir za nakup mehaničnih teptalcev snega: 100 milijonov lir za razvoj turizma v še ne razvitih turističnih krajih in 150 milijonov lir za gradnjo tistih del, ki bodo neposredno služila za raz Osmi občni zbor združenja rejcev Sinoči je bil v gostilni »Križman* v Velikem Repnu občni zbor pokrajinskega združenja rejcev. Ob številni udeležbi članstva in ob prisotnosti pokrajinskega veterinarja dr. Costanza Tomatisa ter izvedenca za živinorejo Tagiiaferra (za deželno odbomištvo za kmetijstvo-po-krajinsko nadzorništvo). Predsednik združenja Miro Križmančič je poda! poročilo glavnega odbora, v katerem je izčrpno obrazložil težkoče razvoja živinoreje v naši pokrajini in tudi delo in važnost, ki jo ima pokrajinsko združenje rejcev. Člani so nato odobrili obračun za leto 1977 in izglasovali proračun za leto 1978. V plodni diskusiji je dr. To-matis obrazložil stanje in perspektive delovanja veterinarjev v naši pokrajini, izvedenec Tagliaferro pa je poudaril zaskrbljujočo realnost kmetijstva v vsei državi. Parlamentarci KPI drevi na Opčinah Danes, 31 marca, bo ob 20. uri v Prosvetnem dom" na Opčinah srečanje s komunističnimi parlamentarci. O se danjem političnem položaju po rešitvi vladne krize bosta govorila senatorka Jelka Gerbec in poslanec Antonino Cuffaro. Sinoči zborovanje brezposelne mladine Sinoči je bilo na sedežu sindikata CGIL v Ul. Pondares zborovanje Združenja tržaške brezposelne mladine CG IL - CISL - UIL. Prisoten je bil pred. stavnik sindikalne federacije, ki je navzočim na kratko spregovoril o možnostih za konkretnejše sodelovanje združenja s sindikati. Zatem so prisotni člani združenja posvetili ostali čas preverjanju možnosti za nastop organizacije v-prid brezposelne mla- dine, zveza, ki sicer obstaja le nekaj mesecev, bi morala predvsem spremljati od blizu ravnanje urada za delo. SESTANEK KOORDINACIJSKEGA ODBORA ŠOLSKIH SVETOV Danes ob 18. uri bo v prostorih Narodne in študijske knjižnice v Ul. sv. Frančiška 20 sestanek koordinacijskega odbora slovenskih šolskih svetov. Na dnevnem redu bo razprava o delovanju koordinacijskega odbora slovenskih šolskih svetov. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE Revija pevskih zborov PRIMORSKA POJE 1978 V nedeljo, 2. aprila, ob 17. uri v Trstu — Kulturni dom Predprodaja vstopnic na sedežu SPZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11, danes, 31. marca, od 9. do 12. in od 16. do 19. ure; jutri, 1. aprila od 9. do 12. ure ter v nedeljo eno uro pred začetkom predstave. Vabljeni! Izleti SK Devin prireja v nedeljo, 2. aprila, avtobusni izlet v Ovčjo vas ob priliki tekmovanja za pokal »Lepi vrh». Vpisovanje v večernih urah pri Janku Grudnu tel. 229109 in pri Lucijanu So siču, tel. 208551. Odhod avtobusa je predviden ob 7. uri iz Sesljana. Delavci včeraj pred sedežem Intersind ..................................................................... ZA PREPOROD LADJEDELSKE INDUSTRIJE Delavci med včerajšnjo stavko «zastražili» sedež Intersind Po 14 mesecih prekinjena pogajanja o sindikalni platformi Komu koristi zavlačevanje z rešitvijo problema jeklarne AFA? Nekaj nad 10.000 delavcev s področja ladjedelstva in sorodnih industrij v naši deželi je včeraj uprizorilo štiriumo protestno stavko (podobna prekinitev dela je bila tudi v Genovi). Delavci so v sprevodu po glavnih tržaških ulicah — okrog 2.000 delavcem iz Trza škega Arzenala Sv. Marca, Tovarne velikih motorjev in Italcantieri se je pridružilo nekaj sto delavcev iz tržiške ladjedelnice -• protestirali proti prekinitvi pogajanj okrog tako imenovane «platforme», s katero je sindikalna zveza CGIL CISI-UIL že pred štirinajstimi meseci postavila zahteve po novih posegih za razvoj ladjedelstva. po pripravi področnih načrtov za industrijske dejavnosti v krizi in po zagotovitvi neokrnjenega obsega zaposlenosti. V tej zvezi naj omenimo, da so pogajanja zašla v slepo ulico kljun temu. da je prizadeto delavstvo v teh štirinajstih mesecih stavkalo skupno že okrog 150 ur. Delavski sprevod se je delj časa zaustavil pred glavnim ravnateljstvom družbe '»Jtalcantieri* in pred sedežem »Intersind* v Ul. del Pešce. kjer so delavci za dobro uro «zastražili#i poslopjevin vhodne pro- IIIIIHIIIIIIumiltlllllllllltlMIIIIIIIIItMlllllllllimilimtllHIIHIIIIMIIIIlilltltllllllimillllllllMIIMIIHItltMIMIIIII V PRETEKLIH DNEH DVE POMEMBNI SREČANJI Stranke in sindikati za gospodarski dvig Trsta Na srečanjih sklenili, da bo enotna delegacija našega mesta ponovno ponesla v Rim zahteve m predloge za ustrezne rešitve Sindikalne organizacije so v teh dneh obnovile stike s tajništvu strank ustavnega loka glede perečih vprašanj tržaškega gospodar stva. Na dveh srečanjih, ki so ju sklicali sindikati, so proučili sedanji položaj tržaške industrije, tako zasebne, kot tiste z državno soudeležbo in v tem okviiu presodili možnost, da bi vnesli neka tere popravke, ki jih narekujejo nove razmere, v dokument, ki so ga predstavniki tržaške občine in pokrajine ter sindikalnih organi zacij orisali ministru Morlinu pred odprtjem vladne krize. Iz razprave so izšla različna mnenja o vzrokih krize, kj je zajela podjetja z državno soudeležbo, ter o vlogi, ki jo je doslej s tem zvezi odigrala deželna uprava, kljub temu pa je iz tega srečanja izšla enotna zahteva, da je treba še naprej izvajati odločen pritisk na novo vlado, ki je dolžna reševati številna še zmerom odprta vprašanja gospodarskega značaja. Po mnenju političnih predstavni kov so bili vendarle storjeni neka teri pomembni koraki naprej na področju infrastruktur, kar doka zuje pravilnost in učinkovitost ši- UiiiiiMiiiMiiiiiiiiimiiHimiiiiiiiiiiiiiuiiinifiniiiuiriimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiH VPRAŠANJA PRED SKORAJŠNJO ZAPADLOSTJO MANDATA Bo občinski svet lahko izčrpal svoj program? Komunistična svetovalska skupina /a odprto soočenje z vsemi demokratičnimi silami Tržaškemu občinskemu odboru bo že čez mesec dni zapadel mandat in m"rsikd se z zaskrbljenostjo vprašuje, če mu bo uspelo uresničiti vse 'isto, kar si je pred časom zadal. Vprašanj, ki so že celo večnost na stežaj odprta, je kar precej. Dovolj je, da omenimo varianto k regulacijskemu načrtu, ki naj bi končno razrešila nevzdržen urbanističen položaj na Krasu. Ali bo občinskim svetovalcem uspelo, da s. bodo v tem mesecu , ki jim > ostaja, izrekli o prizivih k varianti, ki so jih predložile razne organizacije in posamezniki? Kraško prebi valstvo se o tem resno vprašuje. Občinska skupščina se bo ponov no, kot znano, sestala prihodnji teden in v dnevnem redu je najavlje- na razprava o drugem zelo pomembnem vprašanju, to je o novem pravilniku za otroške vrtce. O tem, kakor tudi o drugih vprašanjih, s katerimi se bodo v prihodnjih dneh soočali tržaški občinski svetovalci in z njimi vsa javnost, je predvče rajšnjim izčrpno razpravljala svetovalska skupina KPI. Predvsem so se komunisti izrekli za odprto soočenje z vsem.' demokratičnimi silami okrog vseh teh pomembnih vprašanj. Glede predloga občinskega odbora za pravilnik o otroških vrtcih pa so svetovalci KPI izrekli zelo kritično stališče in mnenje, da ga ie treba ob sodelovanju vseh dejavnikov, ki se posredno ali nepo sredno ukvarjajo s šolsko problematiko, primerno izboljšati. roke in enotne mobilizacije, ki je zajela vse dejavnike na Tržaškem. Odraz teh enotnih naporov so tudi vladni dekreti o izvajanju ratifikacijskega zakona o osimskih spora zumih. ki so lahko podla ca za razvoj prometa in s tem neizmernega pomena za razvoj pristanišča in vseh ostalih sektorjev, ki so z njim povezani. Kar zadeva reformo pristaniškega sistema in zagatovitve ustreznih finančnih sredstev Avtonomni pristaniški ustanovi so na srečanjih potrdili stališča, ki jih je soglasno že izrekel upravni svet ustanove, Ob tem je bila izražena zahteva, da bi prišlo čimprej do srečanja s pristojnimi ministrstvi. Omeniti je treba nadalje sklep, da se čimprej zahteva ponovno srečanje enotne tržaške delegacije s pristojnimi vladnimi organi in deželnimi upravitelji, obenem pa tudi s predstavniki gospodarskih u-stanov v našem mestu V kratkem naj bi se sestali tudi s predstavniki združenja industrijcev ter z r.jimi proučili kritičen položaj, ki pretresa zasebni industrijski sektor, in možnosti za njegovo sanacijo, to je za drugačno politiko investicij in zaposlovanja. • Danes ob 17. uri bo na sedežu konzulte v Ul. S. Ermacora conski kon-greš sekcij KPI za Barkovlje. Rojan in Greto ter železničarjev. Uvodno poročilo bo imela sen. Jelka Gerbec, zaključni govor pa bo imel pokrajinski tajnik Giorgio Rossetti. 0 V Peterlinovi dvorani v Trstu, Ul. Donizetti 3, bo v ponedeljek, 3. aprila, dvojni nagrajevalni večer. Slovesno bosta podeljeni nagrada «Vstajenje» in nagrada iz Sklada Dušana Černeta. Pričetek ob 20.15. Važno obvestilo SSŠ Sindikat slovenske šole obvešča člane, da so na sedežu v Ul. Filzi 8 (prvo nadstropje) na razpolago obrazci za prošnje za štiri pouka proste dneve, ki jih je treba iz koristiti do 30. aprila. Prošnje se v smislu zakona 937 iz dne 23. de cembra 1977 predložijo ravnatelj stvu. Če prošnja ni sprejeta, more. uprava do 31. maja 1978 izplačati posameznim šolnikom 8 500 lir dnevno. (Prošnjo je treba v vsa kem primeru vložiti!) Sedež Sindi kata slovenske šole je odprt ob torkih in petkih od 16. do 17. store, medtem ko so bobni in piščalke dajali duška njihovi dolgo zadržani jezi ob neobčutljivosti dr žavnih organov in družb do problemov, ki tarejo to pomembno komponento tržaškega in deželnega go spodarstva. Ob včerajšnji stavki ladjedelskih delavcev — ti bodo danes ponovno stavkali dve uri v okviru vsake delovne izmene — je avtonomna federacija KPI izdala letak, v katerem nagiaša, da si bo stranka tako v parlamentu kakor tudi na krajevni ravni še naprej prizade vala za to, da bi pristojni organi čimprej izdelali »področni načrt* za ladjedelstvo in sprejeli vse druge zahteve sindikalne platforme. Letak nadalje poziva vodstvi «Fin-cantieri* in «Intersind», naj se odločita za samostojno razvojno politiko, ki naj ne bo le odziv orne jitev, ki jih za področje ladjedel stva postavlja EGS Letak končno poziva vse demokratične sile. politične stranke in krajevne ustanove, Qaj„ se na vseh rpynah, ,pv-zamejo za čimprejšnjo rešitev tega ^ečega vprašanja., . ' Kar zadeva krajevne ustanove pa je treba poudariti, da je k včerajšnji delavski manifestaciji po tržaških ulicah pristopil tudi pokrajinski odbor, ki se je tudi obvezal, da bo prevzel vrsto pobud za rešitev tega problema pokrajinski svet pa namerava posvetiti eno izmed prihodnjih sej razpravi o vprašanju ladjedelstva v naših krajih. K včerajšnji sindikalni kroniki je treba dodati še stališče, ki ga je zavzelo tajništvo sindikalne zveze FLM do postopnega zaostrovanja položaja v obratu AFA (Ac ciaieria Ferriera Adriatica). To varna je oktobra lani zašla v ste čaj in njenih nad sto delavcev je te dni ostalo brez vsakršne denarne pomoči iz sklada za »posehno brezposelnost*, pa tudi bre/. zurav-stvene oskrbe INAM. Tajništvo FLM ugotavlja, da so ostali vsi njeni dosedanji posegi pri stečajnem skrbniku dr. Cava- Obvestilo izletnikom v Budimpešto Izletnike, ki potujejo 21. aprila v Budimpešto, prosimo, da poravnajo zadnji obrok v petek, 31, marca, ali v soboto, 1. aprila, na upravi našega dnevnika v Ul. Montecchi 6, in sicer med 9. in 13 uro. S sabo prinesite tudi svoj potni list. ki ga bomo zadržali zaradi nabave madžarskega vizuma (7 tisoč lir) vsaj deset dni. Potne liste in