Dr. Ciril Žebot Osnovni tipi modernih gospodarskih ustrojev Nastopno predavanje na univerzi dne 27. marca 1942 tipkopis, 9 str. X v Lj OSITOVITI TIPI MODERNIH GOSPODARSKIH USTROJEV. mwm nastopno predavanje na univerzi, dna 27. III. 1942) oU-cgLJU~£ tii. Uvodna "beseda. Ustanovljene od Cerkve, utemeljiteljice evropske omike, varuhinje ve=ne umske In nravstvene resnice, -so univerze na osnovah krš=anskega duhovnega edinstva dale nekdanji Evropi njeno kulturno prvenstvo. Po protestantizrau in racionalizmu od Cerkve odtrgane, so pozneje iste univerze razkrojile duhovno edinstvo Evrope in tako polagoma pripra-vile prosto pot popolnemu razdejanju modernega sveta. Ako naj razkrojona Evropa znova najde pot k duhovni edinosti, mora obnova za=eti pri studencih kulturnega razvoja -pri univerzah. +++ Smatram za veliico.bo. jo milost, da mi je bilo dano stopiti na akademski oder. Zato gre v tem najlepšem trenutku 79 tVCL* mojega življenja moja^/hvaložna misel k Njemu, ki je MDeus, scientiarum Dominus". Z vso ponižnostjo dvigam prošnjo k Svetemu Duhu, naj moj oloveški um razsvetljuje s svojimi sedmerimi darovi, in k Njej, ki je "Sedeš sapientiae", S tega akademskega odra polagam obljubo, da mi bo pri vsem mojem akademskem delu zadnja vodilo -ve=na resnica. Njej bom vselej podrejal omejena spoznanja svojega uma, zavedajo= se, da med vero in znanostjo ne more biti nasprotja. +++ Ko imam visoko =ast, stopiti na akademski oder slovenske univerze, iz katere sem izšel, se iskreao zahvaljujem svojim akademskim u=iteljem, posebno svojemu mojstru profesorju Bilimovi=u, ki me je na moji pripravljalni poti ljubeznivo podpiral ter me ob =asu predlagal univerzi v is^rolitov, za kar sem vsem =lanom fakultetnega sveta in akademskega senata spoštljivo hvaležen. Ob tej priliki naj mi bo tudi dovoljeno, da se javno zahvalim svojim starisem in dobrotnikom, posebno svojemu dragemu o=etu tam dale= v tujini. Slovenska univerza pa, ki jo ho=emo vsi tako gore=e ljubiti kakor pokojna akademika, ki sta dala svoji mladi življenji za njen obstanek, naj živi in se razvija ter sre=no prebrede težke =ase, ki jih preživlja slovenski narod. B. OSNOVE GOSPODARSKE DEJAVNOSTI. I. NAMEN GOSPODARJENJA. 1. Splošni namen gospodarjenja. Kakor smo že omenili, se gospodarjenje definira kot '♦ =loveško delovanje, ki se neposredno nanaša na eskrbo ljudi z gospodar skimi dobrinami". Iz te definicije posnemamo, da je torej splo šen namen gospodarjenja -brez ozira na dolo=eni družbeno-gospodarski ustroj, cas in kraj -»oskrba 1.1 udi z gospodarskimi do- brinami" . Ta name?2^^^^en'fcen =loveški naravi^/je temeljni aksiom =loveškega gospodarskega delovanja. § 2. Modifikacije splošnega namena gospodarjenja v poedinih tipi=nih gospodarskih ustrojih. Sicer so modifikacije ozna=enega imanentnega namena gospodar jenja v okviru poedinih tipi=nih družbeno—gospodarskih ustro jev doktrinarno, naucno formulirane, /endar^gospodarska teon-, ja kot^z^nstznavna veda o družbenem gospodarstvu ne Gospodarska teorija mora modifikacije splošnega namena gospo darjenja, kakor se ja^ž^J-jajo v okviru poedinih tipi=nih druž beno-gospodarskih ustrojev razbrati iz stvarnega gospodarskega poteka in jih skušati ugotoviti kot zajconitosti doticnega go- spodarskega ustroja, na enak na=in, kakor skusa ugotavljati po spoznavno-teoreticni poti tudi vse ostale zakonitosti gospodarskih ustrojev. Ako torej ho=emo pols-g-t-o-oret i.one—d-efin-ici je o ^pl-osnem, =lo veški naravi in =loveštvu imanentnera , za vse cs-se itr YQ■] jn jnripn nAmaxui^n£ip^ilarie-H.la znanstveno spoznati konkretne modifikacije ozna=enega splošnega namena gospodarjenja, kakor se uveljavljajo v poedinih tipi=nih gospodarskih ustrojih, jih moramo razbrati iz tistih stvarnih okolnosti družbenega gospodarskega »življenja v okviru poedinih tipi=nih gospodarscdh ustrojev, ob katerih prihajajo icirfmi nameni gospodarjenja kakor se uveljavljajo v poedinih tipi=nih gospodarskih ustrojih posebno do izraza. Stvarne okolnosti, ki so posebno merodajne za spoznanje modi fikacij splošnega namena gospodarjenja v okviru poedinih tipi= nih gospodarskih ustrojev, so naslednje; a) Lastninski red. b) Odnos med gospodarskimi podjetji in državo. c) Politika cen. d) (Zunanje-) trgovinska politika. e) Socialna politika. f) Dav=na politika. Lastninski red je lahko aasebno-pravni ali javno-pravni ali pa mešani. Med gospodarskimi podjetji In dpžavo so lahko zelo ohlapni, pa tudi zelo tesni odnosi. Politika cen lahko favori zira proizvajalce na škodo potrošnikov, eno gospodarsko panogo v akodo drugih, potrošnike na škodo rr-rT„ hI a gajnn na cnTorluno-faTO,. Trgovinska politika je lahko abstinencna, protekclonisticna ali pa naravnost avtar kicna. Socialna politika lahko favorizira šibkejše sloje na škodo mo=nejših bolj ali manj. Dav=na politika, kon=no, lahko< poleg svoje redne vloge posrednika med zasebnim pridobitnim in javnim finan=nim gospodarstvom služi tudi kot tehni=ni pripo mocelc v izvajanju posebnih namenov take ali druga=ne gospodarske in socialne politike. §■ 3. Nameni gospodarjenja po družbeno gospodarskih ideologijah. Y naslednjem si ho=emo^ogledatT^haj^ria=iInejse druz&eno-gospo darske ideologije (doktrine, naukf), ki predstavljajo idejne predhodnike modernih družbeno-gos■oodaraVih ustrojev. Ozna=ene jUo T*J-ffl-' A. ~ I-^cr *-■ •-. ideologije^nas^zanimajo 'ii.al.ikoy 0= uklli^uuLiiujoij"id^eKTc^^ 1prav1ja1e tla. Ija-tom pip D",—borre ogla da 11, • krako 1 j g—g—agoraj—rTriv0'^jiiaA---otvarnimi okoli^us Oml-p-iz imtarih ^'modifikacije splo^ugga -aafflenR gQ?porWrjcnjo najbolj ro hvidno, v okviru poodinih goopa^ ■4^e4H.h ustroj»v.ITr1 tem bomo morali, kakor to sledi še iz nazna-^-«0 gospodarskimi pojavi. ^& t '*-'y— Na drugi strani pa prav dejstvo, da stoji za,od. indiviidualnega =loveka še tako oddaljenim gospodarskim pojavom družbenega zna=aja koncem koncev subst^tuž^umnega =loveškega ravnanj a. -daj^j e gospodarski vedi to prednost pred na -ravnimi vedami, da lažje j^alp^ nastanek in smisel dolo=enega gospodarskega pojava,torej nele "kan",temve= tudi "kako" in "žakaj" gospodarskih pojavov. ri ljudeh, skupnega družbenega okolja neko "bolj ali manj* skupno psihologijo. Kar relja o družbenem življenju na splošno^ velja tudi glede na družbeno gospodarsko življenje. Pri ljudeh istega ali sorodnega družbeno-gospodarskega okolja ugotavljamo isto ali sorodno gospodarsko psihologijo in tehniko gospo darjenja. Prav zaradi tega je na=elno mogo=a gospodarska teorija. In zato so zcžyy~. JhnCli /*> Jc^n* -JvuJ X cen. ooregt L liibTi naTnoTejse .izkušnji 'hamrecTeiac^* oa Je z navedenimi ukrepi mc/roce^ obdržati/denarno -rrednost ^. Taiuto izolirajo od zunanjih motenj ter jo prilagodijo relativni stalnosti notranjih gospodarskih odnosov, Savodc^^pr 1 .-.iftra ka^ota, toako kui latrm -je -ro rrBiiS ev^.nje^ gospodarskih pojavov uporaba poznanja, ki ga imamo o njiho- ^em cloTeskem snbsTratu. CloTeski substrat, ki je sa gospo darskimi pojavi, odvzema tem pojavom zna=aj mlsterioznosti in omogo=a nj^vrazložitev vkljub temu, da se gospodarska veda zaradi posebnosti svojega preu=evalnega predmeta ne more okoriš=ati & eksperimentalno metodo, ki je glav na oioora naravnim\v\dam. \\ Pravilnosti, ki jilt, uAotavlja ekonomska teorija, so zaradi =loveškega ozadja p:o^p(Merskih ^pojavov "tiSssai; sicer eksaktne od zakonov, ki \1ih nrr-otovl.injo naravno vode. Toda prav zaradi njih zvezd s \=lo,vekom jih je lažje objasniti in razložiti. Kajti t družbenem gospodarst-ru imamo opravka z otipljivimi "makro-atOmiH X individui, katerih gibanje lah ko neposredno opazujemo in Ugotavljamo.j Seseda nastajajo dru žbeno—.ospodarske zakonitoš1;\i le pri1/ gospodarskih pojavih, ki so rezultat delovanja vec',Vospodarskih subjektov z raz- li=nimi interes"5, ne pa pri pmlaTih, ki so odvisni le od volje enega samega gospodarskega subjekta. Kajti poedinska volja je svobodna in zato/v svAmh nagibih in odlo=itvah spremenljiva. Tako n.pr. moremo,A primeru popolnoma podržavljenega gospodarstva govoriti ovgospodarskih zakonitostih le c-lede na gospodarske pojave, ki Vastajajo po reakciji ljudi na dolo=ene avtoritarne gospodarske ukrepe. Vse gospo darsko^ življenje je lahko javno-nrfavno urejeno, avtoritar- no upravljano in prisilno izvrševano', 'A tem primeru imamo pa= opravka z gospodarskimi zakoni, uVeobami in ulcrepi v juridi=nem smislu, ne pa z gospodarskimi\zakonitostmi v go- spodarsko-teoreti=nem smislu; te slednji, morejo nastati le kot ob j ekt ivni rezultat križanja ve= vol\ \n interesov. Razlika .-oz, odnos med gospodarskimi zakoni v Sduridionem smislu, pa med p-osp o darskimi zakonitostmi v gospodayako-teoret i= /r^-y \ \ nem smislu je razviden iz našega gnrnjeg^ dopolnila Nogaro-eveera primera./^Sistemati=ni oblastveni \nterveneio- L-\\ s Iz navedenih primeroT je razridno. kako koristna je za gospodarsko teorijo uporata poznanja, ki ga imamo o njihovem =loveškem ozadju. -iO-i . f Variante clrii.pe.e-n tipa nudijo nelcaj rospodarsko-tem:-eti=no interesantnih problemoT, -ki niso še nesporno rešeni; tako n.pr. problem cene ob poboju dvostranskega monopola in vrsta drugih rospodarsJ^S^.earetionih problemov, ki sledijo iz korporativne organizacijc narodnega gospodarstva. Variante tretjega tipa sd) gospodarsko-teoreti=no pojasnjene. Vendar nudi sovjetska gospodarska stvarnost nekaj novih vidikov oa. dejanskih premis za gospodarsko-teoreti=no shemo gospodarskega tipa. XXX Ba^bodo teoreti=ne razlike med posamnimi tipi modernih •At***-v > -t gospodarskih ustrojev bolj otipljive, bo nao te=aj prire^-C tako, da'4:fe*A'vsff'sno-^ razdelipo glavnih kategorijah gospodarsko-teoreti=nega sistema^, ^ o viru posameznih, ka tegorij pa bomJ( pri-aerjal 10 razpravljal^ o vseh treh tipih. Shema te=aja: A. Uvod: 1. Predmet gospodarjenja. 2. Zna=ilnost gospodarskih zakonitosti. 3. ^istem gospodarskih zakonitosti. 4. Zgodovinske okolnosti gospodarskega življenja, 5. Osnovni tipi| modernih gospodarskih ustrojev. ■r'• C3nove gospocarsko j -'-vnosti : 1. Kamen gospodarjenja. 2. Gospodarsko vprašanje. 3. Na=elo gospodarnosti. G, Gosnodarski ustroj: 1. Subjekti gospodarjenja. 2. Organizem družbenega gospodarstva« P. lelovanje .gospodarskega ustroja: 1. Organi zac i j a družbenega gospodarstva. 2. Foiem in dolo=anje gospodarskih vrednosti, 3. 1enar. 4. Kredit. 5. Tvorba in vrste dohodkov. E, Gospodarsko življenje in državne meje: 1, kednarodna trgovina. 2. I-enarni in pla=itni odnosi preko državnih-meja. Kakor je razvidno iz sheme, sfifctvanjo vklju=ili le tiste teoreti=ne kategorije^istema splošne teorije družbenega gospodarstva, ki so temeljnega zna=aja, neke vrste "kri-žiš=a", s katerih se glavna pota gospodarske teorije razhajajo v nebroj podrejenih smeri, ^i »itimr-ee ta^it is^oelot^' &i:-8%e«i splo^^steorlj-e da riredmet redrte^^e^oNja sto1 i-^e ŽH-.na- ■rod-'i(KrosT)od^et-vo. haloga te=aja je, pokazati u^OTGtiono „ . . • • bistvene/razlike med tremi osnovnimi gospodarskimi tipi. CZ :iamenu Zato s6iH razporedit ev snovi prirj^g^m^^^^lgf. <>^n?b'^?a, te=aja. Usoda zlate vel.jave v razdobju med prvo in drugo svetovno vojno .x) I. Potem, ko so se v gospodarski zgodovini vzporedno z razvojem od naturalnega v menjalno gospodarstvo (delitev dela) pri=ele uveljaV- .Ijati nekatere izbrane gospodarske dobrine ko^ posredniki gospodarske izmenjave, so se med sorazmerno bolj omikanimi ljudstvi (n.pr. pri Ki- tajcih, -Da^iloncih, Egip=anih itd) za ta namen kmalu uveljavile žlahtne kovine: zlato in srebro..-Vendar o kaki splošni uporabi zlata T*) v denarne svrhe ne moremo še govoriti pred odkritjem Amerike in srebra in njenih zlatih ležiš=. Od tedaj pa do za=etka 19. stoletja je bila za omikani svet zna- =ilna so=asna uporaba zlata in srebra v denarne svrhe (bimetalizem). ■Zaradi bistveno razli=nih pogojev pridobivanja zlata in srebra (srebro je pomešano skupaj z nešlahtnimi-kovinami, ki prevladujejo in zato di ktirajo razvoj in otejSg produkcije), se je bimetalizem preživel« Ver je srebro v primeri z zlatom vedno biolj izgubljalo na vrednosti, je stopil v veljavo tako imenovani Greshamov zakon ("slab denar izpodrine / dobrega"^. ^Namesto b imetalizma je stopil zlati monometalizem. Kot pr > -A' ^ "1 tV'"'v va ga je uvedla Anglija (Leta 1816), njej pa so polagoma sledile j " dežele. Koncem 19, stol, je zlati monometalizem postal splošen. druge Zunanja zna=ilnost zlatega monometalizma v =asu pred prvo svetovno vojno je bila v tem, da je zlato bilo tudi dejansko v denar nem obtoku v obliki zlatih novcev. Vendar pa tudi v tem =asu ni bil ves ddfaar iz zlata. Poleg zlatih novcev so krožili tudi bankovci in drobiž, poslednji deloma iz srebra, ve=jidel pa iz nežlahtnih zlitin. Po teh zunanjih znakih torej tudi denarni x) Glavni splošni viri; G, Cassel, Post-War Monetary Stabilization, Ney York 1928; isti,.Der Žusammenbruch der Goldwahrung, Stutteart 1937} Es/stabilisation monetaire, v "Travaux du congres des ^conomistes de langue francaise. Pariš 1937; L^talon or et son avenir, v "Tra^atrs du congres in£ernational des sciences. .dconoimgues V Pariš 1937 ^0l3a siste. d pred prvo svetovno vojno niso bili popolnoma "zlati". -bankovce je bilo mogo=e vsak hip poljubno zamenjati za zlato, k =e-mer so bile vse osrednje (emisijske) banke zakonito zavezane, Da ^1) osrednje banke to obveznost v primera potrebe tudi dejansko mogle izpolnjevati, so smele -neglede na ostale gospodarsko-varstvene predpise za emisijo bankovcev -bankovce emitirati le v tolikem obsegu, da je njih skupna koli=ina