obroke lahko prinese kdorkoli, lahko tudi za več oseb skupaj. lieriju in na deželi brez uspeha Za tovarno se namreč zanimajo nekatere stranke, ki bi bile menda pripravljene prevzeti obrat in zagotoviti nadaljnjo redno zaposlitev vsem delavcem. Komu torej koristi zavlačevanje z rešitvijo tega problema — se sprašuje tajni štvo FLM — ki prizadeva v živo nad sto družin? Sindikat zato po živa stečajnega skrbnika, nai čimprej pregleda prispele ponudbe in prevzame ukrepe, ki so potrebni za prehod AFA pod novo upravo. Maja pokrajinski kongres ACLI S pripravo na 14. pokrajinski kongres ACLI. ki bo 12., 13. in 14. maja, bodo v mesecu aprilu zborovanja v 23 osnovnih organizacijah ACLI za izvolitev delegatov v kongres; na kongresu bodo delegati izvolili nov pokrajinski svet, delegate za deželni in državpi kongres in tržaškega predstavnika v deželni svet ACLI Furlanije-Julijske kra jine. NA POBUDO LETOVISCARSKE IN TURISTIČNE USTANOVE CVETJE BO ZACVETELO V TRŽAŠKIH IZLOŽBAH Natečaja, ki ga je ustanova organizirala po 18-letnem premoru, se lahko udeleži vsakdo - Prijave najkasneje do 15. aprila Leta 1957 je tržaška avtonomna letoviščarska in turistična ustanova prvič razpisala natečaj «Trst v cvetju*. Pobudo je ponovila leta 1960, ko je prireditev požela velik uspeh: bilo je 112 udeležencev, nagradili pa so 30 najboljših. Med temi velja še posebej omeniti cestarske hiše v Križu, Grljanu, Sesljanu, Žavljah in Lonjerju; priznanje so prejeli tudi štirje mestni bari, bencinska črpalka na Nabrežju Grumu-la, zasebni vrtovi v Ul. F. Severe 4 in Ul. deglj Antenorei 6 in pre-kr~ "a izložba trgovine v Ul. S. Maurizio. Med zasebniki pa so najvišja priznanja prejeli balkoni stanovanja Marie Spadon iz Školjeta in Marie Florit iz Ul. Catullo 15. Po osemnajstih letih je avtonomna letoviščarska in turistična ustanova sklenila ponoviti to pobudo, s katero se hoče pokazati, da ima tudi cvetje svoj prostor v sedanji džu-gli cementa. Letošnji natečaj so razdelili v tri kategorije: v prvo spadajo pročelja javnih in zasebnih hiš, v druge izložbe javnih lokalov, bencinske črpalke in razni kioski, v tretjo pa izložbe trgovin, pri čemer pa ne bgdfl upoštevali cvetličarn. Priporoča se, da bi vsi udeleženci v večernih upah osvetlili svoje izložbe, kar bi dalo prireditvi HliiiiiiiMUiiiitiiiHiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHmiiiiiMiiiHiiiui* ZARADI PREDVAJANJA PORNOGRAFSKIH FILMOV Štiri mesece in 10 dni zap ora za upravnika «FiIodrammatica» Po petnajstdnevni prisilni zapori, ki jo je odredil tržaški kvestor, so se včeraj v tej kinodvorani ponovno začele redne predstave Tržaško sodišče je včeraj obsodilo upravnika kinodvorane Filodramma-tico Bola Maggiola pogojno na 4 mesece in 10 dni zapora in na 90.000 lir globe. Maggiola je bil obtožen, da je v kinodvorani med rednimi filmskimi predstavami predvajal tudi kratkometražne pornografske filme, za katere ni imel izrecnega dovoljenja pristojnih oblasti. Preiskavo so sprožili tržaški karabinjerji pred slabim mesecem dni, ko so zaradi opolzke vsebine prekinili predstavo in zaplenili pornografske 8-milimetrske filme. Mag-gioli so sodili po hitrem postopku, vendar so ta proces združili z drugim podobnim procesom zaradi predvajanja pornografskega filma 25. avgusta lanskega leta. Maggiola je že med preiskavo priznal dejanje, ki mi ga pripisuje obtožnica in dejal, da je filme kupil od skupine mornarjev, ki so se po naključju mudili v Trstu. Zaradi predvajanja pornografskih filmov je tržaški kvestor tudi odredil petnajstdnevno zaporo kinodvorane: rok se je iztekel prav včeraj, ko so se po daljšem premoru vrata kinematografa zopet odprla in so v njem predvajali erotično komedi- jo Cinderella, ki nikakor ne sodi med pornografske filme in ki žanje v nekaterih večjih italijanskih mestih prav v teh dneh precejšen u-speh. Mlad motociklist silovito v zid pri Rtu Olmi Včeraj dopoldne se je v bližini Rta Olmi pripetila huda prometna nesreča, v kateri je bil teže ranjen 23-letni Luigi Cambruzzi iz Žavelj-ske ulice. Cambruzzi se je s 500-ku-bičnim motornim kolesom benelli peljal po obalni cesti v smeri pro-.. Lazaretu, ko se je pri zavijanju nenadoma podstavek motorja dotaknil asfalta, zaradi česar je mladenič verjetno izgubil nadzorstvo nad vozilom in trčil v obcestni zid. Trčenje je bilo tako silovito, da je Cam-bruzzija vrglo čez zid in je obležal na skalovju, ki ščiti cesto pred valovi. Poseči so morali gasilci, ki so ranjenega mladeniča prenesli na cesto; z rešilcem Rdečega križa so ga prepeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti tri mesece zaradi zloma deune noge in desne nadlahtnice ter drugih poškodb. PRI BELEM DNEVU V UL. BATTERA 32 BOGAT PLEN TATVINE V STANOVANJU Tatovi so odnesli denar in nakit v skupni vrednosti približno 16 milijonov lir Tržaška kronika beleži v zadnjem času več taj,vin v stanovanjih. V večini primerov se stanovanjske miši zadovoljijo z majhnim plenom, včasih pa «zadenejo v živo*. To bi lahko trdili tudi o tatvini, ki so jo še neznani tatovi izvedli v sredo v stanovanju v Ul. Battera 32. 47-letni trgovec Carlo Cappeliani se je okoli 14. ure vrnil v svoje stanovanje v petem nadstropju poslopja v Ul. Battera 32, takoj je opazil, da so vrata vlomljena. Vstopil je v stanovanje in stekel v spalnico, kjer je hranil skrinjico z dragocenostmi in večjo vsoto denarja ter z zaprepsščenostjo ugotovil, da je bila skrinjica prazna. Tatovi so odne sli osem milijonov lir in milijon di narjev v gotovini ter precej zlatega nakita in drugih dragocenosti. Plen znaša približne 16 milijonov lir. Cappellani je nemudoma poklical policijo in na kraj so prihiteli agen- ti letečega in znanstvenega oddelka tržaške kvesture: policija je ugotovile, da so tatovi vlomili vrata z izvijačem, drugih koristnih izsledkov pa ni bilo. Cappellani je povedal, da je do tatvine prišlo med 7,30 in 12.30, to je ob času, ko ga nikoli ni doma, ker je z ženo zaposlen v voji trgovini z jestvinami v Ul. Ginnastica 17. Pojasnil je tudi, da je bil denar, ki ga je hranil doma, izkupiček iz njegove trgovine v predvelikonočnem tednu, ki ga zaradi prezaposlenosti ni mogel ne sti v banko. Po lažjem trčenju se je zgrudil na tla V nezavestnem stanju so sprejeli s pridržano prognozo na oddelku za oživljanje tržaške bolnišnice 67-letnega Rodolfa Pockarja iz Ul. del-le Docce 5/1. Okoli 13. ure se je s svojim fiatom 850 vozil po Ul. Da-miano Chiesa, ko je na križišču z Ul. S. Cilino lažje trčil v njegov avto za njim vozeči fiat 124, ki ga je upravljal Gualtiero Fen aro. Poc-'kar je, navidezno nepoškodovan, izstopil iz avta, a se je nenadoma zgrudil na tla. Žrebanje porotnikov V tržašk' sodni palači so včeraj izžrebali porotnike za prihodnje zasedanje porotnega sodišča, ki se bo pričelo 17. aprila: na dnevnem redu so samo štirje manj pomembni procesi in se bo zasedanje torej zaključilo verjetno še pred koncem aprila. V skladu z novimi zakonski- mi določili so izžrebali 50 imen, izmed katerih bo predsednik Visalli izbral šest oseb, ki bodo sestavljale porotno sodišče, še posebno slikovitost. Natečaje se lahko brezplačno u-deleži vsakdo; prijavnico bo moral poslati Avtonomni letoviščarski in turistični ustanovi na Trgu della Cat-tedrale 3, najkasneje do sobote, 15. aprila. Prijavnice bodo na razpolago od prihodnjega tedna dalje v u-radih ustanove, v trgovinah Con-sorzio agrario v Ulici Filzi 15 in Ulica Flavia 12. Skupno s prijavnico bodo udeleženci prejeli tudi poseben kupon, s katerim bodo lahko kupili okrasne cvetlice, čebulice in semena po znižanih cenah. Natečaj bo veljal od 1. maja do 15. septembra. Okrašene izložbe in cvetlične okraske bo ocenila posebna komisija, ki jo bo imenoval upravni svet ustanove. Komisija bo rezultate razglasila na uradni slovesnosti, ki bo konec septembra, na kateri bodo najboljšim podelili pokale, kolajne in posebne diplome. OD JUTRI V AVDITORIJU Baletni nastopi za učence in duake m* ....... Jutri se bodo v Avditoriju nadaljevali baletni nastopi za ji,čenče o-snovnih M in dijake nižjih' srednjih šol tržaške pokrajine, ki jih prireja gledališče «Verdi». Že pred časom je baletni nastop, ki so ga izvedli plesalci Verdija, naletel pri mladem občinstvu na izredno ugoden sprejem. Plesalce vodi koreograf Flavio Bennati, ki je pripravil tudi jutrišnji nastop, ki vsebuje štiri plese na glasbo Megerbeera, Ravi Shankar-ja, Offenbacha in Pink Flogdov. Ciklus baletnih nastopov vsebuje osem predstav, ki se bodo zvrstile od jutri pa do ponedeljka, 10. aprila. Vse predstave se bodo pričele ob 11.30, šole pa, ki bi si želele ogledati nastope, naj se prijavijo na tiskovnem uradu gledališča. Urnik openskega tramvaja v dneh vzdrževanja proge Vsaka dva tedna od srede, 5. a-prila, dalje bo zaradi rednega vzdrževanja proge openski tramvaj redno obratoval le v popoldanskih urah. V teh dneh bo namreč veljal ta urnik: zadnja vožnja z Opčin ob 8. uri, zadnja vožnja s Trga Škorklja ob 8.13; prva vožnja z Opčin ob 12.30, prva vožnja s Trga Škorklja ob 12.33. PD KRAŠKI DOM REPENTABOR vabi na premiero Ogrinčeve veseloigre «KJE JE MEJA« ki bo jutri, 1. aprila, ob 20.30 v telovadnici nove osnovne šole »Alojz Gradnik* na Colu. Režija: BORIS KOBAL Obenem se bo obnovljena dramska skupina, ki jo je pripravila Marinka Piščanc, na kulturnem večeru poklonila Župančiču, ob stoletnici pesnikovega rojstva. Ob tej priložnosti se bodo predstavili tudi domači harmonikarji. Vljudno vabljeni! Gledališča SSG Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje jutri, 1. aprila, ob 19.30 v Ljubljani s predstavo Branislava Nu-šiča «OBLAST». ROSSETTI V torek, 4. aprila, celovečerni kon-cent »črno in belo* glasbenega ansambla «Matia Bazar*. Rezervacije pn osrednji blagajni Pasaže Protti. AVDITORIJ Nadaljuje se predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni Pasaže Protti za reviji «Invito a teatro* in »Giovani a teatro*. Pet predstav od 11. aprila do 14. maja. Kino Ariston 16.30—19.00—21.30 «L'amico americano*. Režija Wim Wenders. Denis Hopper, Bruo Galz, Lisa Kreuzer, Gerard Blain. Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 16.00 «L'isola del dr. Moreau.* Burt Lancaster, Michael Jork. Barvni film. Nazionalc 15.30 »La bella addormen-tata nel bosco*. Walt Disney. Grattaciello 15.00, 17.20, 19.40 in 22.15 «Incontri ravvicinati del terzo tipo*. Richard Dreyfuss, Teri Garr. Excelsior 16.00 «Ritratto di borghesia in nero*. Ornella Muti. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Fenice 16.00—22.00 »Piedone L'Africa-no». Bud Spencer. Barvni film. Eden 16.00—22.15 «Quando c era lui... caro lei*. Paolo Villaggio, Maria Grazia Buccella. Komični film. Izkaznice niso veljavne. Ritz 16.00—22.15 »La mazzetta*. Ugo Tognazzi. Nino Manfredi, Paolo Stoppa. Barvni film. Izkaznice niso veljavne. Cristallo 16.30 «L'ultimo giomo d'a-more*. Alain Delon, Mireille Dare. Filodrammatico 16.00 «Cinderella -nel mondo del sesso*. Prepovedan mladini pod 18. letom, Barvni film. Aurora 16.30 »Occhi dalle stelle*. Barvni film za vsekogar. Capitol 15.30—21 00 «L'altra faccia della mezzanotte*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Moderno 16.00—20.00 »Via col vento*. Clark Gable. Vivien Leigh. Impero 16.30 «Le deportate della se-zione speciale SS». Prepovedan mla. dini pod 18. letom. Barvni film. Ideale 16.00—-21.00 «Mondo di notte, oggi*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Vittorio Venelo 16.30—21.30 «Black Sunday». Robert Shaw. Barvni film. Radio «11 Cobra*. Barvni film za vsakogar. Astra 16.30 «11 giusti/iere della notte*. Charles Bronson. Barvni film. Volta (Milje) 17.00 »Gator*. Burt Rey-nolds. Barvni film. Včeraj-danes Danes, PETEK, 31. marca BOGOMILA Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 18.31. — Dolžina dneva 12.53. — Luna vzide ob 0.59 in zatone ob 10.43. Jutri, SOBOTA, 1. aprila HUGON Vreme včeraj: Najvišja temperatura 14,7 stopinje, najnižja 7,3, ob 13. uri 14,6 stopinje, zračni tlak 1015,9 mb u. staljen, vlaga 61-odstotna, nebo 5 desetink pooblačeno, veter zahodnik se-verozahodnik 14 km na uro, morje rahlo razgibano, temperatura 10,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI V Trstu se je rodilo 8 otrok, umrlo-pa je 10 oseb. RODILI SO SE: Pierpaolo Brazzani, Valter Terranova, Federico Cok, Ser-gio Depauli, Marco Rizzitelli, Roberta Saracinelli, Sabrina De Min, Nicoletta Gubertim. UMRLI SO: 83-letna Albina Gersi vd. Cimolino, 83-letni Pietro Loi, 80-letna Anna Perosa vd. Stocovaz, 86-letni Giovanni Salamon, 72-letna Ste-fania ich vd. Cesare, 65-letna Rosa Marscih vd. Cerut, 34-letni Ireneo Bus-sani, 68-letna Marianna Di Dio Nico-siano vd. Stivala. 95-letna Ida Rosen-berg, 83-letna Alba Dose. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. Son-cini 179, Ul. Revoltella 41. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Bol,junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-114; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Se-sljan: tel. 209-197; Zavije: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. Razna obvestila BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2AŠKA KREDITNA BANKA S. P A. ulica f. Filzi 10,- Zadruga Planinski dom Mangart vabi vse člane in prijatelje na občni zbor, ki bo v ponedeljek, 3. aprila, ob 19,30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: poročilo predsednika, poročilo blagajnika, poročilo nadzornikov, razno ter izvolitev novega odbora. V morebitnem drugem sklicanju, pol ure po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Razstave V galeriji »Sala d'Arte Tavolozza d'Oro», na Trgu Puecher 3 (bivši Trg Giuliani), je razstava del Laile Grison Cavalieri in Femanda Martinellija. Razstava bo odprta do 6. aprila s sledečim urnikom: ob delavnikih 10. -13. in 17. • 20., ob praznikih od 10. do 13. ure. tečaj; valut v milanu DNE 30. 3. 1978 Ameriški dolar 852.— Funt šterling 1611.— švicarski frank 448.— Francoski frank 183.— Belgijski frank 26,50 Nemška marka 415.-, Avstrijski šiling 58.- Kanadski dolar 730.— Holandski florint 388.— Danska krona 147— švedska krona 180— Norveška krona 154.— Drahma 22.- Dinar 42,50 MENJALNICA vseh tujih valut BENEŠKI DNEVNIK Široka in razgibana razprava o problemih slovenske skupnosti Zborovanje je priredila občinska uprava iz Grmeka Doprinos mnogih beneških kulturnih operaterjev V zvezi s pripravami na videmsko konferenco o etnično-jezikovpih skupinah je bilo prejšnjo, soboto v Klo-diču, pa pobudo občine Grmek, zborovanje, na katerem so obravnavali vprašanja, ki zadevajo slovensko etnično skupnost. To je prva pobuda v Beneški Sloveniji in dokazuje zavzetost župana občine Grmek inž. Boninija in celotne občinske uprave, da bi dali svoj doprinos k uspešni rešitvi vprašanj slovenskega prebivalstva. Zborovanja se je udeležilo veliko število ljudi, med katerimi so bili tudi kulturni operaterji, ki jih problem zanima in prizadeva. in uveljavljanje slovenskega knjižnega jezika. O važnosti rasti gospo darstva je govoril tudi tajnik sekcije PSi iz Grmeka Giuseppe Krajnik, iste misli pa je navedel tudi Giuseppe Marinig. Izidor Predan se je do nekaterih govornikov polemično izrazil in dejal, da je bilo slovensko narečje v Benečiji zatirano več kot sto let. Ob ustanovitvi italijanskih šol, zaplembi slovenski]? katekizmov in globah ljudem, ki so govorili slovensko, niso bili potrebni nikakršni referendumi in italijanski upravitelji niso imeli za potrebno vprašati za mnenje nobenega domačina. Razpravo sta zaključila prof. čer-no, ki je poročal o pomembnosti srečanja v Rimu, kj jih je imel kot predstavnik slovenskih kulturnih društev videmske pokrajine in prof. Petricig, ki je prisotne informiral o pripravah na konferenco o manjšinah, ki bo v Vidmu. Ob vsem tem je treba poudariti, da se je dobršen del debate odvijal v slovenščini. Uvodni referat je imel inž. Garlo Clodig, ki je orisal zgodovino Benečije in poudaril pomen konstitucio-nglnih jamstev za globalno zaščito jezikovnih manjšin in jamstvo za priznanje vseh pravic skupnosti. Pobuda grmske občine bi morala v prihodnosti stimuliraj tudi ostale občine, da priredijo podobna zborovanja in da bi se o tem- perečem vprašanju razpravljalo na najbolj široki ravni. Osimski sporazum ima ob vsem tem velik pomen in mora zbliževat; različne narodnosti ter odpraviti škodljive predsodke, ki so se pojavljali v preteklosti. Župan inž. Bonini je nato pozval prisotne, naj odgovorijo na nekatera vprašanja, in sicer, kakšne so po njihovem mnenju potrebe in zahteve manjšine, kaj se lahko v prid manjšinam naredi in kaj pravzaprav etnične skupnosti hočejo. Razvila se je razgibana in plodna razprava, ki je zaobjela predvsem odnos narečje književni jezik, osvetlila funkcijo kulturnih krožkov in se zaustavila ob gospodarskih vprašanjih. Zelo jasni so bili nekateri posegi občinskih upraviteljev. Rosina Zufferli je dejala, da mora dobiti slovenska kultura svoje mesto tudi na šoli, kajti le to je porok za njen nadaljnji razvoj in obstoj. Ren-zo Rucli je poudaril pomen vsesplošne gospodarske rasti, kajti ni samo. dovolj ohranjevati domače narečje, saj specifični zemljepisni položaj Benečije zahteva tudi konstruktiven odnos do bližnje republike Slovenije MED VELIKONOČNIMI PRAZNIKI V OBLICI Odprtje razstave del samouka Ivana Vogriga SE O DELOVNIH RAZMERAH V TRZISKI LADJEDELNICI ITALCANTIERI Za učinkovitejši boj proti poklicnim boleznim potrebna zdravstvena reforma Le z njeno uresničitvijo bo mogoče izpeljali temeljila poizvedovanja o nevar. nostih, ki prežijo na delavca in poskrbeti za smotrnejše varovalno zdravstvo Otvoritvene slovesnosti so se udeležili domačini in predstav, niki upravnega ter kulturnega življenja beneških Slovencev Ivan Vogrig, ki je med najbolj znanimi slikarji samouki v Beneški Sloveniji je med velikonočnimi prazniki odprl samostojno razstavo skulptur in slik v svoji rojstni vasi Oblici v občini Srednje. 'Vogrig je imel v svoji slikarski karieri že precej razstav, in sicer v Manza-nu, Čedadu. Vidmu, Spetru in Pe-tjagu, čeprav se je likom, umetnosti posvetil šele pred štirimi leti. Kljub temu pa se v njegovih delih zrcali izpovedovalna zrelost in moč ter že močno izpiljena teh nika. Na odprtju Vogrigove razstave je v imenu Društva beneških likovnih umetnikov spregovoril prof. Pavel Petricig in dejal, da je razstava Ivana Vogriga prva. ki jo priredi društvo po svoji ustanovitvi. Prav je, da umetnik razstavlja v domačem okolju, saj črpa iz njega snov za svojo izpoved, z umetni škimi ^prireditvami po beneških vaseh pa se obenem valorizira in propagira ustvarjalnost Slovencev. • n- , rivffj iffift , t I'ififltjj, - Pri Vogrigu je opaziti predvsem dosledno in popolno uporabo predmetov, s katerimi dela, pri tem pa pride do izraza njegov čut za detajle upodobitev.. To Velja predvsem za njegove lesoreze in skulpture. Z lanskim letom se je domači umetnik posvetil tudi slikarstvu in tudi tu je opaziti njegov čut za skladnost, ki izhaja iz nekakšne spontane intuicije. Prof. Pe-tricia je svoj nagovor zaključil z željo, da bi si razstavo ogledali vsi, ki jih likovna umetnost za ni ma, s tem pa bi dobili obiskovalci potrdilo, da so Slovenci v Beneški Sloveniji ustvarjalni, kar bi pripomoglo, da bi vsa skupnost čutila kulturne vrednote kot svoje. Ivan Vogrig pred svojim delom Odprtja razstave se je udeležilo veliko število občinstva, vaščani in drugi, med katerimi so Mii didaktični ravnatelj iz Cente slikarka Lorelta D.orboto ter javni upravitelji in predstavniki kulturnih krožkov, predsednik gorske skupnosti Macorig, župan iz Grmeka ihž. Bo nini. urednik Novega Matajurja Izidor Predan, pokrajinski svetovalec prof. Petricig. predsednik krožka *Rečan» Aldo Clodig in pred sednik krožka *Ivan Trinko» prof Černo. Ivanu Vogrigu so prisotni izrekli tople besede Podpredsednik Društva beneških 1likovnih umetnikov Amedeo Vuk ‘še je slikarju zahvalil za njegovo delo v korist in za rast celotne slovenske skupnosti iz Benečije, prav take misli je izre kel Izidor Predan. Na koncu je spregovoril tudi Ivan Vogrig sam in njegove besede so izzvenele kol spodbuda mladini naj se zavzame za kulturo, kajti vsak lahko s trdim delom poteši v sebi klic umetniškega in vsesplošno kulturnega udejstvovanja. 2000 let cirkuške zgodovine v 3 čudovitih arenah «AMERICAN CIRCUS OD DANES DO 10. APRILA Naselje San Sergio «AMERICAN CIRCUSu na poti v Jugoslavijo, se bo danes, po dveh letih zopet predstavil v Trstu s popolnoma prenovljenim programom. Predstavo sestavila nad 50 točk na najvišjl umetniški ravni, katere so prvič pred italijanskim občinstvom. Sodeluje 25 slonov, nad 100 konj, predvsem pa izstopata dve scenski paradi, na katerih nastopa nad 150 oseb. Prva scena prikazuje svet Walta Disneya z letečim slonom Dumbom, druga prikazuje dvatisočletno zgodovino cirkuških predstav. Ta velika scenska ustvaritev začenja z uprizoritvijo dirke rimskih vozov v areni antičnega «Circa Massima*. Nadaljuje se s prikazovanjem cirkuških predstav v različnih obdob|ih in celinah ter doseže vrhunec v točki «cirkus v vesolju leta 2000». Tu trije postavni atleti izvajajo' svojo točko na velikanskem letečem krožniku. Gledalcu se tedaj zdi, da se naha|a med skrivnostnimi bitji «UFO». »AMERICAN CIRCUSd nas bo prav gotovo zabaval s svojimi predstavami, tudi po zaslugi krajevnih oblasti, ki so dale na razpolago prostor v nasel|u San Sergio, za cirkuški šotor, za zoološki vrt, hleve in druge naprave. PREMIERA BO DANES OB 21.15, OD JUTRI DALJE PA BODO PREDSTAVE VSAK DAN OB 16.30 IN OB 21.15. Prejšnjo nedeljo smo v daljšem sestavku o delovnem okolju v tr žiški ladjedelnici Italcantieri zapisali v naslovu, da je ta obrat med drugim tudi vir kopice neozdravljivih bolezni. Tudi navedli smo jih, v prvi vrsti silikozo in azbestozo. . Danes se povračamo k argumentu z dodatnimi ugotovitvami in pojasnili, Člen • 2087 kazenskega zakonika preganja krivce nesreče na delovišču, med katere sodijo tudi poklicne bolezni. In vendar je samo v tržiški ladjedelnici izgubilo življenje v nekaj zadnjih letih kar sedemnajst delavcev, žal tudi zelo mladih, da o množitvi hudih obolenj, ki smo jih zadnjič tudi že našteli, ne . govorimo Dejstvo je torej, da zdajšnja zakonodaja v svoji pomanjkljivosti in površni zasnova ne zadostuje, potrebna so sodobnejša in smotrnejša zakonodajna sredstva, kot seveda tudi učinkovito izvajanje teli. Sindikatom .je v poslednjih letih sicer uspelo, da so od vodstva Ital cantieri oziroma pristojnih oblasti izbojevali določene izboljšave, rej delnici izdatnejšo rotacijo deloVnih moči, tako da ne bo posamezni delavec toliko časa neprestano na istem nevarnem delovišču ter se izpostavljal ri/.iku nezgode ali o-bolelošti. Določeni krogi zatrjujejo, da je pomanjkljivosti v sektorju varnosti na delu kriva tudi splošna gos podarska kriza. Sindikati to odločno zanikajo trdeč, da gre zgolj za opravičilo v slabi veri ter prikrivanje prave politične volje, da se problem zares reši. Drago Gašperlin Občinski seji danes v Gorici iii Števerjanu Letošnja občinska proračuna bodo obravnavali drevi na dveh sejah ob činskih svetov v Gorici in v Števerjanu. Seja v Gorici se bo pričela ob 18.30, na njej bo odbornik za finance Ciuffarin le prebral uvodno poročilo k proračunu, do razprave pride šele prihodnji teden. V Števerjanu pa bo seja ob 20. uri, na bo o položaju počitniškega doma »A. Culot*. Delegacija županov pri deželni upravi Odposlanstvo županov s tržiškega območja se je včeraj podalo na sedež deželne uprave v Trstu, kjer se je med drugim pogovarjalo z odbornikom za krajevne ustanove Bianchinijem o kočljivih problemih, ki tarejo številna podjetja. Župan iz Štarancana je v tej zvezi izročil predsedniku deželnega odbora Co-melliju ter načelnikom posameznih skupin ustrezno spomenico. OB 20.30 V AVDITORIJU Enajst zborov na drevišnji «Primorska poje» v Gorici Goriški koncert je letos že šesti . Na voljo tudi gramofonska plošča s posnetki naših zborov Razstave je tudi, da gre vsaj za sedaj "jej bodo preučili in odobrili pro- za nekakšno Pirovo zmago. Po sporazumu na deželni ravni za pove Čanje proizvodnih naložb ter za izpopolnitev zaščitnih sredstev v la djedelnici je bilo v ta namen no rabljena skoraj milijarda lir, toda varnost na deloviščih znotraj velikega obrata se je le prav malenkostno razširila. V delavnicah, kjer imajo opravka s cevmi, se npr. delovno okolje v ničemer ni spremenilo in delavci so danes podvrženi enakim in morda še hujšim nevarnostim kakor pred osmimi loti. Med redkimi pridobitvami sindikata oz. delavstva velja omeniti redne analize kemijskih prvin in sploh človeškemu zdravju nevarnih materialov za razne predelavne procese (posebno mislimo tu na število lakov), pri čemer je važno to, da se odvijajo pod nadzorstvom zastopnikov tovarniškega sveta ali bolje sindikalnih predstavnikov, ki so si zadali nalogo, da skrbijo za delovno okolje, Analize se odvija jo pod vodstvom prof. Gobbata s tržaške univerze in njegove ekipe, specializirane na področju preventivne medicine. Dodati moramo, da postavijo na italijansko tržišče vsa ko leto kakih 00.000 povsem novih kemijskih snovi. Zatem ne moremo mimo okoliščine, da je kovinarski sindikat FLM dosegel od osrednjih rimskih oblastev tudi uradno prepoved u-porabe azbesta za izdelovanje negorljivih oblek. Azbest povzroča, kot je znano, silikozo, pa še raka na prsni mreni. Delavci imajo poleg tega na razpolago celo vrsto zapletenih oblačil in pritiklin, ki naj jih obvarujejo pred sevanjem (elektrode v podmornicah), strupenim izhlapevanjem, iskrami varilnih* aparatov, smrtonosnim laserju podobnim žnr kom iz acetilenski podobne preboj; ne naprave itd. Toda vse to je šč premalo za uslužbenca v ladje-delniški stroki, ki je takoj za jeklarsko industrijo na drugem mestu v pogledu nevarnostne stopnje dela. Prizadetim so v njihovo korist stalno za petami v vsaki tovarniški coni (denimo v doku. na luških napravah, na ladijskem krovu in drugje) delegati sindikalne komisije za zaščito na delu, ki morebitne pritožbe posredujejo tovarniškemu odboru, nato pa sledijo sestanki z načelniki posamičnih la-djedelničinih sekcij. Gre za požrt vbvalno delo, ki pa ne more obroditi zaželenih sadov, dokler ne bo mogoče zasnovati res učinkovite strategije za preprečevanje nesreč in bolezni, se pravi, dokler ne bo v vsedržavnem oziroma krajevnem merilu poskrbljeno za smotrno zbiranje podatkov o razmerah na deloviščih in njihovih zlih posledicah. Dosedanji podatki niso verodostojni zaradi maloštevilnosti in razdrobljenosti preiskovalnih zavodov in ustanov. Pripomniti gre, da stane podobno proizvedovanie v enem samem industrijskem obratu približno poldrugi milijon lir, največkrat pa inštituti nimajo dovolj finančnih sredstev. Celotno vprašanje bo treba rešiti v širšem okviru še vedno ne izpeljane vsedržavne zdravstvene reforme, to je v sklopu preosnove deželnega zdravstvenega aparata, ki mora nujno predvidevati učinkovito službo na področju medicine dela. Sindikalisti nadalje zahtevajo, da se enkrat za vselej smotrno uredi notranja (tovarniška) sanitarna služba. Njen ustroj naj se okrejji, njena oprema pa uporabi tudi za potrebe drugega delavstva v Tržiču, ki je sedaj v tem smislu prikrajšano. Nazadnje menijo pri FLM, da je nujno uvesti v ladje- račun. Množičen protest delavcev zaradi razbitja pogajanj za raznurh ladjedelstva Razbitje rimskih pogajanj za rešitev hude krize, v katero so zabredle italijanske ladjedelnice in ki pomeni nov udarec uslužbencem kovinsko mehanske stroke, je sprožilo ostro reakcijo delavcev tržiškega o-brata Italcantieri. Ti so včeraj prekrižali roke, priredili vrsto skupščin in v povorki skozi mesto s protestnimi gesli izrazili nez.adovolis.tvo spričo hibridne politike osrednjih oblasti. Z druge strani je večja skupina delavcev, ki so vpisani v dopolnilno blagajno, uprizorila podoben protest v Trstu. 7.a prihodnje dni so sindikati napovedali nova stavkovna gibanja za skupno 8 delovnih ur. Delegati tovarniškega sveta so pozvali krajevne ustanove, naj učinkovito posredujejo za izhod iz kri ze pri vodstvu Fincantieri oziroma ERI. Dejavnost rajonskih konzult prihodnje dni Rajonska konzulta za mestno središče v Gorici se sestane v torek, 4. aprila, ob 21. uri v prostorih mladinskega centra «0. lenassi*. Na dnevnem redu bo med drugim obravnava pravilnika o izvajanju splošnega re- V goriš*! umetnostni dvorani «11 'lor-chio* v Ul. Mameli 8 odprejo jutri, 1. aprila, razstavo del slikarjev Tomislava Reneja čopija in Janija Kemperja. Prvi bo imel na ogledu stvaritve na steklu in papirju (gre za naivca), drugi pa olja. Razstava bo odprta do 7. aprila. V goriškem deželnem Avditoriju bo drevi ob 20.30 goriški koncert letošnje Primorske poje, revije primorskih pevskih zborov z obeh strani meje, na kateri nastopa letos nad sto iborov in ki je prav zaradi te množičnosti presegla vse dosedanje tovrstne prireditve. Primorska poje nima . tekmovalnega značaja, vendarle iz programa u-gotavljamo, da bo na konceftu v Gorici nastopilo precej kvalitetnih zborov, ki so uspeh dosegli tudi na raznih tekmovanjih. Tako množična prireditev bo letos prvič v deželnem Avditoriju, ki je nalašč prirejen za koncerte-Doslej smo v Gorici Primorska poje prirejali v Prosvetni dvorani, v Verdijevem gledališču in lani v telovadnici v Dolini Koma. Brez dvoma bo prav Avditorij tisti kraj, v katerem bo prišla naša pesem najbolj do izraza. Na prodaj bo tudi album dveh plošč rPrimorska poje», na kateri so številne pesmi, ki jih pojejo tudi nekateri zbori, ki nastopajo na drevišnjem koncertu. Nadaljnji letošnji koncerti «Pri-morska poje» bodo v Trstu (2. a-prila), v Sežani (15. aprila) in v Izoli (16. aprila). Od goriških zborov bodo v Trstu nastopili meša- ni zbor *Franc Sedej» iz Štever-jana. v Sežani va moški zbor pa bo prihodnji pelek predavanje prof. Milka Kambiča - Priprave na društveno smučarsko prvenstvo Slovensko planinsko društvo je pripravilo vrsto prireditev v počastitev 200 letnice prvega vzpon* na Triglav. Prišlo je do širokega sodelovanja med SPD in slovenskimi šolami v želji, da bi se med našo mladino čimbolj popularizirala planinska ideja in ,da bi se tako počastil tudi naš očak Triglav, ki je e-den izmed simbolov slovenstva. Na pobudo SPD so v natečaju s spisi o Triglavu sodelovali dijaki tretjih razredov nižje srednje šole «Ivan Trinko*. Prireditelji ao dpb.ili 77 spisov, ki jih sedaj preučuje u-strezna komisija. Prav tako so s slikami sodecvalirha natečaju u-čenci vseh petih razredov slovenskih šol na Goriškem z okrog sto deli: tudi ta bo vzela v pretres komisija. V obeh primerih bodo nagrajeni najboljši. Sloversko planinsko društvo pa se ni omejilo samo na natečaja. Na gulacijskega načrta. Naslednji četrtek. 6. aprila, pa bo vrsti so tudi poučna in vzgojna pre-na vrsti sestanek rajonske konzulte za davanja, kjer ne bo govora samo o Stražice, in sicer ob isti uri v knjiž- f Triglavu, marveč splošno o zaščiti niči v Ul. Brigata Pavia 138. Govor | okolja. Dr. France Habe iz Postoj- nskih ljubiteljev gora prof. Milko Kambič iz Ljubljane, tudi on že znan goriški publiki, na temo »Triglav nekoč in danes ob 20-letnem jubileju*. Tako Kambičevo ]tot Habetova predavanja bodo spremljana s številnimi diapozitivi. Predavanje prof. Kambiča bo prihodnji petek ob 20.30 v prostorih kluba »Simon Gregorčič*. Omenimo še rekreacijsko-tekmo-valno delovanje Slovenskega planinskega društva. Prihodnjo nedeljo. 9. borila, bo na Nevejskem sedlu društveno prvenstvo, na katerega se je vpisalo kar 75 tekmovalci. Tokrat ne bodo tekmovali samo mlaj Koncerti v dvorcih Tovarna ob cesti Doberdob - Poljane bo zaposlila od 25 do 50 ljudi Na zadnji seji upravnega sveta deželne ustanove za' razvoj kmebj-stva ERSA so odobrili posojila kmečkim zadrugam v višini 233 milijonov lir. Odobrili so tudi izdatke za razširitev kapacitet v nekaterih obratih. Prav tako so odobrili izdatek za nakup zemljišča v Fossa-lonu pri Gradežu, kjer bodo zgradili sušilnico za žito; ta bo ena izmed osmih, ki so jih zgradili na področju dežele s sredstvi FEOGA. Odobrili so tudi letošnji proračun ustanove. V njem je tudi postavka .o izdatku osmih milijard in pol lir, ki jih bodo porabili na potresnem področju. Članu upravnega sveta ERSA so tudi ožigosali teroristično dejavnost v državi. Ob cesti Doberdob - Poljane gradijo večjo obrtniško delavnice; To bo prvi industrijski obrat v dober-dobski občini. Poleg izdelovanja bodo tudi uredili izložbeni prostor za prodajo, čeprav bo proizvodnja namenjena predvsem izvozu. Začeli so jo graditi meseca junija lanskega leta in bo predvidoma dograjena v roku dveh let. Lastnik obrata je delniška družba ICAND. V njem bodo izdelovali zapirala in pohištvo iz lesa in aluminija. Ob rednem obratovanju bo tovarna SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE vabita na šesti koncert letošnje revije pevskih zborov PRIMORSKA POJE ki bo v Adlloriju v Ul. Roma v Gorici, danes, 31. marca, ob 20,30 NASTOPAJO ZBORI: oktet Majnik iz Tolmina; moški zbor Soča iz Nove Gorice; moški zbor Svoboda iz Anhovega; moški zbor Andrej Paglavec iz Podgore; mešani zbor Studeno; moški zbor Fran Venturini od Domja; ženski zbor Sloga iz Črnega vrha nad Idrijo; mešani zbor Oton Župančič iz Štancjreža; mešani zbor Drago Bajc iz Vipave; mešani zbor Marij Kogoj iz Trsta; moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine zaposlila okrog 25 delavcev če pa bodo posli dobro uspevali, bo tam našlo zaposlitev do, 50 domačinov. Po novem občinskem regulacijskem načrtu sovpada obrat v ozemlje namenjeno obrtniški dejavnosti in pokriva 2.388 kvadratnih metrov in skoraj 12 tisoč kubičnih metrov nadzemeljskega prostora. Odprtje r.ove delavnice v Doberdobu pomeni pravi prerez v zgodovini življenja na Krasu, Doscdaj so v občini zaposlili nekaj ljudi le kamnolomi v Dolu, in še ti se pogostoma znajdejo v ekonomskih težavah, ki spravljajo delavce in njihove družine v obup. Kamnolomi kot vir zaposlitve in ekonomskega napredka so bili za kraške razmere vedno dobrodošli in se je njihovo ‘ obratovanje dobro vlilo z okoljem. Drugače tudi ni moralo biti, ker je treba mramor črpati tam k.jer pač .je. Obraten videz pa nudi okolju industrijska zgradba na Krasu. Železno ogrodje nove tovarne pri Doberdobu že nekaj mesecev stoji pritrjeno na cementnih temeljih in čaka na dozidavo stranskih sten. Prav to ogrodje se upira pogledu, ko vidiš na tako prostrani senožeti