v obtoku ostala v dolo=enem razmerju do zlatih rezerv(ki ^ | rttte| ju btl^4o ^)^^salcdo je tudi mogel pri. osrednji banki zamenjati zlate novce za odgovarjajo=o koli=ino zlata (v nedenarni obliki) in obratno. Prav tako je bil neoviran mednarodni promet zlata, denarja in deviz. Iz teh premis je jasen denarno-in splosno-gospodarski po- , men zlata v =asu pred prvo svetovno ^te3aBlV^/v^r. 1) Zlato je bilo merilo!denarne vrednosti (Standard, etalon): denarna enota je bila definirana v dolo=eni koli=ini (teSi) =istega fftA-ie.gt >j: k/r-v-i ti ['■m. fthdu-b V ■ . Ji zlata^ prostost kovanja pa jam=tl^stelnost^oga rc^erIter je bil pretesni del razpoložljivega zlata v posesti emisijskih bank in (&amo cca 2o-30/^ teko=e produkcije zlata se je porabljalo v ind.namšne; angažiran v denarne svrhe^, (teko=a produkcija pa sorazmerno nizka 1_JU t VSH) (cca 2-3 zaklada), je za zopetno vpostavltev trenutno razdrtega dsiMjijvvJravnovesja med zakonito in tržno vrednostjo zlata zadostovalo preko vanje sorazmerno male koli=ine. Tako se tržna vrednost zlata ni mogla za dolgo odmakniti od njegovo zakonite denarne vrednosti,5^ 2) Zlato je Dilo merilo meddenarnih (medvalutarnih, deviznih) v •v!r te=ajevj &\=e bi ©e po zaioi^tJSJJ^^^^on^diJl in povpraševanjIt cena tujih ' JV deviz .Jia nacionalnem deviznem traiBcu i^natno odmaknila od zakonite zlate paritete valut, je že sama mcanost isrostega izvoza in uvoza zlata zadrževala te=aj' mednarodne vrednosti =bcmce valute v ozkih mejah takoimenovanih zlatih, to=k (told points), kftterih razmaknje- ^)Glej, Travaux du congres intern. des sciences ^con.,Pariš 1937j -3 zlos%-' -TOTa "oŽvisna od vlširt^ prwo»iiik in savaroralnih ^' .8-taeo»kov terjad. ^ ^ prevosa, TrAVn-p je navznotraj posamezne debele prostost kovanja zlata jam=ila stalno nacionalno denarno enoto vrednostno razmerje med zlatom tako je strlnost mednarodnega te=aja doma=e valute kila zajam=ena s prosto zamenljivostjo barjovcev v z^ato in obratno ter s svobodnim mednarodni. : prometom zlata. 3)^ Zlato je jam=ilo, da so ^ili sestavi cen in dohodkov med deželami v takem razmerju, kakor je to odgovarjalo na=elu primerjalnih stroškov in s tm na=elu najve=j e / gospodarske ugodnosti .^Vendar so morale emisijske banke za ta namen zlati samogi^nosti pomagati z manevriranjem z uradno eskomptno obrestno mero ii^v kolikor to ne bi bilo dovolj u=inkovito/tudi s fcako J^gnovanimi operacijami na avobodnea tržiš=u (open market policy). Ako je te=aj tujih deviz^ r~i. v »vv zaradi znatnega neravnovesja v pla=ilni bilanci (S_a dom=em deviznem > iiBMiMiuni prelcoraoil gornjo ali spodnjo zlato to=ko in je vsled tega zlato pri=elo m&mmmmmL. odtekati oz, pritekati v deželo, so morale pris dete emisijske banke s povišanjem oz, znižanjem svoje diskontne obrestne mere lajšati mmmMKmm skr=enje oz, razširjenje denarnega obtoka in kreditnega obsega antoaail, ki je bilo potreb-i zaradi odtoka oz. pritoka zlata i no/vv svrho ponovnega izravnanja nevravnovešene pla=ilne bilance, * Skr=enje oz, razširjenje denarnega olatoka in kreditnega obsega je namre= potot znižanja oz, zvišanja dohodkov povzro=ilo znižanje oz* zvišanje doma=e ravni produkcijskih stroškov in cen. Tako povzroSena sprememba v nivoju cen je nato povzro=ila spremembo tokov zunan nevidnih je trgovine in tudi nelcaterih/postavk pla=ilne feilance (turizem, to-vorriine itd)^ =esar se je nesorazmerna pasivnost ali aktivnost pla=ilne bilance napram inozemstvu polagoma zopet izravnala, z njo /t&sv-UA. X d on, , pa tudi nacionalni te=aj inozemsliih deviz JmmtmmBmmHiammm Pro -4 ■ - oes uravnovešanja teh mednarodnih gospodarskih razmerij je bil pospešen s tem, ker je vpliv doma povzro=enih sprememb v koli=ini denarnega obtoka in kreditnega obsega na nivo doma=ih dohodkov, stroškov in cen t>ii podprt s vplivom v obratni smeri povzro=enih sprememb denarnega obtoka in kreditnega obsega na raven cen v naaai soprizadeti (v obratnem smislu) tujini. Poleg tega je treba za imcsrTO popolno razumevanje ozna=enega izravnavalnega procesa upoštevati tudi, da je zvišanje oz. znižanje obrestne mere poleg vplivanja na dohodk.e, stroške in cene privabljalo oz. odganjalo tudi inozemske kapitale, s =emer se je proces izravnavanja mo=no pospešil, "Operacije na svobodnem tržiš=u" so prihajale v ppštev-, kadar navadne banke zaradi zadostnega ali nezadostnega lastnega ikritja potrebno 1 ^ za/kreditno ekspanzijo oz., restrikcijo niso hotele slediti emisijski m, 7 znižanju obrestne mere niso zmanjšali oz. pove=ali povpraševanja po kreditu, S prodajo oz, nakupom primerne koli=ine javnih papirjev je (fvCvj-VviL rb v rfcttrfau, emisijska banka^pove=ala oz. zmanjšala.pla=iln# sredatvft^in s tem prisilila druge banke, da sledijo njeni diskontni politiki, 4) Zlato kot podlaga denarja je blažilo silovitost cikli=nega valovanja v gospodarskem življenju. To vlogo zlata je pripisati v prvi vrsti posebnostim zlate proizvodnje, ki se je^/gjbala v obratnem razmerju z nihanjem splošne gospodarske konjunkture. Ta obratna razmernost je razložljiva s tem, ker je cena zlata zaradi zlate veljave bila ustaljena in je torej pomenjalo znižanje splošne ravni cen za producente zlata pove=anje donosnosti zlate industrije: znižalo jim je produkcijske stroške in ipove=alo kupno mo= zlata (in KtaŽo denarja) do drugih gospodarskih dobrin. Pove=ana produkcija zlata pa je^pove=ala denarna sredstva in kreditne možnosti in s tem r rctL, /K-Šifrant O -5' dohodke ter cene, kar je □tt-ianj cal o depresijo in pospešilo prehod k novi prosperiteti. Obratno pa je naraš=anje cen v =asu splošne go-spodarske prosperitete zmanjševalo donosnost zlate produkcije, ki je zato pri=ela upadati in s tem zmanjševati tudi silovitost prosperitete itd, . /^A Srnm^ufv.ijy*,tt*J >) y^talnqst'denarne vrednosti/, ki jo je jam=ila predvojna. T*0fJO ' JI i/A, Um zlata veljava, je ostvarjala v gospodarskem življenju ob=utek zanesljivosti in varnosti. Zato so naraš=ali prihranki, produkcija, trgovina in splošno blagostanje pa so naglo napredovali. II, Svetovna vojna 1914 -1918 je napravila konec opisani med-narodni zlati veljavi, ki iz ve= raslogov z vojnim gospodarstvom pa= ni združljiva, ^Tudi mnogo v vojni sejni neudeleženih držav je moralo ho=eš no=eš opustiti zlato veljavo. Ohranile pa so jo ameriške Združene države. Zato je dolar postal^vodilna valuta^, j V vojnem gospodarstvu ima v deželi nakopi=eno zlato eno samo nalogo: služiti kot^zakladnica za nabavljanje za vojno potrebnih stvari v zavezniških in nevtralnih državah. Denar prakti=no izgubi svoj mednarodni pomen in postane predvsem sredstvo notranje vojno-gospodarske politike, ski-.