železobetonsko kletko. Tudi zarada takega ekološkega gledanja na novo rastočo de- lavnico v občini Doberdob se nekateri sprašujejo: »čemu je potrebna industrijska cona na go-škerfi Krasu, ko je že od nekdaj e konomsko prišit industri.jsk-.miu območju okrog Tržiča*. Upati je vsaj, da bodo v novi delavnici našli zaposlitev predvsem domačini; sicer bi bolje zgledalo, če bi v bivšem Midlinevem Zahribii mimoidoči še naprej pozdravljali pridne žanjice in občudovali vrsto lepo obloženih kopic sena. Izlet prekomorcev v Bari in Apulijo Na pobudo’ osrednjega odbora prekomorcev organizira TTG Ljubljana v počastitev 85-letniec ustanovitve prvih prekomorskih brigad petdnevni izlet v Apulijo. Izlet bo v dneh prvomajskih praznovanj. Osrednji cilj izleta je mesto Bari. kjer je bila pred 35 leti ustanovljena baza AVNOJ. Izlet bo z vlakom, na voljo bodo ležalniki. Izlethiki si bodo poleg Barija lahko izje moma ogledali z avtobusi tudi Rim, Caserto Foggio, Brindisi, Mono poli in druge kraje. Sestanek upraviteljev ERSA Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Villa S. Giusto, Korzo italia 244, tel. 83538. ne, ki ga naša publika že pozna po I ši smučarji, kot je bilo v prejšnjih lepih predavanjih, bo pričel v to-j letih, temveč tudi starejši smučarji rek, 4. aprila, s predavanji o Tri-1 in tisti, ki so letos prvič stopili na glavu po naših šolah. Ta dan bo s smuči in se ude ežili tečaja, ki je imel kar dve predavanji na sred-1 bil v novembru in decembru. SPD nji šoli «Ivan Trinko*. Kasneje bo: bo za ta jzlet prired-lo dva avto-ob torkih in petkih predaval na jbusa, ki bosta, kot običajno, odpe-vseh slovenskih osnovnih šolah na ! Ijala iz Korna v Gorici ob 7.15, iz Goriškem. | štandreža pa ob 7.30. V Gorici sami pa bo v petek, 7.1 ---- aprila, predaval širšemu krogu go- Preurejeni domovi umetnosti v raznih krajih Primorske postajajo pravi dom za kulturne n-rired-tve. To ne velja samo za sibirske alt fotografske razstave, marveč tudi za prireditve širšega značaja. V Pilonovi galeriji v Ajdovščini So n.pr. prejšnji večer nastopili pev--ci, člani Akademskega pevskega zbora »Vinko Vodopivec*, ki so doma iz ajdovske občine. V dvorcu Zemono pri Vipavi pa bodo iutri. v soboto, L aprila, nastopili pevci Akademskega pevskega zbora »Tone Tomšič* iz Ljubljane, ki bodo isto popoldne nastopili tudi na Otlici. Tržič PRINCIPE 17.30-22.00 »Holocaust 2000.» EXCELSIOR 16.30-22.00 »In una nott* piena di pioggia*. Nova Gorica in okolica SOČA »To so gadi* — slovenski film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA »Ljubezensko življenje B, Trajkoviča* — jugoslovanski film ob 18.00 in 20.00. DESKLE »Kamora, neapeljska mafija* — italijanski film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo v Ulici Enrico Toti, tel. 72701. Gorica VERDI 17.15—22.00 »La mazzetta*. N. Manfredi in U. Tognazzi. Barvni film CORSO 17.15—22.00 La tigre e ancora viva — «Sandokan alla riscossa*, Kabir Bedi in Terese Ann Savoy, scopecolor. MODERNISSIMO 17.15-22.00 »Crom-well», Richard Harris in Alec Gui-ness, v barvah CENTRALE 17.15—22.00 »DueUo al sole*, Gregory Pečk in Jennifer Jones, colorscope. 31. marca 1978 M H 't b...^ S PRIMORSKIM DNEVNIKOM PO EGIPTU (4) Assuan-stik starega in novega Egipta kraj pravljične lepote ob zelenem Nilu Slikovita panorama Nila z ifeštclimi otočki in tiho drsečimi čolni na jadra - Slovenska pesem na Nilu - Mavzolej A|>a Kana - Orjaški assuanski jez in njegovi problemi - Naš praznik žena v Luksorju Vlak, ki popelje iz Kaira do Assuana, je nekaj posebnega. Va-goni-spa kliki so madžarke izdelave iz znanih delavnic v G.voru in ko so bili novi so bili najbrž kar luksuzni. Danes so prava a-rabska senca svojega evropskega porekla, razmajani, škripajoči, s potrganimi oblogami, predvsem pa umazani, da sc ne da popisati. Zunanjih okenskih šip najbrž ni nihče opral vsaj leto dni. metle pa tudi niso videli že lep čas. V nasprotju s tem poraznim izgledom pa je posteljnina, ki ti jo pripravi vagonski uslužbenec — seveda proti obveznemu bak-šišu 25 piaster za vsakokratno postrežbo — še kar presenetljivo čista. Seveda ni primerno, da bi opisoval v kakšnem stanju, so stranišča, ki so za potnika problem zase. Nekoliko boljši so jedilni vagoni, če se seveda sprijazniš s pojmom arabske čistoče, tako kar zadeva vagone same kot strežno osebje. Tudi vožnja sama je' problem zase. Delno zato, ker je siabo grajena, delno zato, ker je podvržena velikim temperaturnim spremembam, delno pa tud- zato, ker je na mnogih krajih v re-' montu, je proga skoraj na vsej dolžini 880 km od Kaira do Assuana v zelo slabem stanju, kar povzroča med vožnjo silovito tresenje in butanje v levo in desno tako. da je prava umetnost obdržati ravnotežje, zlasti med hojo po hodnikih. Prava umetnost je med kosilom v jedilnem vagonu z žlico zadeti usta Kaj lahko se ti zgodi, da se ti gržljai izmakne v trenutku, ko si upal, da ga že imaš v ustih. Toda kdo bi si zaradi tega u-etvarjal posebne probleme. Deželo, v katero se podajaš, moraš pač sprejeti takšno kakršna je, z vsemi sončnimi in senčnimi stranmi. In če je senčnih le preveč, si pač pomagaš z dobro vo Ijo. kot smo si mi. Zapeli smo nekaj naših narodnih in partizanskih pod Miljotovo intonacijo, pa je bilo vse pozabljeno, potem na smo se predali spanju, kolikor je bil kdo pač sposoben spati spričo poskakovanja vlaka kot živčno razdražena bolha. V jutranji zori se nam je začela odpirati pokrajina, ki je le od časa do časa spreminjala svojo enoličnost. Če smo se vozili v neposredni bližini Nila ali večjega namakalnega kanala, je bila do podvznožja najbližjih vzpetin vsa zalena. zlasti na arabski-sueški strani, na nasprotni strani pa se jo lahko že tik ob progi začenjala libijska puščava. Med žitnimi polji, polji večne detelje -lucerne in nasadi sladkornega trsa se posamično ali v večjih nasadih pnejo v* večjo ali manjšo višino hateljnove palme. V pre ce j gostem zaporedju se ob pio-gi vrstijo revna in umazana naselja bornih, iz blata in posušenega kravjeku, grajenih kolib največkrat brez, včasih s trs.iem ali vsemogočo šaro pokrito streho, pa tudi redka večja mesteca ne dajejo nič boljšega vtisa. Tu in tam se pojavi kakšna vojaška postojanka vendar še zdaleč nimaš vtisa, da se voziš po strateško važni progi v državi, ki je povrhu vsega še v nekakšnem stanju nenehne pripravljenosti. O industrijskih objektih Skoraj n. sledu, le tu in tam se v dalji pokaže kak kamin tovarne umetnih gnojil. Ljudi je v zgodnjih urah bolj malo. zato pa je na poljih, ob glavni asfaltni cesti, ki skoraj ves čas spremlja progo zdaj na eni zdaj na drugi strani, in na nasipih namakalnih kanalov nenavadno mnogo živine: črnih bivolov, malih rjavkastih kravic, lenih kamel, hitronogih osličkov, pa celih tropov ovac in koz, ki celo med puščavskim peskom najdejo kaj primernega zase. Pogoste so tudi primitivne naprave za dviganje vode v ožilje namakalnega sistema, ki jih obračajo bivoli, redkeje tudi kamele. Traktorja nismo videli skoraj nobenega in tudi kakršnekoli druge kmetijske mehanizacije ne. Vse delo ^je o-fiitno na ramah ljudi in Živine. Po tej plati je kmetijsko eos-podarstvo v neverjetni zaostalosti; še sreča za Egipt in njego- vih okroglih 40 milijonov prebivalcev, da iih rešuje Nil s' svojim vodovjem, da jim polja kljub vsemu rodijo dvakrat, v mnogih primerih, zlasti po zgraditvi as-suanskega jezu, tudi trikrat na leto. ... Končno smo se, po skoraj petnajsturni tresalni kuri vendarle pritresii v Assuan na skrajno južno mejo našega potovanja, če bi hoteli še naprej, bi si morah pomagati s kamelami ali z ladjo po Nilu, V Assuanu se namreč končata tako proga kot asfaltirana cesta, Assuan naredi na človeka takoj nenavadno lop in nrijeten vtis. Mesto, ki šteje blizu 150.000 prebivalcev, je tako, kakršno se nudi pogledu danes, novo. staro komaj nekaj več kot eno desetletje, saj so njegove nove stavbe rastle vzporedno z, gradnjo o-gromnega assuanskega jezu. Sicer pa je bil Assuan že v antiki vrata in naravno središče trgovskih poti proti notranji A-friki, med starim in srednjim kraljestvom od 28. do 18. stoletja pred našim štetjem pa rezidenca podjetnih plemenitašev, ki so se podajali na raziskovalne pohode v južne pokrajine. Danes je Assuan s svojimi starimi spomeniki na eni in moderno in eno največjih elektrarn na svetu na drugi strani, stari in novi Egipt obenem; Egipt, ki .tone v temi davnine in Egipt, v katerega počasi a vendarle oro-dira svetloba prihodnosti. Predvsem pa je Assuan kraj čudovite eksotična lepote, prekrasnega zeleno modrega Nila in njegovih otokov, brezmadežno sinjega neba in neverjetno mile klime, kar vse omogoča, da je mestece že danes idealen kraj za razvoj turizma in da bo v imločnosti nedvomno še bolj. Z železniške postaje nas je že pripravljeni avtobus (sploh' je treba povedati, da je do organizacijski plati izlet potekel v res vzornem redu) potegnil skoraj prav do nilskega nabrežja, od koder smo se z motornim čolnom v petih minutah prepeljali v šele pred malo leti zgrajen hotel Amon na istoimenskem otoku. Kakih 20 m iznad Nila dvigajoči se otoček je kot pravljica. ves v živopisanih cvetličnih nasadih in vitkih palmah, oreko njega pa valovi od Nila lahno božajoča sapica, ki učinkovito blaži tistih 85 do 40 stopinj, kolikor jih je običajno, pa jih zaradi brez vlažnosti skorai ne občutiš. Po Nilu drsijo čolni z visokimi belimi jadri, ki jih spretno upravljajo med neštetimi o-točki črnopolti, v belo. modre ali rdeče kaftane odeti čolnarji, ^roti Assuanu se odpira pogled na vrsto visokih modemih hotelov, na drugo stran pa na peščenem visokem nabrežju postavljeni mavzolej Aga Kana in na belo rezidenco njegove vdove Begun pod njim. Kakšen kontrast med bedo kairskih predmestji in vasic ob progi in tem rajem na zemlji! Po kosilu smo se s čolni na jadra odpeljali po Nilu in se mimo belega dvorca, vsega v cvetju, povzpeli do Aga Kanovega mavzoleja, zgrajenega iz granita in alabastra. Na grobnici je vsak dan ena sama sveža rdeča vrtnica, kakor je hotel v svoji oporoki. Mislim, da je to tudi edini kraj, kjer je izrecno zapi sano. da oskrbniki ne sprejemajo bakšiša. Od mavzoleja spet skok, s čolni na sosednji otoček z znamenitim botaničnim vrtom s katerega je tudi lep pogled na Otok slonov, ki se tako imenuje najbrž zaradi skalnih granitnih tvorb, ki od daleč spominjajo na čredo slonov, ali pa so morda kdaj v davnini na njem res živeli sloni v nekakšnem rezervatu. Vračali smo se že v prvem večernem mraku in na zdaj nenadoma brezvetrnem modrem Nilu je zadonela tista naša prelepa narodna «Po jezeru...* tako spontano in ubrano, da se je celo čolnarju zdelo, da mora zaploskati. Kdo ve, če je že kdaj' prej prav na tem kraju kdo slišal slovensko pesem? Medtem smo se v prvem čolnu odločili še za skok v Assuan na večerni ogled mesta in čolnar se je moral kar precej namučiti, da je proti toku in povsem brez vetra prijadral do brega, drugi čoln pa se je raje vrnil v hotel, da so se potem nekateri bolj zveži iri mladostni lahko pod noč z motornim čolnom vendarle še podali v nočni bar hotela Katarakt, kjer je bil na programu «trebušni ples». Resnici na ljubo naših izletnikov nj preveč navdušil, povrhu vsega pa bi prav ta večer lahko izgubili še našo Nevo, ki je. s svojim nalezljivim smehom in čedno ter simpatično pojavo nehote razdražila srčna čustva domačina Tajsira do take vročične stopnje, da je bil pripravljen dati zanjo trop kamel, nazadnje pa še svoje uho. Ni kaj reči k Tajsirovemu okusu toda taka roba ni naprodaj niti za tisoč kamel in niti za eno uho... in sploh ni naprodaj, da bo jasno! * # Naslednje jutro nas ie pet. z avtobusom vodila na sloviti assuanski jez, doslej največji dosežek na poti k industrializaciji in modernizaciji države. Takoi iz mesta se vije cesta po značilno nakodranem puščavskem pesku tako rekoč do samega jezu. kjer postane pokrajina bolj skalnata in olepšana z novimi nasadi, povsod pa so še vedno posejeni o-stanki orjaškega gradbišča. Stari .jez pri Assuanu so zgradili leta 1902 Angleži, potoni so ga še dvakrat povečali leta 1912 in 1933, toda velipotezni načrt elek trifikacije dežele in povečanje kmetijske proizvodnje sta narekovala zgladitev novega jezu. Načrte za novi jez so izdelali nemški inženirji, gradnjo pa naj bi prevzela nemško-angleška podjetja, Z egiptovsko revolucijo leta 1952 in z nastopom Gamala Abdel Nassera leta 1954 sc- je politični položaj v Egiptu bistveno spremenil. Angleški dominij nad državo je z agrarno reformo, nacionalizacijo Sueza in drugimi ukrepi dejansko prenehaj in tako so tudi gradnjo assuanskega jezu in elektrarne leta 19(10 prevzeli sovjetski strokovnjaki, prav tako pa je SZ prevzela tudi financiranih te orjaške gradnje, nedvomno ene največjih v mooer-ni zgodovini Afrike. Spominu graditeljev je posvečen spomenik v obliki dvignjene krožne turbine pred vhodom na področje centrale. Sam. pogled na jez. katerega gornja krona v dolžini blizu 5 km in širini 50 m ter višini 110 m nad rečno gladino ustvarja proti jugu (100 km dolgo a v poprečju le 10 km široko jezero, katerega dobra polovica je že v Sudanu, je veličasten in daje koma.i slutiti koliko napora je bilo vloženega v njegovo zgraditev. Skozi njegove zapornice na spodnji strani bruha ogromni vodni val, ki se peni nad 100 m visoko in povzroča pravcati u-metni dež nad vso bližnjo okolico. Iz pripovedovanja naše vo- dičke Mire pa smo zvedeli, da zaradi delno napačnih izračunov tako orjaškega posega v prirodo elektrarna s svojimi dvanajstimi predvidenimi, a menda le ti montiranimi turbinami, proizvaja trenutno le 50 odstotkov od predvidenih 10 milijard kilovatnih ur energije. Res je, da zaradi regulacije odtekanja nilskih voda nii več povodnji in da se je rod nost zemelje zaradi toga v letnem razponu povečala za eno tretjino, res je tudi, da proizvodnja električne energije za sedanje stanje industrije v državi povsem zadošča in še presega potrebe, res pa je po drugi strani tudi, da zaradi jezu nilski tok ne prinaša več s seboj rodovitnega blata, ki je gnojil zemljo in da bo istočasno kopičenje tega blata na dnu umetnega jezera čez nekaj let povzročilo hude probleme za sam jez in elektrarno. Toda vse to seveda niso naše skrbi, za nas kot turiste jo bilo poglavitno, da smo si lahko na lastne oči ogledali to čudo in občudovali napore de-settisočev graditeljev z edinim namenom, da prispevajo k blagostanju ljudi in povečanju izredno nizkega narodnega dohodka v državi. v Na povratku proti Assuanu smo si ogledali še zapuščeni kamnolom slovitega assuanskega grani-. ta, s katerim so bile obložene piramide v Gizčhu in iz, katerega je izdelanih toliko najimenitnejših spomenikov stare egipčanske kulture. V tem kamnolomu je zlasti Slikovit pogled na Nil z. Aga Kanovim mavzolejem pri Assuanu zanimiv nedokončan 42 m dolg obelisk, seveda še v živi skali, katerega izdelavo .■ _> verjetno opustili. ker so v gmeti zasledili prečno žilo, ob katerem pa si je mogoče ustvariti tudi dokaj jasen pojem s kakšnimi tehničnimi pripomočki so gradili obeliske in klesali skal ne gmote za druge namene. , Pred povratkom v hotel še skok v mesto po nakupih in potem hitro na pomol ter s čolnom na kosilo. Kdo bi verjel! Na pomol je prišel tudi Tajsir po zadnje slovo ne le od Neve marveč od vseh nas, z blagoslovljenim hlebčkom ploskega arabskega kruha. Lepa gesta, toda sladkih briških češenj vendarle ne bo zobal. Ob petih popoldne se je začela |X)vralna vožnja na naši egiptovski poli. čez štiri ure smo že bi- li v Luksorju v hotelu angleškega imperialnega stila. Bil je večer 8. marca, ko pri nas praznujemo dan žena. Naše izletnice so poskrbele, da smo ga praznovali tudi v zgodovinskih Tebali. Ob dolgem omizju na verandi pred hotelom so gostile s črnino Omar Kayyam in belim Cru des Ptolo-mees, vsi skupaj pa smo prepevali tja do polnoči narodne in partizanske, pri čemer je spet prišel na svoj račun naš Miljo. Večer je popestrila še Magda s svojo improvizirano modno revijo z nakupljenimi kaftanami. Bilo je prijetno in tovariško, kot je bila prijetna in tovariška vsa naša skupina. Še bi peli, če nas ne bi čakale zjutraj Tebe in če ne bi bil greh izgubiti po nemarnem eno samo minuto. JOŽE KOREN SENČNE IN SONČNE STRANI SLOVENSKEGA IN JUGOSLOVANSKEGA TURIZMA V Sloveniji pričakujejo ietos večji dotok tujih in domačih turistov LJUBLJANA — S pomladjo tudi trsti, ki sicer ne sodijo med poklicne turistične delavce ponavadi začenjajo razmišljati in ugotavljati, kakšna bo turistična bera v polni poletni sezoni. Navadno so predvidevanja naslonjena na podatke prejšnjega leta. Vsaj za Slovenijo so podatki lan-”’ sitega turističnega izkupička dokaj ugodni. Kljub mračnim pred-'1 vidcvanjcm Jani ob tem času, pa so fio sklenitvi bilance ugotovili, da je bilo v Sloveniji devet odstotkov tujih turistov več kot leta 1970. Skupaj je obiskalo Slovenijo 2.297.000 domačih in tujih turistov, pri čemer so seveda šte-t tisti, ki so v Sloveniji tudi prenočili. Občasnj obiski, na Primorskem največ nakupovalni obiski, seveda nisto šteti. V Sloveniji so tako skupno zabeležili 6.750.000 nočitev, zaskrbljuje le dejstvo, da je bilo v tem številu za 3 odstotke manj nočitev tujih gostov kot leto prej, torej, se je nesorazmerno bolj po- IIMIIHIMIIlillHHIIIIMIHIIIIItll 11111111111111111111)1111111111111111 M111111111111111111111111111II MIHIH llimilllllHIIIMII V POČASTITEV PADLIH V BOJU Z OKUPATORJEM TRETJI SPOMINSKI POHOD NA P0REZEN V nedeljo. 26. marca, je partizansko Cerkno zopet praznovalo. Že pred sedmo uro je krajane in številne pohodnike III. spominskega pohoda na Porezen pozdravila godba na pihala tovarne «ETA» Cerkno. Med številnimi udeleženci iz raznih krajev Slovenije je bilo veliko bivših borcev, planincev, mladinee\ v posebni pohodni enoti in pripadnikov milice, JLA in teritorialne obrambe. Vsi pohodniki so imeli samo en cilj. Povzpeti se na 1632 m visoki vrh Porezna in se pokloniti spominu na padle borce Kosovelove brigade, 31. divizije in borcem Gorenjskega področja, ki so se Z motornim čolnom smo se prevažali v hotel Amon na istoimenskem otočku sredi Nila borili na življenje in smrt prav na pragu svobode, 24. marca 1945. leta na Poreznu nad * Cerknem, partizansko prestolnico osvobojenega ozemlja. , Na Porezen pa so krenili pohodniki tudi iz Selške doline, Podbrda in Otavnika. Čeprav je bila v dolini prava pomlad je u-deležence na grebenu pod Porez-nom ' pričakal zmrznjen sneg in močan jugozahodni veter. Na vrhu Porezna pri spomeniku, pa jih je pozdravljala vihrajoča zastava. Tu je bila tudi kratka svečanost posvečena dogodkom pred 33 leti. Pohodniki, teh je bilo več kot 2000, so pred kočo, ki je bila pokrita z več kot 3 metre debelo snežno odejo in do katere so vodili le ozki prehodi, postregli s toplim čajem. Udeleženci, ki so se pohoda prvič udeležili so prejeli izkaznico, za večkratno udeležbo pa so pohodniki dobili spominske značke. Ob letošnjem pohodu je osnovna organizacija ZSMS «ETA» Cerkno izdala posebno številko glasila GLAS MLADINE, ki je bila posvečana bitki na Poreznu. Popoldne so se po hodniki pri povratku ustavili pri spomeniku v vasi Jesenica pod Poreznom in se na spominski slovesnosti poklonili 96 postreljenim borcem bitke na Poreznu. Z letošnjim spominskim poho dom na Porezen, ki sta ga organizirala PD Cerkno in krajevna organizacija zveze borcev Cerkno pod pokroviteljstvom Tovarne kolekto-rjev Idrija in se ga je udeležilo zares lepo število pohodnikov, sc je ponovno izpričalo priznanje na rodnoosvobodilnemu boju in njegovim žrtvam. Pohod je tako postal po zaslugi požrtvovalnih Cerk-ljanov zgleden primer negovanja tradicij NOB in prenašanja teh na mladi rod. SILVO KOVAČ večalo število domačih gostov, o-ziroma njihovega daljšega oddiha. Največ tujih turistov je prišlo iz Zvezne republike Nemčije, potem iz Avstrije, medtem ko so turisti iz Italije po številu nočitev šele na tretjem mestu, kar pa seveda spričo odprte meje med državama ne volja za občasne obiske. Ko lanske rezultate primerjajo z ocenami, kako bo letos, turistični delavci v Sloveniji ne morejo skriti optimizma — pričakujejo namreč znatno večji obisk. Ta optimizem pa ne more zastreti nekaterih ugotovitev, ki bodo prav tako odločale o bodočem razvoju turizma v Sloveniji: sedem turističnih kompleksov je namreč lani ustvarilo nepokrite izgube. Odplačevati morajo 'namreč visoke kredite, ki so jih najeli za izgradnjo objektov. Zato v preteklih dveli letih ni bilo razširitve možnosti za 4.000 postelj, kot je bilo predvideno, temveč komaj za polovico tega. Letos bo turistom v Sloveniji na razpolago okoli 70.000 postelj, od tega 14.000 v zasebnem sektorju. V zvezi s turizmom se zastavlja tudi zanimivo vprašanje, ki je sicer načelno rešeno za druge panoge gospodarstva: tisti, ki ustvarja devize naj z njimi tudi razpolaga. V turizmu temu doslej ni bilo tako, zato so slovenski republiški organi zu turizem predlagali zveznim, naj ta princip obvelja tudi za turistične organizacije. To bi zajelo seveda vse vire deviznih sredstev, od menjalnic, trgovin, do sredstev, ki se na ta način stekajo z odkupom bencinskih bonov in z neposrednim plačevanjem storitev v privatnem sektorju. Še nekaj besed o turističnih pričakovanjih cele Jugoslavije: po ocenah turističnih strokovnjakov je pričakovati pevečanje prometa vsaj za pet do deset odstotkov. U-gotovitve temeljijo na povpraševanju na tujih turističnih borzah in na vsakodnevnih rezervacijah, ki • prihajajo iz tujine. Po teh o-cenah naj bi bil čisti devizni priliv ob turizma (brez prometnih in drugih uslug) večji kot 900 milijonov dolarjev. Lani je jugoslovansko turistično gospodarstvo vknjižilo 837 milijonov dolarjev. Če se bo to uresničilo, bo to po štirih razmeroma «sušnih» letih tujskega turizma v Jugoslaviji, vnovični močni prodor jugoslovanskega turizma v mednarodnih okvirih. Takšno povečanje deviznega turističnega priliva bi gotovo blagodejno vplivalo na plačilno bilanco države. Turistična dejavnost se povsod po svetu, in tudi' v Jugoslaviji, širi 'iz leta v leto. Tempo pa je različen, prav tako iz leta v le lo. Dosedanje izkušnje so vsaj jugoslovanskega gosta izučile, da se tržišče obnaša po sistemu «vro-če-hladno». Vse je odvisno od trenutke kdnjunkture. Če pride do zastoja na medna rod nem tržišču A— potem je domači gost «najboljši turist*, (totem ugotavljajo, da ta pravzaprav največ zapravi. Tako je bilo na primer lani, čeprav so bili tudi primeri, zlasti julija in avgusta, da so morali domači gosti odstopati svoje vnaprej plačane aranžmaje — tujim gostom. Zdi se, da ni neupravičena bojazen, da bo tako tudi letos. Hotelirjem v jugoslovanskih turističnih mestih gotovo ni mogoče očitati, da «boij ljubijo tujce kot ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti 13.00 Gustavove prigode, risankč 13.25 Vremenska slika 13.30 IDNEVNIK 14.00 Jezik za vsakogar: Nemščina 17.00 Ob petih z GIULIANOM CANEVACCIJEM 17.05 Vabilo v gledališče 17.55 V diskoteki 18.15 Argumenti 18.45 Dnevnik 1 - KRONIKE Sever kliče Jug - Jug kliče Sever 19.20 Izgubljeni otoki : SKRIVNOST VULKANA TV film 19.45 Almanah. Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Tam tam Aktualnosti Dnevnika I 21.35 Zgodbe starega Zahoda MIMOIDOČI LJUDJE TV film 22.25 GoncertA/ione Ob koncu DNEVNIK, Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim: Knjižna rubrika 13.00. Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 Morska biologija 14.00 Milan: TENIS Mednarodni turnir Tndoor Program za mladino 17.00 Sezam, odpri se 17.30 Enostavno je: Oddaja o znanosti in tehniki za mladino 18.00 Šola in delo v LR Kitajski 18.25 Dnevnik 2 - ŠPORT 18.45 Dober večer z: NANNIJEM LOYRM , Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik ODPRTI STUDIO 20.40 PORTOBELLO Petkov sejem 22.15 Jug in čarodejstvo ŽIVI IN MRTVI, 1. epiz. Ob koncu Dnevnik - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 - 10.00 - 15.00 TV v šoli 17.30 Gozdne zgodbe in nezgode 17.45 DEČEK DOMINIK 18.10 Domači ansambli 18.4) Rodil se bo človek izobraževalna serija 19.30 DNEVNIK 20.00 Od glave do pete 21.20 Diagonale 22.00 DNEVNIK 21.15 SERPICO, film Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 Odprti prostor Kronika obmejnega področja. Slovenije in dežele Furlanije - Julijske krajine. Danes med drugim: Stavka v tržaški bolnišnici, i/, Čedada natečaj «Moja vas» in prvi kopalci v Barkovljah. 20.30 DNEVNIK 20.45 N E’,VARNA PLAVOLASKA Film. Igrajo: Magali Noel, Pierre Mondy, Felix Mar-len Režija: J.-Charles Du drument 22.15 Locandina - reklamna oddaja 22.30 Glasbeni nokturno Zagreb 18.45 Glasbeni klub 19.30 Dnevnik 20.00 Od glave do pele 21.15 JAZ' KLAVDIJ, ser. film 22.30 Dosje našega časa: 1947 dok. oddaja ŠVICA 19.25 Petrolej v Severnem morju 20.30 DNEVNIK 20.45 A DIO Pl AGENDO, film 21.35 Giuseppe Verdi: EVALSTAFF TRST A 7.00 , 8.00. 9.00, 10.00, 11.30. 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Po ročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Lahka Vi in jaz 78; 14.30 Žene in literatura; 15.05 Prvi Nip; 17.10 Ra ddjska igra; 18.35 Glasba iz filmov; 19.35 Glasbeno srečanje: 20.30 Sodnikove razsodbe: 21.05 Srečanje z Nikolajem Rimskim glasba raznih narodov; 9.30 Block Korsakovom; 21.50 Folklorna glas notes'; 9.35 Glasbena medigra: 23.05 Lahko noč. 10.05 Koncert sredi jutra; 10.35 Rojstna hiša naših velmož; 11.(M) Oddaja za srednjo šolo; 11.35 Plošča dneva: 12.00 Na sporedu je opera; 13.15 S pevskih revij; 13.30 Od melodije do melodij^; 14.10 XY odgovarja; 14.30 Veliki izva jaici: 15.35 Mladi in glasba; 16.30 Otroški vrtiljak; 17.05 Deželni skladatelji; 17.25 Glasbena panorama ; 18.05 Kulturni dogodki v deželi in ob njenih mejah; 18.20 Klasični album. KOPER 7.30, 8.30. 10.30, 12.30,\ 13.30,. 14.30. 1-5.80, 16.30,■ 18.30; 19.30 Poročila; 7:00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Baročna glasba; 9.20 Pojejo I ©ollege: 9.32-Na1 našem rvenstvu se je Dom vpisal samo zato, da bi si mladi igral- j ci nabrali izkušnje za bodoča prvenstva. Vseeno pa so mladi domovci odigrali nekaj lepih srečanj, tako da trenutno zasedajo tretje mesto na skupnj lestvici. IZIDI 6. KOLA Pagnossin B — Dom 29:36, Ardita — Pagnossin A 40:86. Arte Mobilcasa 60:17. LESTVICA Arte 14: ^agnossin A 10; Dom 8; Mobilcasa 4; Ardita in Pagnossin B 0. PRIHODNJE KOLO (1.4.) Dom — Arte (na Rojcah oz 15.00), Ardita — Pagnossin B. Mobilcasa — Pagnossin A. Vladimir KOLESARSTVO «Trofeja Pantalica« SIRACUSA — V tem kraju bo danes kolesarska dirka za »Trofejo Pantali-ca», ki se je bodo udeležili nekateri znani italijanski in tuji tekmovalci. Žal. na startu ne bo Moserja in De Vlaemincka, gotovo pa bo dirkal Saronni, ki je tudi glavni favorit za zmago. Mlade Borove odbojkarice s trenerjem Frankom Vitezom ..........................................................................................................................■iiimitmimii« ODBOJKA V 3. MOŠKI IN ŽENSKI DIVIZIJI WINNIPEG — V nadaljevanju SP v curlingu je Italija visoko izgubila z Norveško z 11:3. Dosedanji svetovni prvak v tej disciplini je OSTALI IZIDI Švedska. Škotska - Danska 9:5 Kanada - ZRN 9:3 Švedska - ZDA 9:7 Švica - Francija 8:7 Norveška • Švica 9:6 Danska - Francija 7:5 Kanada - ZDA 8:6 škotska ■ švedska 10:4 LESTVICA švedska 5, ZDA, Kanada in škotska 4, ZRN in Norveška 3, Švica, Italija, Francija in Danska 2. A SPDT vabi vse člane, smučarje in simpatizerje na NAGRAJEVANJE 12. ZIMSKIH ŠPORTNIH IGER ki bo .hitri, 1. 4., ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma Nagrajeni bodo najboljši posa mezniki v ženski in moški konkurenci, najboljše ekipe ter vsi, ki so tekmovali v kategoriji baby - sprint. Po nagrajevanju bo na sporedu film o smučarskem tečaju SPDT v Ravasclettu in na Zoncolanu ter o 12. ZŠI. KAR SEST NAŠIH SESTERK Po prvih nastopih je bila najuspešnejša Borova ženska ekipa Medtem ko so se nekatera odbojkarska prvenstva že končala, druga pa se nagibajo h koncu, se je pred kratkim začelo prvenstvo v najnižji 3. diviziji. V tem prvenstvu pričenjajo ognjeni krst mladi odbojkarji in odbojkarice, ki seveda nabirajo dragocene izkušnje za bodoče, zahtevnejše nastope v višjih ligah. Med osmimi moškimi ekipami je edina slovenska šesterka Bor. V ženski konkurenci pa je slovensko zastopstvo v premoči. Med enajstimi ekipami je kar pet slovenskih. V tej konkurenci igra vseh pet naših osnovnih športnih organizacij na Tržaškem, ki gojijo to panogo. V moški konkurenci sta bili odigrani dve koli. Ker se mora prvenstvo končati do 31. maja, morajo torej igrati tudi med tednom. Vrsta Bora je prvo srečanje s prvo postavo Alture izgubila šele po petih setih izredno izenačene igre. Drugi nastop so mladi slovenski odbojkarji kronali z uspehom brez boja, ker se je Altura B predstavila z nezadostnim številom igralcev in se srečanje ni moglo odigrati. IZIDI 1 IN 2. KOLA Bor - Altura A 2:3 ARCCS - Inter 3:1 Rozzol - S. Luigi y 3:1 3:0 0:3 3:0 3:0 0:3 Solaris - Altura B S. Luigi - Solaris Inter - Rozzol Altura A - ARCCS Altura B - Bor LESTVICA Solaris in Altura A 4, ARCCS, Rozzol, Bor in Inter 2, S. Luigi in Altura B 0. Lestvica zaenkrat ni povsem verodostojna, ker bo morala izreči zadnjo besedo o sporni tekmi Altura .’. - ARCCS tekmovalna komisija. PRIHODNJE KOLO ARCCS - Bor, Rozzol - Altura A, Solaris - Inter, S. Luigi - Altura B. Tudi v ženski konkurenci sta bili spravljeni pod streho dve koli. V prvem, krstnem nastopu je Sokol premagal UISP po štirih setih igre. Naš drugi zastopnik v tej skupini, Sloga, p« je moral prepustiti izkupiček Solarisu. Zastopnice tega društva so slavile prepričljivo zmago tudi v drugem prvenstvenem nastopu. IZIDI DOSLEJ ODIGRANE-’ TEKEM UISP - Sokol 1:3 Solaris 0:3 S. Luigi 3:0 LESTVICA 4, Sokol 2, UISP, Sloga in 0. Sloga Solaris Solaris S. Luigi PRIHODNJE KOLO Sloga - UISP, S. Luigi - Sokol. V skupini B je med našimi tremi zastopniki po dveh kolih na najboljšem Bor, ki je bil uspešen v derbiju z Bregom. Le škoda, da so Tržačanke nekoliko nerodno izgubile tekmo z Interjem. Kontovelke so prvič prepustile izkupiček ekipi OMA, drugič pa Interju. Ti dve šesterkj sta tudi še neporaženi. V prvem nastopu je Breg potegnil krajši konec doma z novo ekipo odbojkarskih igrišč Kili joy. Tudi v drugem slovenskem derbiju s Kontovelom .je bil Bor uspešen, IZIDI 1. IN 2. KOLA Bor - Inter 2:3 Kontovel - OMA 0:3 Breg - Killjoy 1:3 Killjoy - OMA 0:3 Inter - Kontovel 3:0 Breg - Bor 0:3 Kontovel - Bor 0:3 i Killjoy LESTVICA Inter, OMA in Bor 4, Kontovel in Breg 0. PRIHODNJE KOLO Killjoy - Inter, OMA - Breg. V nedeljo bo v Rimu 17. redni občni zbor FIPAV, italijanske odbojkarske zveze. i Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 48 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačano celotna 29.000 lir. Letna naročnina . za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55,00. letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK stran 6 31. marca 1978 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS * 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 13.000 lir. Finančno-upravnl 600, legalni 600, osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stoloca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel fzdaia in tiska Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG MINISTER WEIZMAN VČERAJ PRISPEL V KAIRO Poslednji poskus rešitve Sadatove mirovne pobude Stopnjevanje napetosti v Libanonu zaradi prisotnosti Palestincev TEL AVIV — Izraelski obrambni minister Kzer Weizman jd včeraj zjutraj prispel v Kairo na pogovore s predsednikom Sadatom in e-giptovskim obrambnim ministrom Gamasijem. Proti pričakovanju, ob odhodu s telavivskega letališča ni dal nikakršnih izjav, pač pa je bil glede nove misije nekoliko bolj zgovoren jeruzalemski dnevnik «-Je-rusalem post*, ki je VVeizmanov obisk označil kot poslednji poskus za rešitev Sadatove mirovne pobude. Isti vir navaja, da bi moral v Kairo zunanji minister Dajan, vendar so po daljših posvetih vlade to možnost ovrgli, ker da ima Weizman boljše osebne odnose z egiptovskimi voditelji. Predlog o Weizmanovem obisku so v Kairu sprva dokaj hladno sprejeli in obrambni minister Gamaši naj bi celo odgovoril, da nima smisla nadaljevati pogovorov, dokler Izrael ne bo pripravljen na nekatere bistvene koncesije, kar pa .je Begin samo dan prej najodločneje zavrnil. Končno sta se vladi le sporazumeli, da bo Weiz-man opravil nekak »poizvedovalni obisk*. Gotovo pa je tudi, da ne nosi s sabo nikakršnih novih predlogov. Kakor poroča egiptovski radio se je predsednik Sadat skupai z najožjimi sodelavci že včerai popoldne okrog dve uri pogovarjal z Weizmanom. Posebnih novosti, ki bi vsaj dale slutiti, da so v Izraelu nekoliko menjali dosedanja nepopustljiva stališča, ni. Weizman je predsedniku Sadatu sicer dejal, da se bodo Izraelci umaknili iz južne ga Libanona, čim bo tja prispel čelotni kontingent mirovnih si' OZN. Poleg vesti o občasnih smrtnih nesrečah v južnem Libanonu, ki so doslej terjale že življenje švedskega vojaka, nekaj drugih pa je bilo ranjenih, prihajajo iz Libanona vznemirljive vesli o notranjem političnem položaju, povezane s prisotnostjo Palestincev. Mnenja političnih strank so si glede tega zelo deljena, Palestinci pa se sklicujejo na nekakšno domovinsko pravico, ki naj bi jo pridobili na osnovi sporazumov v Kairu in Rabatu. Najbolj aktivno je v teh dneh «Narodno gibanje*, ki združuje v glavnem progresistične sile in ki je izdalo manifest: v katerem poziva Libanonce na splošno mobilizacijo za boj proti sovražni ku, vlado pa naj tako akcijo podr pre V manifestu gibanje še pose bej opozarja pred nevarnostjo sek taštva, kakršno opravlja »sionistič ni agent* Haddad v južnem Liha nonu. Da bi bilo ozračje še bolj napeto, so poskrbeli tudi nekateri konservativni voditelji. Tajnik liberalne stranke Chamoun je javno opozoril na dejstvo, da so Palestinci zasedli obsežno področje v dveh pokrajinah. Spore povzroča tudi vojaška po- delu Libanona koncentriralo okrog 700 iraških prostovoljcev, večje število pa naj bi jih bilo v Siriji. Očitno torej, da arabske mirovne sile, ki so pod neposrednim poveljstvom bejrutske vlade, ne izpolnjujejo ukaza o preprečevanju pošiljanja pomoči, (vi) DosKfhna ječa za nacističnega zločinca KARLSRUHE — Vrhovno sodišče ZRN je zvišalo /-aporno kazen 57-letnemu Wilhelmu Eichhoffu, ki je bil obtožen, da je ubil najmanj 50 ljudi v nekem nacističnem