-b.res-inflacije ne more izhajati (finansiranje ■7 .znatnoga...Aela-drlavniluvQjno-gos.pod^r.skih..patre^ a .emisijami p&pirnega Acnaxja). Sicer je res, da se je sodobno vojno gospodarstvo v primeri z onim med prvo svetovno vojno dokaj izpopolnilo in izboljšalo , ^jCLcT v bistvu dela vsako vojno gospodarstvo na ra=un x^(jlej avtorjevo razpravo v "Slovencu" /3^' • >uivte^W C~ t./'•^/t /mA^C^ . sodobnega in bodo=ega ljudskega gospodarskega blagostanja;^Druga=e t tOjni tudi biti ne more. Pariške mirovne konference in njih sklepi se s probleai ob-nove mednarodnega gospodarskega življenja in s tem zopetne ureditve meddonarnih odnosov niso pe=ale. Vendar pa so z dolo=bami o na=inu uv dUtu/ pla=evanja vojne odškodnine (reparacij) v zlatu, neztesto v ^lagu^ posredno izklju=ile ali vsaj silno oteškocile obnovo, še ^olj pa oliranitev mednarodne zlate veljave, V isti smeri so u=inkovali tudi visoki medssavezniski vojni dolgovi, glede katerih je kot glavni upnik nastopala Amerika, ^s^^e^s^tm^i^OTe^volnedol^niške jard aktiv )*{, Amerika je svoj vodilni upniški položaj nato varo vala s te., da j^oCiranjala visokD aktivni znaCaJ svoje trgovinske tileace (ameriška trgovinska Vilanca je Se nad 30 let stalno aktivna) in omejevala izvos^kapitalov (posebno po letu 1928^ Tako sta se gospodare-:im msmri;\/\ (produkcijskim, mednarodno-trgovinskini, valutarnim in finan=nim), ki jih je zapustilo vojno gospodarstvo in vojne operacije, pridružila takoj po vojni dva nova oviralna =initelja svetovne gospodarske obnove na temeljih mednarodne zlate veljave, ^ sta povzro=il,.! enosaieme zlate tokove/ izvengospodarskega zna-=aja, kar je v nasprotju" s pravili/delovanja mednarodne zlate veljave. Prvi mednarodni forum, ki je po kon=ani svetovni vojni ob-ravnaval splošna gospodareko-obnovitvena in denarno«obnovitvena vprašanja, je bila konferenca v Bruxellesa (septemUer-okto^er 192o), ki jo je organizirala Zveza narodov^Že na tej konferenci se je pokazal vpliv denarne teorije in denarno-politiuiili zasnov švedskega \ ekonoinista H, Cas-^ele^^na denarno-gospodarski razvoj povojne doibe.^ ^L^Hosenstock-Franck, Sftats Unie v wDe la France d'avant guerre h ^ -raso« dfattjourft'lutl% ? ris i$139i »tr, p82 si. . „ .. „ {/o*^ ct. hU^tsriu (Ui w ' " " (95a, -7 Med tem pa se je nered v svetovnem gospodarstvu nadaljeval in poedina narodna gospodarstva so se utapljala v razburkanem morju spodarska konferenca v Genovi, ki je sprejela važne sklepe za ob- novo mednarodne veljave na zlati osnovi kot jih kratko povze mamo30^: 1) Kot prvi ukrep za sanacijo denarstva se priporo=a vravnovešenje državnih financ. 2) Sele nato bo mogo=e pristopiti k dolo=itvi zlate vrednosti denarnih enot, pri =emer bodo zopet ustaljene gospodarske razmere narekovale, ali naj se sprejmejo-predvojne zlate paritete ali pa nove. Da se na ta na=in postopoma obnovljena zlata veljavo* ob- drži, naj ti prišlo do mednarodnega sodelovanja osrednjih bank in do sporazuma med državami, da se prepre=ijo pretresi v kupni mo=i ^lata , ki bi urez takega sporazuma postali neizogibni. Na- dalje naj ti tak meddržavni valutami sporazum dolo=il ukrepe za var=evanje z zlatom na ta na=in, da bii kot denarno kritje mogla slu žiti tudi dobroimetja v inozemstvu (devize).jrakrat irt še dobrih deset let potem so se namre= "bali "pomanjkanja zlata", =eš da produk cija zlata ne more ve= dohitevati normalnega gospodarskega (produk cijskega in menjalnega) napredka.^30^ Ta okvirni program je "bil v 11. to=ki Genovskih sklepov, •Bresciani-TuirDni, Vicende del Iviareo tedesco, 19^2. ■^G. Cassel, Der Zusammenbruch der GolwMhrung, Stuttgart 1937, str. 2Jšl. . v •/ m;0 pojmih "cena zlata", "kupna mo= zlata" itd/glej, A.iiftalion, 1'or et la monnaie. Pariš 1938, str. 18 si. ^ xxxx) Glej. o tem G, Cassel, Post war monetarv stabilization. New York 1928, str. "45 si. -a podrobneje raz=lenjen, V uvoclu. k tej to=ki je Mio tudi naravnost povedano, da je kon=ni namen vseh udelešenih. držav obnovitev zlate ict. M Mtfrr) veljave. V ta namen pa se je Genovski konferenci^zdelo potrebno; 1) Da vlade krijejo svoje letne izdatke, ne da ^i se zate-kale k emisiji bankovcev in k kredit on, 2) Ni nujno, da se vpostavijo predvojne zlate paritete, / i 3) Zakonito stabilizirana zlata vrednost se mora uveljaviti na svobodnem deviznem tržiš=u. 4) Ni potrebno, da. bi moral« biti v zlatu; lahko so tudi v devizah. (Gold Sxchange Standard), 5) Gotove udeleženke konference bodo =imprej ustanovile svobodno tržiš=e za zlato. 6) Vsaka udeležena dežela ima lahko na podlagi svojih zlatih rezerv v tujini aktivne postavke v obliki ban=nih dobroimetij, menic, kratkoro=nih blagajniških zapisov ali drugih likvidnih sredsta?" 7) Udeležene dežele bodo na zahtevo v okviru^predpisanega dela zlate paritete kupovale in prodajale v zameno za svojo veljavo menice na druge udeležene dežele. 8) Pogoj =lanstva bo ohranitev dolo=ene zlate paritete doma=e veljave, V nasprotnem primeru dežela izgubi pravico imeti med svojimi rezervami inozemska dobroimetja. 9) kredit naj bo tako uravnavan, da ne bo zavarovana le • dolo=ena meddenarna pariteta, temve=, da bodo prepre=ene tudi neso# razmerne spremembe v kupni mo=i zlata/, ^opolner sterilnost denarnega-^ =im ve=jof stabilnost splošne ravni cen). Sklepi Genovske konference so imeli za razvoj povojnega de— narstva velik pomen. Predvsem sta bila za novo povojno medna rodno zlato^ veljavo^^znacilna dva sklepa Genovske konference: 1) Da morejo poleg zlata služiti kot denarno kritje tudi te**** -9 devize, zamenljive v/ zlato. a 2) Da naj denarna/politika držav poleg varovanja zakonite ' ^^ouCvorvUii^ VoJttltg /5 MAtefi. iL^reUuS, ^ v-t£j0J ■ zlate parrtete/direktno skr^i tudi za/stalnost spiosne ravni toen . Po teh dveh sklepih se na Genovski konferenci predlaganj risHyy\ mednarodni zlatfi. veljave, razlikuje od predvojnega zlatega denarnega sistema. Izvajanje teh dveh sklepov zahteva ve= politi=nega dirigiranja kot ga je zahtevalo delovanje predvojnega mednarodnega zlatega1 mehanizma, Ve=inoma sa sfi države teh dveh sklepov oprijele in, kakor t>omo videli, je tudi v tem bil eden izmed ciniteljev, ki so povzro=ili laMlnost in kratek obstanek z Genovsko konferenco inavgurirane nove mednarodne zlate veljave. III. Kot prva je obnovila zlato veljavo Švedska (aprila 1924). Ker je kotela stabilizirati na predvojni zlati pariteti, je morala predhodno z velild^ žrtvami izvesti deflacionis ticni proces^rBrez-"tojcj? -r primerna inflacija je koncem 1923 ^izni=ila nemško valuto.TPo za-CCCK, fr-rtfM. rb;-eL-HM^L/iteL&n."^c-c«^a*yc v . ^c,'Vi^eJtso . od-tega, kedaj in-kako bo stabilizirala Velika ®ritanija./Ker ULM A s& je angleški funt^le^malo oddaljfiTj od predvojne zlate paritete in je predhodni deflacijski proces približal anleškC raven cen blizu ameriški (Amerika l6o to=k, Anglija 171), je aprila 1925 Anglija izvedla zakonito stabilizacijo funta na predvojni zlati pariteti, V razliki od švedskega primera, je -lo v Angliji dejanska stabilizacija zakoniti sledila, ker v trenutku zakonite stabilizacije potreben deflacionisti=ni proces še ni bil dokon=an, Zna=ilno je tudi, da je Anglija obenem z novo stabilizacijo izrecne^ odpravila zlati nov=ni obtok, izvršujo^priporo=ilo Genovske konference glede štednje z zlatom, Angliji so v povratku k zlati veljavi sledili Domini oni, Švica, Nizozemska in ve=ina drugih držav, ki so med vojno opustile zlato veljavo. Manjše države (posebno nove) so stabilizirale ve=inoma s pomo=jo (strokovno in finaneno) Zveze narodov, Najdaljeje oklevala Francija, =eprav ie oaš ta država bila po vojni^iBBiMBŠ^^zagovornica^obnove zlate velja— ve in to na predvojnih paritetah. Ker je tako dolgo oklevala, je kon=no junija 1928 morala zaradi posledic dolgotrajne in razsežne inflacije (indeks cen je leta 1926 beležil 703 to=ke?) stabilizirati v razmerju, ki je znašalo komaj petino predvojne zlate paritete francoskega franka (predvojni frank 0,3225 gr, novi frank 0,0655 grj^ Vendar ^ -... -j •. T3e Pilapiova pariteta iza cca 11 ^/prenizko izbrana, Tako je leta 1928 svet imel zopet mednarodno povezano denarno veljavo na zlati osnovi. Toda ta nova mednarodna zlata veljava je bila od predvojne dokaj razli=naltako po zunanjih znakih tiu^ * kot po u=inkih, predvsem paLpo svoji kratkotrajnosti I 1) Povojna zlata veljava ni ve= temeljila na kroženju zlatih novcev, -bankovce je.cilo mogo=e zamenjati le za zlato v nenov=ni obliki (Gold ^ullion Standard), sicer brez omejitve navzgor, a tmmt z omejitvijo navzdol. Zamenjava je imela zato prakti=en pomen le x) Ve= glej, G. Pirou, La monnaie francaise depuis la guerre. I, Pariš 1936, str, 60 si, 4 ^ ^ ciu, eU* IJtto dU (fcu^e . Ct t /sL&J ot*-* -11 lr za mednarodna pla=ila in za mednarodne kapitalske transfere/t>-, S tem pa se je zamajal vašen steber zlatega denarnega sistema in zmanjkala je ena izmed glavnih avtomati=nih (od samovolje oblasti in emisijskeubanke neodvisnih) varš=in njegovega zanesljivega delovanj a, i-'-!-4-' p* ret ^&^£uuni^,' 't,*, i5f^ '/yce^4Y*Ug-^ 2) Emisija "bankovcev je "bila deloma krita tudi z devizami (Gold ExGhange Standard), To je imelo za posledico predvsem neposred-no odvisnost prizadetih dežel od valutne usode tistih držav, katerih devize so sestavljale kri^e doma=e valute. Poleg tega je ta sistem omogo=al, da se je na isti zlati bazi zgradil dvojni ali oelrjve=kratni emisijski sistem-, kar je dejansko pomenjalo mednarodno inflacijo,-J ki tJ Vj-F^IjUWJUWj znaten VX.^J-^o priJ_-,a. JU U-J-O IVt/U.i ^^XiUXX^5Ui £JJL ^i_U L-i. jeiimela U ^XJ-delež ameriškem borznem ^zlomu „ ^ /U" %} Index cen na veliko 1926 1931 Francija llo,8 80,0 Amerika " lo4,9 77»8 Enosmerni zlati tokovi so =rpali zlate rezerve ve=ine dr žav. V obrambo svoje zlate paritete so se prizadete države zatekale pa= k deflaciji. Negiede na to, da je bila deflaciia zaradi negib-A-V-^uaLCt =nosti mnogih cen, mezd in javnih financ šibko in^/obenem nevarno sredstvo za obrambo zlate veljave, -ni mogla izvabiti izgubljenega zlata nazaj, ker so se tudi dežele prejemnice zlata zatekale k de druga=no stališ=e o "sterilizaciji" zlata v Ameriki in Franci Ji, zastopa Aftalion, L*or et sa diatribution mondiale. Pariš ^932, st?. 17si, j5osl. Cassel, Der Zusaminenbruch, ^str. 49. ^^^Soci^td^des Kations, La production mondiale et les prix 1937/38, str• I33 * -13 - flaciji kot je to razvidno iz prelnjili indfksnili številr, 4) Zaradi teoreti=ne popolnosti je tre^a om«ftiiti tudi okolnost, da v %^c. razdobja/letna zlata prodtskclja ni doseaala 2,8 do 3 v zadevnea letu obstoje=ega zlatega zalrlada, kaicor bi to bilo potrebno. Se naj bi svetovne zlate denarne reaerve naraš=ale XH; vzporedno s povpre=nim letnim gospodarskim napre . toliko bi se tudi ta okolnost uvirš=ala med negativne oinitelje povojne zlati veljave, Za presojo ^cs^kicaega pomena tega negativnega cinitelja pa bi vsekakor bilo tret>a ugotoviti prave vzrpke tega pojava (n.pr. nizka kupna mo= zlata--1^® in ugotoviti tudi, ^1 ali je stopnja takratnega gospodarskega razmaha zahtevala tolikšen odstotek letnega prirastka zlatih rezerj/sj^! Pod teSo navelenih negativnih okolnosti in =initsijev se je povojni zlati mednarodni valutami sistem 2e po ne ;aj letih delovanja zfušil^in povzro=il veliko povojno valatarno neurejmiost. IV. ilot prvi sta odstopili od povojne zlate veljave agrarni drža-vi in CTruguay (decet^ra 1929). Toda to je ^il le skromen uvod v splošni zlom povojne zlate veljave, ki ga je odlo=ilno povzro=ila ustavitev zlatih izpla=il v Angliji (septea^iv, 1931), Anglija, se v razliki od drugih vodilnih dežel ni predala težavnemu in nevarnemu procesu deflacije v obrambo zlate paritete, temve= se je raje sistemu odpovedala, cim je -SHriHlHMlMM, da -rez delMacije ^Casnel, Post war wonetary sta^ilization, op, oit, str, 48, C, in "Pelegacija za zlato" fin. odb, ZN sta iz tega zaostajanja zlate pro-dukcije sklepala na stalno naraš=ujoce "pomanjkanje zlata", kar pa ni dokazano. Kot bomo še videli, se je v naslednjih-letih zlata produkcija celo dvignila precej nad zahtevane 3^ zlatem zaklada in s tem sprožila razpravo o -"preobilici zlata", -14 funta ne mogla ve= ^raniti. Uradno ee^/je kot odlo=ilni razlog sa ta korale navajalo dejstvo, da so inozemska do^roiuietja.v Londonu fi-r m* prekora=ila zlate rezerve. Temu pa niso iiile krive le anomalije^r^»'u<-^/ povojne zlate veljave, ampak predvsem tudi struktura londonskega kapitalskega trga samega: njegove obveze napram tujini so Hle po ve=ini kratkoro=ne, terjatve pa dolgoro=ne in po ve=in/ plasirane v nesolventne drsele (n.pr. v Kemcijo).'Zlom zlatega fimta je nalprej potegnil za se^oj valute tistih dežel, ki so po na=elih "Golg Exchange Btendarda" Hle navezane nanj, nato pa še druge. Skupno je sedaj bilo se pol svet: zopet Izven zlate veljave. Po odstopu 9^.zlate veljave Anglija ni kazala resne volje k y^f ^ ca*. zopetnemu povratku./Pcjavila se je cela vrsta vplivnih/strokovnih glasov proti povratku*x'Funt je^kmalu izgubil 25 -30 % svoje prejšnje zlate vrednosti. Po enem letu razpravljanja o smereh nove denarne politike je bil junija 19}2 ustanovljen "Fond za uravnavanje te=aja" (Escchange Egualization Account) z namenom, da ^1 i. roill zakonito na zlato nevezani^fimt^pred naglimi in nezašeljenimi spremembami, ki bi jih moglo povzro=ati uvažanje in Izvažanje "^egajocih" (iz spekulacijskih ali varnostnih razlogov) kapltalov (hot monejjJ< na=inu d lovanja in o pomenu regulacijskih fondov bomo razpravljali pozneje, ko tomo razpravljali o d narnlh sistemih, ki so sledili splošnemu zlomu povojne zlate veljavejj Po Izvolitvi Hoosevelta za predsednika ameriških Združenih držav sporedi 