koncentracijskem taborišču. Prvostopenjsko sodišče v Hamburgu jc Eichhoffa obsodilo na dvanajst let zapora. Eichhoff se je proti raz moč arabskih držav Palestincem j sodbi pritožil na vrhovno sodišče, v južnem Libanonu, ki kljub pre- j ki je prvostopenjsko razsodbo raz-povedi \ seeno prihaja. Izraelci o- veljavilo ter krvnika obsodilo na cenjujejo, da se je do zdaj v tem dosmrtno ječo. AVSTRIJSKO SODSTVO V OČITNI ZADREGI Salzburško sodišče je preložilo proces zoper slovenske aktiviste Zaradi napisnih akcij ob preštevanju manjšine so obtoženi, da so «naklepno povzročili škodo» (Od našega dopisnika) SALZBURG — Salzburško deželno sodišče je, davi preložilo prvo iz najnovejše serije sodnih obravnav zoper tiste slovenske aktiviste, ki so se udeležili napisnih akcij ob preštevanju manjšine in ob sprejemanju zloglasnega zakona o narodnih skupinah. Razlog za takšno odločitev sodnika tiči v dejstvu, ki ga avstrijska javnost sicer noče priznati, ki pa kljub temu ohranja veljavo: procesi zoper slovenske aktiviste so politične narave. Sodna obravnava zoper Alberta Smrečnika, Alberta Hafnerja, Stanislava Dlopsta in Huberta Božiča — slednji je bil zaradi bolezni odsoten — se je začela ob 8.30, končala pa že pol ure kasneje. Vmes oziroma nagovarjanja drugih k dejanjem, ki naj bi do takšne škode pripeljala. Za to »naklepno povzročeno škodo* pa se ne skriva objestnost, marveč povsem politični protest: s pomočjo napisov po zidovih so obtoženi izrekli svoj protest proti zakonu o narodnih skupinah in proti preštevanju slovenske manjšine na Koroškem, izrekli so skratka protest zoper očitno kršitev 7. člena državne pogodbe, ki je del avstrijskega ustavnega sistema. Prav zato je mora) eden od zagovornikov obtoženih, Franci Zwitter, takoj po začetku obravnave zahtevati, da sodišče ugotovi, da za sojenje ni pristojno: avstrijski kazenski postopni« predpisuje za obravnavanje političnih prestopkov porotno sodi- se je moralo sodišče kar dvakrat | šče, ne pa sodnike posameznike. Tej umakniti na pas vet, ker je moralo odločati o vprašanjih, ki so bila o-čitno politične narave. Kot je znano, bi marali tbtožencem soditi zaradi «naklepno povzročene škode*, ■ n iiiiiii ulil mi n ifituiiiiH im muhi im n ii iiiii im iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii iiiii m 11111(11111111111111111111 ii ii nit iiuiiiifnt ii im mu iiiiiiiim im) n, n mi im litim uku n min n Danes odstop francoske vlade Barrc bo potrjen za ministrskega predsednika - Giscard sprejel Marchaisa PARIZ — Francoski predsednik Giscard D’Estaing je sklical za danes zjutraj na Elizeju sejo ministrskega sveta, ki ..bo tokrat formalno odstopi. Takoj nato bo Giscard poveril Raymondu Barru, dosedanjemu premieru, naj sestavi novo vlado. Po napovedih naj bi nova vlada vključevala tudi nekatere o-sebnosti, ki naj bi »izražale odprtost*, za katero se ogreva Giscard. Predsednik republike je včeraj zvečer zaključil posvetovanja s političnimi in sindikalnimi voditelji, ki so za Francijo absolutna novost. Med drugimi je včeraj sprejel ge- neralnega tajnika KPF Georgesa Marchaisa, ki je po enournem pogovoru na Elizeju časnikarjem izjavil, da se komunisti še dalje potegujejo za vlado levice, in da ne verjame, da bi sedanja večina lahko uspešno reševala probleme Francije. Povedal je tudi, da je naštel Giscardu probleme, ki so po mnenju KPF v tem trenutku najbolj pereči in ki se jih je treba takoj lotiti. Giscard je včeraj sprejel tudi tajnika prokomunistično usmerjenega sindikata CGT Seguya. voditelja UDF, se pravi nove politične formacije, ki se sklicuje na stališča Elizeja, ter tajnika levih radikalcev Fabra. Posvetovanja je zaključil s pogovorom s predsednikom vlade Barrom, (tm) LONDON — Prebivalci angleške ga glavnega mesta so se tudi vče raj, tretji dan zapovrstjo, znašli brez časopisov. Stavkajo namreč nameščenci distribucijskih podjetij, ki časopisov niso dostavili kioskom. Poleg tega dva pomembna časopisa, «Times» m »Guardian*, nista izšla zaradi stavke tiskarjev. Tiskata se namreč v isti tiskarni. zahtevi zagovornika Zwittra je u-govarjal tožilec, ki je menil, da gre za navadno naklepno povzročanje škode in tega mnenja je bil tudi sodnik, ki se je najprej umaknil v posvet, po posvetu pa odločil, da ne gre za političen prestopek in da je zatorej sodišče pristojno. Zagovornik Zvvitter je k temu takoj napovedal pritožbo. Ko je nekaj minut kasneje pred sodnika stopil obtoženi Albert Smrečnik in zahteval, da se obravnava opravi v slovenščini, se je sodnik že drugič znašel pred vprašanjem, ki je bilo nedvoumno politične narave. Smrečnikovim besedam je zagovornik Matevž Grilc dodal pojasnilo, da je razprava, ki se je danes začela v Salzburgu, prenešena iz pristojnosti koroškega sodišča v pristojnost salzburškega sodišča zato, ker obstajajo resni dvomi v nepristranskost koroških sodišč, kadar imajo le-ta opraviti s Slovenci. Razprava je bila torej delegirana, to pa v vseh sodobnih konodaji, kot tudi na temelju člena 7 državne pogodbe pravico do o-bravnave v slovenščini, jim gre takšna pravica tudi pred salzburškim sodiščem. Zaradi tega problema se je sodnik drugič umaknil na posvet. po posvetu pa je sporočil, da se obravnava preloži, ker ni jasno, ali bi obtoženci lahko sledili razpravi v nemškem jeziku, in pa zato, ker tolmača ni prj roki. O tem, ali imajo obtoženci pravico do postopka v slovenščini, pa sodnik ni hote) odločati. Današnjemu procesu bosta v kratkem sledila še dva. 6. aprila bo v Celovcu razprava zoper Jožefa Miil-lerja in Mirka Perča, ki sta obtožena enakih prestopkov, se pravi pisanja gesel po javnih poslopjih. 11. aprila pa bo višje deželno sodišče v Linzu odločalo o pritožbi Štefana Petjaka, obsojenega na denarno kazen, ker je pisal po zidovih gesla v prid 7. členu državne pogodbe. Petjaka je obsodilo sodišče v Salzburgu pred nekaj meseci, vendar pa se je pritožil, ker je od salzburškega sodišča zahteval, naj postopek o-pravi v slovenščini. Prav o tej pritožbi bo zdaj odločalo višje deželno sodišče v Linzu. Kot je znano, je koroško deželno tožilstvo v minulem letu napovedalo okoli trideset kazenskih pregonov zoper slovenske aktiviste. Grožnja svojega cilja nj dosegla in odpor slovenske manjšine zoper sedmoju-lijski diktat se ni unesel. Spričo tega postajajo procesi političen absurd in se že obračajo proti tistim, ki so jih organizirali ali dopustili. Posebno absurdni pa so ti procesi spričo dejstva, da je avstrijska republika razglasila občo amnestijo za vse tiste nemške nacionaliste, ki so leta 1972 podirali dvojezične kra- pravnih sistemih pomeni, da obto- j -evne |jaPls® in povzročali škodo, ki ženec zaradi takšnega prenosa pro-i se ne da primerjati s tisto, ki so jo česa ne sme biti prikrajšan prj svo-1 P°vzroca}' slovenski aktivisti s tem, jih pravicah, ker bi imeli obtoženci ca so plsa^ gesla po zidovih, na Koroškem tako po obstoječi za-1 MARJAN SEDMAK ŽIVAHNA RAZPRAVA (Nadaljevanje s 1. strani) vanju in ji preprečijo, da bi zbezljala in se zatekla k avtoritarnim skominam, na katere prilivajo olja Montanelli in četo turinski dnevnik s predlogom o izjemnih ukrepih, ki naj bi dali predsedniško oblast Fanfaniju. Glede notranje enotnosti v stranki je Manca dejal, da je sporazum možen tudi zato, kar sedaj ni večjih razlik med posameznimi strujami in je torej Craxijevo poročilo sprejemljivo za vse. Pri tem pa je za objektivnega dopisnika potrebno, da citira tudi mnenja preprostih delegatov, ki so posegli v razpravo in pokazali precejšnje nezaupanje ob predlogih o takojšnjem sporazumu. Tako je nekdo spomnil, da se je tudi zadnji kongres PSI zaključil soglasno, vendar je nekaj mesecev pozneje seja v hotelu Midas odstranila De Martina in ga zamenjali s «štirideset-' letniki*, ti pa so se nekaj mesecev pozneje začeli prepirati med seboj. Ta delegat je zato bi) mnenja, da bi obnova vodilnih organov morala upoštevati možnosti kolektivnega vodenja stranke in dati možnost Vsem, da pri tem sodelujejo. Kot primer je navedel KPI, kjer je Berlinguer zamenjal Longa, ostali potencialni tekmeci (Ingrao, Amendola) pa so v vodstvu stranke ohranili pomembne funkcije in zagotovili novemu tajniku svoje sodelovanje. Drugačnega mnenja je Riccardo Lombardi, ki meni, da je jasna ločitev med večino in manjšino vsekakor boljša od tihega sporazuma o lažni enotnosti. Kot je že navada, je kongres sprejel starega misleca z bučnim ploskanjem, skandiranjem njegovega imena, petjem revolucionarnih in delavskih pesmi. Takega sprejema Craxi ni imel in verjetno nihče drug (razen odsotnega Nenni-ja), kar je tudi razumljivo: Lombardi ne predstavlja samo tradicijo borca za levičarsko alternativo v zgodovini PSI, pač pa predvsem »kritično vest socialistične stranke*. Tudi tokrat se Lombardi ni izneveril svojemu značaju. Kongres je dobesedno okrcal z neprijetnimi resnicami. mestoma pa zamoril s strogo marksistično analizo problemov italijanskega in svetovnega gospodarstva, krizo kapitalističnega sistema in definicijo socialističnega modela. Glede koalicije narodne enotnosti je Lombardi dejal, da ne verjame v koalicije z zgodovinskim nasprotnikom delavskega gibanja. Pri tem je pojasnil, da je KD zgodovinski nasprotnik in bo to ostala tudi, če bi se spremenila v ljudsko demokratično in pošteno stranko. Zdaj lahko levica sodeluje za določen čas in samo pod pogojem, da to sodelovanje obrodi globoko reformo državnih struktur, ki naj olajša demokratično zamenjavo oblasti. Pri tem je Lombardi vztrajal, da je potrebno tesno sodelovanje med komunisti in socialisti, ki ne smejo reagirati na njihove kritike z užaljenimi kompleksi manjvrednosti, jjač pa ponosno in zato tudi tovariško, kot se spodobi. KPI ni francoska partija: njen razvoj je počasen, zato pa tudi gotov in brez povratka k starim shemam. Med delegati se medtem nadaljuje tudi razprava o simbolu stranke, ki bi ga Craxi rad zamenjal z rdečim nageljnom. Toplega hrupnega aplavza so že prvega dne bili deležni aktivisti, ki so obesili nad predsedstvo tradicionalni znak PSI s srpom, kladivom in knjigo. Včeraj pa .je žel množično odobravanje star socialist, ki je s tribune z jokom v grlu rotil Craxija: «Tovariši: pol stoletja sem se boril, v hudem in dobrem, za ta simbol. Pustite mi, naj z njim tudi umrem.* Carter zaključil obisk v Braziliji BRASILIA — Ameriški predsednik Carter je včeraj zaključil uradni obisk v Braziliji ter se popoldne odpeljal na kratek oddih v Rio de Janeiro, od koder bo danes odpotoval v Nigerijo. V tiskovni konferenci, ob zaključku pogovorov s predsednikom Geiselom je največ pozornosti namenil razpletu bližnjevzhodnega vprašanja, medtem ko se je skušal spretno izogniti vprašanjem o spoštovanju človekovih pravic in o širjenju jedrske oborožitve. Pretrgane telefonske zveze s Kairom KAIRO — Egiptovska prestolnica je od včeraj popolnoma odrezana od sveta zaradi okvare na telefonski centrali. Kakor poročajo tiskovne agencije, je v sredo okrog polnoči po tamkajšnjem času, močna eksplozija uničila glavne vodovodne cevi blizu poštne in telefonske centrale. Voda je v nekaj trenutkih zalila bližnje ulice in vdrla tudi v prostore telefonske centrale. ULICA ROSSETTI 6 - TEL. 795309 MAGAZZINI ULICA GIOTTO 8 - TEL. 795313 NAJNIŽJE CENE V DEŽELI v sodelovanju s firmo TELEFUNKEN celoletni program za 1978 \ PJULCOlOf TVC0L0R po 474.000 lir TV COLOR ali HI-FI aparature lahko kupite na obroke do 30 mesecev BREZ PREDPLAČILA CENE ZA IZVOZ BREZ DAVKA IVA - SERVISNA POMOČ V JUGOSLAVIJI