1933 3® tudi Amerika zapustila zlato veljavo. Posest- x Glej o teai/E.J, Truptil, Leo o^jeetions et re&Lstances des anglo— s? xons -rt retour & l'dtalon or, v ni,ri;vauxM, o,, cit. str. 3o£. si. XK) of*. i (vM-< 5iSf3 . -15 - niki zlata (neindustrijskega) in zlatih certifikatov so bili obvezani k oddaji teh vrednosti državni blagajni. Meseca maja 1933 .1® stopil v veljavo zakon, ki pooblaš=a predsednika Združenih držav, da sme po' lastnem prevdarku spreminjati zlato'Vsebino" dolarja, pri =emer jo sme znižati do najve= 5o % dotedanje zlate vrednosti. Do=im so druge državfi navajale kot razlog opustitve zlate veljave pomanjkanje zlatega kritja, tega Amerika ni mogla navajati. Njene zlate rezerve so znašale januarja 1933 3^ 1° "vseh svetovnih zlatih rezerv.Poleg tega sta bili njega trgovinska in pla=ilna bi-lanca napram tujini mo=no aktivni"?3^ Amerika je odstopila od zlate veljave iz drugotnih, nemonetarnih razlogov: "Solidnost notremj e^a gospodarskega sestava dežele je važnejši =initelj njenega blagostanja kot vrednost njenega denarja, izražena v spremenljivih denarnih postavkah drugih dežel" -je izjavil predsednik Roosevelt.x:^ Z odsto-pom od zlate veljave si Je Amerika hotela odpreti možnost za notraiiji dvigSmfc cen, da bi s tem poživila doma=o produkcijo in zmanjšala breaposelnostj obenem pa/abrisafll*angleško izvozno premijo, ki jo je an-gleškemu gospodarstvu ostvarilo razvrednotenje funta. Ameriški odstop od mednarodne z^ate veljave je treba razumeti v zvezi z Rooseveltovim xx:0:) notranj e-gospodarskim obnovitvenim programom (New Deai) . Januarja 1934 3© predsednik Roosevelt v okviru imodificirane zakonske možnosti, da sme spreminjati zlato vrednost dolarja v okviru po -6o fo prejšnje zlate paritete z uredbo dolo=il novo zlato pa-riteto dolarja na 59*o6 f« od prejšnje. Isto=asno pa j e izjavil, da x^S^iete des Kations, Apercy de la situation monnetaire 1938, str.12. ^L. Rosenstock-Fiaick, op. cit. l.c. x;x:XyJenny, op. cit. str. 122. ^Glej^ La reforme economigue aux: Stats Unis v "Travaus du congres des economistes de langue francaise", Pariš 1935; A. Piettre, La poli-ti que du pouvoir d'achat devant les faits, Pariš 1938. -16 '' si na temelju dane mu oblasti pridržuje pravico, da to ure IDo spreraenl ali modificira kakor bodo to zahtevale koristi Združenih državP^ S to izjavo je postalo jasno, da dolo=itev nove zlate paritete ni pomenila povratka k zlati veljavi, ampak zaoetek nove politike "dirigiranega denarja". Z istim oz. podobnia. namenom kot v Angliji je bil sedaj tudi v Ameriki ustanovljen poseben stabilizacijski fond. "Silver Purciiase Acf .Jmiija 1934 pa je dolo=il, naj bo odslej do najve= ena tretina^denarnih rezerv v srebru, 5igar cma je bila v razmerj 1 do cene zlate dolo=ena na 1,29 $ ' 35,0 f za un6o« Obenem je.bilo tudi srebro nacionali21rgno (razen industrijsla^)3^ fe,Mvi ameriški denarni režim -i i^ogli^ozn^=iti :ot t-on-inalni »imetalizem. Devalvapija dolarja v obsegu 41f je imela za oosledioo, da tM, je Anglija svoj funt devalvirala za novih lo^x da je tako jirni»> do-segla pariteto s kupno mo=jo^/ameriškega dolarja. V opisanih razmerah se je j-.mija 1933 sestala v Londonu svetovna gospodarska konferenca, ki naj L-i predvsem rešila vprašanje novega mednarodnega denarnega sestava. Hešitev tega vprašanja je bila preleti eno odvisna od sporazuma med Ameriki in nglljo, kot glavnim predstavnicama tiste polovice sUeta, ki je zapustila zlato veljavo, na eni strani, pa med tema dvema in Francijo kot vodilno predstavnico dežel, ki so še vztrajale pri. zlati veljavi, na drugi strani. Toda na konferenci sta prišli do izraza dve navzkrižni stališ=i, ki nista našli medsebojnega kompromisa, la naert konference ban=nikov" za ponovno stabilizacijo na zlati osnovi j predsednik Hoosevelt negativno odgovoril^ ponavljajo= ameriško stališ=e, da je treba najprej primerno zvišati cene, nato pa ustaliti kupno mo= dolarja (v.raamerlu do cen). Ha podlagi tega odgovora so se Francozi vzdržali ^Elnciclope^ia ^ancarla, Llilano 1942, *** Vol. II., str. 647. ^'Cassel, Der Zusat" tenbrucii, o; , cit. str. I49/I5 . -17- prakti=nih od nadaljnih razprav in konferenca se je .^rez^zakljuckov raašla.^ Anglija je previdno ostala nekje v sredi med o^eraa skrajrdUia stališ=e* ma.-o Po razl odu londonske konference sou se kmalu iskristalizirale A/, l^i >n< ■ et>tJx*AjS~ tri valfitarne skupine in/še =etrta/z Nem=ijo na =elu, ki je uveolla po polno devizno nadzorstvo; 1) Francija, Italija, "vica, Belgija, Hizozemska in Poljaka so se Se julija 19^3 zdrušile v takoimenovani ! rjslati i^lok" s nai.snoLi, da složno varujejo te=aje in valute svojih došel. Dejansko, =eprav ne formalno, je i>ila v zlatem bloku tudi ^Vesinsko vojno in prevzela sistem deviznega nadzor- V) stva. ySeptembra 193° Je devalvirala ^izožemska in uvedla sistem regulacijskega fonda. Ho sta oktobra 1936 sledili tudi Francija in Švica ^ M. '^T ' je bila likvidacija^zlatega bloka dovršena in/konec povojne zlate veljave popoln. Francija je zapored trikrat razvrednotila (skupno za cca Švica pa je dolo=ila novo ohlapno oz. gibljivo pariteto med 75 in 66^ prejšnje zlate vrednosti švicarskega franka. 7. Zlom "zlatega bfoKa je povzro=il,novo valutarno pregrupacijo. C v prejšnjih siirih skupin sta nastali dve: skupina držav z re-gulacijskimi fondi in države z deviznim nadzorstvom. M j , jn/iohuj-zdK, V prvo skupino^je Amerik# in Velik* -"ritanij^ tudi ve=ina držav prejšnjega zlatega bloka (Belgija, Nizozemska, Fran-cija in Švica). Pridružitev teh držav je bila omogo=ena oz. olajšana x) R. Aghion, Le controle des changes. Pariš 1935 xx)G. Pirou, La monnaie francaise de 193^-1938, Pariš 1938, str. 28 si, P »i . Vigreujc, De la monnaie š. 1'dconomie en France, Pariš 1938. s tako imenovanim, "trojnim sporazumom" med Anglijo, Ameriko in Fran-cijo septembra 1956,11 kateremu.so naknadno pristopile tudi Belgija, Nizozemska in .Švica. S tem sporazumom sta se Amerika in Anglija zave zali, da na" potrebno-devalvacijo (da se .izravnajo te=ajne razlike) držav ^ivsega^zlatega ^olka'"'ne ^odo odgovorile z novimi devalvacijami lastnih valut. Nadalje je bilo dogovorjeno sodelovanje med regulacij-^kimi fondi .teh. dr^av^ me (f** A -19 V drurd sknplai dr2av pa ste s© izoblikovali v gl&T^em dve o^li d deviznega nadzorstva: T)OT>olna in itepopo.lna« Za prvo je ^il zna-=ilen popolni monopol vsega pla=ilnega ia kapitalskega prometa z inozemstvom ter strogo nadzorstvo nad zunanjo trgovino. Pri nepopolnem devizneta nadzorstvu pa je šlo le za poere no nadzorstvo nad gospodarskiml odnosi s tujino z oblastveni n ostvarjanjem ugodnješih pogojev za nakup in prodajo deviz v privilegirane svrhe in obratno. Sistem nepopolnega deviznega nadzorstva so uvedle predvsem j Sno-ameriške države in bivša Avstrija, popolno devizno nadzorstvo pa je bilo zna=ilno predvsem za Kea=ijo, Italijo in ve=ino srednjeevropskih držav.primeru popolnega deviznega nadzorstva je#nacionalna veljava popolnoma izolirana od zunanjih vplivov in je zato ta sistem^primeren za vojno gospodarstvo. Z vidika zlate veljave ta sistem ni zanimiv, ker nima z zla-tom nobenega opravka, razen v kolikor sluri zlato, =e ga saj je, kot državna "deviza" za vojne dobave. Dešele z regulacijskirti fondi so v svoji valaterni politiki in tehniki ohranil© zveze z zlatom. Denarni obtok je slejkoprej ostal krit z zlatimi rezervami emisijske banke, toda nih=e ni mogel od nje zahtevati zamenjave bankovcev za zlatol Hekdanjo fiksno zlato pariteto (nihajo=o le med^zlatima to=kama,i) je nadomestilih gibljiva pariteta, ^o^isi med zakonito dolo=enim mini um in maksimum (n,pr. v Ameriki in Franciji), bodisi zakonito popolnoma nevezana (n.pr. v Angliji), Da ne bi bila s tem na široko odprta vrata špekulacijam na pri=akovane ali domnevane bodo=e te=ajne spremembe, je »ila politika in uprava regulacijskih fondov popolnoma tajna. Devizno tržiš=e je v sistemih z regulacijskimi fondi ostalo svobodno. Ha nJem pa se je pojavil nov mogo=en Aghion, op. cit. str. 11 al. in str. 79 si* -2o sointeresent -regulacij3k5 fond, Poleg tega je Hi regulacijski fond monopolni kupec uvoženega zlata in monopolni prodajalec zlata za izroz po predpisanih cenah., kakor so odgoviirjale zaželeni pariteti doma=e valute. Kamen regulacijskih fondov je namre= bil. da bi na deviznem atc4*pt a*.. ■ r in zlatem tržiš=u branili/pariteto doma=e valute v okvira zakonitih ali acj^^l.ai^ili mejž pred nevarnostmi, ki so jih v valutno neurejenem, gospodarsko, socialno in politi=no razrvanem povojnem svetu -posebno po zlomu mednarodne zlate veljave -predstavljali za te=aje nacionalnih valut tako imenovani "begajo=i" ocni kapitali (hot money), ki so begali iz države v državo i^rez zveze z gibanjem normalnih postavk pla=ilne bilance. Svojo nalogo na deviznem in zlatem tržiš=u so regulacijski fondi vršili na ta na=in, da so v pri erih uvoza in izvoza talcih "b©— gajo=ih" kapitalov kupovali oz, prodajali po dolo=eni ceni zadevne devize oz, zlato (kupovali po nižji, prodajali po višjlT^-podobno prejšnjim^"zlatis tockaci1', le da^/v oirž©m razmahu} in p. tem (po zakona o ponudbi in povpraševanja) prepre=evali nezažel/ene spremembe v te=aju doma=e valute. Fondi so bili za ta namen dotirani z zlatom (navadno s presežki zlatih rezerv, prera=unanih na osnovi nove znižane paritete) in z sskladnimi bcaii. V primeru uvoza "begajo=ih" kapitalov je fond prodal doma=in bankam zakladne bone,^s tako dobljenimi doma=iji denarni d sredstvi pa j o'kupil uvoženo zlato oz, devize, zamenljive v zlato, ^ primerih izvoza je fond prodal potrebno r-olicino zlata, s tako dob1jeni i nacionalnim denarjem pa je kankam zopet odkupil prej jim prodane zakladne bone. Ker sojdtorej bile operacije fondov financirane s sredstvi rednih bank, ne pa z novo emitirani denarjem emisijske banke, zato gibanje "begajc=ihM kapitalov oz. njih zlato ni moglo vplivati na obseg doma=ega denarnega obtoka, ^ato pravimo, da je zlato bilo -21 nevtralizirano oz»^sterilizirano, Ml pa mogel fond nevtralizirati vplivov gibanja "^egajocih" kapitalov na liicvidanort doma=ega poslov nega kredita, ker je za nakup zlata =rpal svoja d narna sredstva iz denarnih razpoložljivosti rednih bank (s prodajo zakladnth bonov) in jiti jih ob prodaji zlata zopet vra=al (z zopetni : odkupom prej jim prodanih sakladnih bonov). Vendar so ti vplivi na likvidnost doma=ega poslovnega kredita v sistemih regulacijskih fondov bili bas obratni od onih, ki so jih v =asu zlate veljave na razpoložljivost denarnih in kreditnih sredstev povzro=ali zlati tokovi: v primeru uvoza zlata se je v režimu regulacijskih fondov likvidnost poslovnega kredita zmanjšala, v primerih izvota pa pove=ala. S tem, da je regulacijski fond ^ranil te=aj doma=e valute pred nerednimi zunanjimi vplivi, je isto=asno branil pred temi vpli- vi tudi ravnovesje doma=ih cen« V kolikor je prepre=eval vplive '^egajo=ih" kapitalov na doma=o enisijo bankovcev, v toliko je v tej nalogi usp 1, V kolikor pa je moral posega*, i na doaace tržiš=e poslovnega kredita, v toliko pa vplivov-na doma=e cene ni mogel prepre=iti. Vsekakor pa so ti vplivi bm manjši kot bi bili, =e bi talci neza^eljeni kapitalski tokovi vplivali neposredno na emisijo ban-kovcev, t,j, =e bi za njih konverzijo v nacionalno valuto oz, v zla-to skrbela neposredno emisijska banka z novimi bankovci oz. s svojind. zlatimi res ervami• Fvojo valutn0-1*0A11ono/ nalogo so regulacijski fondi dobro vršili, razen francoskega, ki zaradi masivnega ^ege kt.pitalov v tujino ni mogel obraniti te=aja francoskega franka pred stalnim upadanjem in pred dvojno zaporedno devalvacijo 1937 1938 leta (po pr-vem razvrednotenju leta 1936). Francoski frank je v desetih letih od 65,5 mgr zlata (stabilizacija leta 1928) zdrknil na 23,34 mgr (leta 193S), regulacijski fond pa je izgubil vse svoje zlato, s ka- [ -22 teria je ^il dotiran, in g:, je moral vedno sinova kupovati od emisijske kanfte.^Pa tudi angleški regulacijski faid j a moral avgusta 1939 e.'X*nr&^-r' pred preveliki pritiskom kapitalskiii ievoa«y>?oy popustiti in je takrat te=aj angleškega funta v razmerju do ameriškega dolarja padel od 4,681/2 na ^#o6 -4,o3 1/2 Ker je obramba valutnega te5aja nacionalne valute bila zaupana regulacijskemu fondu, je" mogla diskontna politika emisijske ban-ke nlu^iti pre 'vsem notranje-gospoderskim namenom, ne da bi se ji pri tem cdlo treba prvenstveno ozirati na gibanje te=aja doma=e Va-lute, kar je bil v =asu zlate veljave glavni kriterij diskiontne po litike. Dejansko je šlo za politiko nizke dis ontne mere, ker je bila tendenca držav s regulacijskimi fondi, posebno Amerike in Anglije, s cenenim kreditom in porastom cen na veli1:o uravnovesiti cene in stroške proizvodnje ter tako oja=iti gospodarsko dejavnost in -rmanjkati brezposelnost^v— , Ker je v državah z rerelacijskimi fondi denarni o£>tok ostal krit z zlatom, so emisijske tanke od regulacijskih fondov kupovale tlato^coli or šo ga z ozirom na "svojo disjfeontno politiko potrebovale. At Amerika pa je svoje veliKe skladovnice zlata, ki so,kopi=ile,>uporauila na ta na=in, da je podvojila zlato kritje emisijskih bank (=lanic Fe «ral Reserve System--a) tako, de je teoreti=no kritje bankovcev v zlatu postalo skoraj loo . tv-g Ker regulacijski fondi niso poslovali javno, niso nnane^številke o^nevtraliziranem oz. "st^riliziranam" zlatu, da obseg "slTorilizacije'1 zlata pa moremo sklepati, ®e primerjamo indeksa cen zlata in cen na veli ro:300^ .x) F.. Aghion, op. cit. str. 145 si. Vo1,tr* It* -732. -23 (1931 -loo) Gene na veliko Velika ^ritanija 122,4 ZdriaSene države Up.o sredstev in od ravnovesja oz, neravnovesja kapitalskega prmeta med domovino in tuiino, ki so ga morali regulacijski fondi nevtralizirati, je ve= kapitalov odhajalo kot pilhajalo, se je iscrpavalo zlato (n,pr, v Franciji); iJt, A-og, tz* ^ ^ ŽL' ^ ^ > 'šuti^C A-m ^ c*c~/c — /^-8^* * c* > i>.Ži t-f d-t-A'>». iLn«rCi/**J fajLt.' ^ f t» ■■ ff . -25 Hla 6of5 svojih dotedanjih zlatih aalog, je razloMljivo z njenimi finan=nimi, gospodarskimi, socialnimi, valutarnimi in politi=nimi razmerami po letu 1936, pre^ katerimi so kapitali bežali v varnejšo tujino, ki je tHa pripravljena jih sprejeti. Sistan regulacijskih fondov tprejk problema "neprimerne porazdelitve zlata", ki je nastal po prvi svetovni voju^ni mogel rešiti ni^t-/c'^?c' ^ JK, ^ ■ -t ^" /W"' 4) Izklju=itev samovoljnega spreminjanja pravilno izbrane zlate paritete (v skladu z razmerjem notranjih kupnih mo=i posamnih valut) ter sploh izklju=itev enostranskega denarnega dirigiranja kot 3) Vravnovešene javne finance ^rez prekomernega zadolževanja, , yi/t^x~stoje=ig» zlat««Wk ampalc ga je,»predvsem zaradi splosne devalva cije, ki je za 66fo dvignila ceno zlata^^ne da bi povzro=ila analogni ir" ^ porast splošne ravni cen,—celo za 2% presegala"^3^ ^ Produkcija zlata: ^ 1929 19^2 1937 19^8 1939 Tiso=i un= =istega zlata Južna Afrika lo.412 11.559 11.735 12.l6o 12.821 Kajdada 1.928 3.o44 4,096 4,715 5,o92 URSS 707 1»938 5»ooo 5*000 5«ooo Združene države 2,056 2,219 4,112 4,245 4.565 Avstralija 426 7I0 1.3^3 1.574 1.521 Filipini 152 230 692-?' 844 I.0I5 Koreja 138 276 735 85o 95o x)Soci^te des Nations, Documents selectionnes soumis a la delegation de. 1'or du comite financier, G&neve 193°* xx)J. Lescure, op, cit. str. lo. xxx) J.R, Truptil, op. cit. str. 333» p \jcicr. ^'U)0J? .ftrt,' -29 - 1929 1932 1937 193S 1939 Tiso=i un= =istega zlata Mehika 652 584 846 923 944 Japonska 335 4o2 723 772 8$o Zap, C>rit. Afrika 208 293 621 725 814 Eodezija 562 381 808 815 803 Kolumbija 48 248 442 321 582 ■^elg. ilongo 460 502 Clle '11 2 294 Pera Indija 364 121 3II f lil 322 2$4 2li' 270 fova Giiineja 217 242 246 vedska 132 19} 193 2oo Romunija 71 I03 167 172 Uoira Zelanflija 12o -166 168 151 m Druge dežele i2i. 1>072 1.714 1^37 2,222 Svetovna produkcija 19.192 24.254 34,883 37.224 39.481 V milijonih aolarjev (un=a pc 35»-Njena vrednost v ^ 672 849 1-221 1.303 1.382 Ako bi zlato zopet služilo kot podlaga denarne emisije in kreditnega razmaha v sistemu in po zakonitostih mednarodne zlate veljave, potem gospodarskega problema zlate produkcije sploh ne bi bilo: popuš=anje zlate produkcije bi polagoma znižalo splošno raven cen; to bi pocenilo zlato ^ -V? • ■ -"f■' vbtimMmsstmsmt iA dvignilo kupno mo= zlat^ ^^5Cker bi cena/zlata ostala ista^ ter s tem zopet pospešilo zlato produkcijo itd. Edino vprašanj^ v zvezi z bodo=nostjo zlate produkcije lai torej bilo geološko in tehni=no. Zaenkrat pa menda ni bojazni, da bi zlata ležiš=a bila kmalu iz=rpana. Tudi racionalizacija pridobivanja gotovo še ni presegla viška. Nasprotno. V zadnjih letih pred sedanjo vojno se je pojavilo na zlatih tržiš=ih zlato iz ruskih ležiš=, ki so jih komaj pri=eli =rpati; Naraš=anje ruske ailate produkcije j@ vzbudilo dokajšnj o aa- x) Glede ruske zlate produkcija glej: John B. Idttlepage, A la recherche des mineš d'or de Sib^rie (1928-193?)# p«ri« 1939i P. Herbette, la production d'or sovi^ti^ue st l'$quillbre dk marche de 1'or, v "Tr^ vaus du congr^s iatemational des sciences aconoaiqii®8^op.cit.str.1^' -3o skrtfljenost, ker gre 2;ayzlato produkcij o/v deželi, katere dosedanji {M+nA-taitj) f... /cJ&tJk, n&U"/ asrtrtJ'teocjltu^) politi=ni, socialni in gospodarski^/si stem je na=eloma izklju=eval *ci* domala vse bistvene predpogoje za delovanje mednarodne zlate veljave. Ako se ^o ruska zlata, produkcija razvijala v dosedanjem razmerju, po tem si je te?,ko misliti zadovoljivo delovanje mednarodnega zlatega * fL si stana trez njene soudeležbe, kar pa vsekakor prC/poštavlja korenite spremembe v njeni politi=ni, socialni^goapodarski ureditvi. Ad 3: "begajo=i" kapitali so bili zna=ilnost 3fl ^ 11sti=nih in sorodnih tendenc glede formiranja cen in mecd ter dr«giW težko spremenl,5ivik, danostft^ (n.pr. davki), ki se upirajo vsakim spre membam, posebno naglim kot jih v=asih aahteva doslej poznani medna rodni zlati mehanizem, ako naj v redu deluje, Iziiod je v alternativi: ali gospodarska razmerja, ki jili izražajo cene,me,fel davke zopet napraviti prožnejši ali pa skušati tehniko mednarodne zlate veljave prilagoditi tej gospodarski in finan=ni stvarnosti. Pr- va možnost je manj verjetna: sodobno gospodarstvo ima opravka z veli kimi tchnifoio-produkcij skimi in gospodarsko-orgaai^acijskiiii enotami in bloki v nekaterih važnih panogah, kar zopet povzro=a organiziranje drugih panog in socialnih sku in, ki bi s© Bleer =utili v avojih in- teresih nezavarovane; davki ,30 nepro^ni, ker so aaradi velike javne stftrL VUla***,Lj LxA*iA«fzadolženostl/ZarSavni izdatki zfilo vezari itd. Treba bo torej iskati mo nosti, kako zlati mehanizem prilagoditi tej gospodarski in flnan5ni stvarnosti. Precej bi tudi. glede. tegaj_odpomogj. 1 regulacijski fondi in primerno razširjenje razdalje med zlatioa to=kama, Hadaljni odpomo=ek vidijo nekateri v možnosti priKemega spremenjImija zlate pa-ritete v pri. eru ve6je potrebe, vaidar samo kot izreden ukrep, cie ne bi bilo druga=nega izhoda,3"^/Vprašanje je še premalo razjasnjeno, da bi bilo mogo=e izre=i zanesljivo stfdbo, ^.ut,^ Ji Na predlog liocemo navezati poslednjo misel pri=ujo=e raz prave. V =asu med obema svetovnima vojnama se je pojavljala cela vrsta nau=nih tendenc in uradnih, naziranj (deloma že na Genovski konfe ren=i), ki so zagovarjali politiko stabiliziranja cen z denerno-poli ^|.§.Zolotas, op. cit. str. 399 si. Na ta predlog ho=emo navezati poslednjo misel pri=ujo=e razprave, V =asu med operna svetovnima vojnama se je pojavljala cela vrsta naucnih tendenc in uradnih naziranj (deloma že na Genovski konferenci), ki so zagovarjali politiko stabiliziranja oan z denarno-poli -32 ti5nimi inten^encijamlVse te zamisli bo imele skiipnl izvor v Irvantitativni denarni teoriji, ra=unajo= jrr) na dirigiranje gospodarstva potem dirigiranja de^mrstva in kredita. ' K tem polpreteklim tendencam, ki i^i se utegnile kedaj zncva pojaviti, je pripomniti: Glavna naloga denarja v gospodarskem življenju je, da služi kot merilo gospodarski h vrednosti, katerih izraz so cene. bistvo vsakega merila je v na=elni nespremenljivosti merilne enote, sicer ni ^ zejiesljivosti , preglednosti, varnosti. Gospodarsko življenje pa -kakor vse =loveško življenje -je poklicano k razvoju, k napredku. Cene so barometer tega naprscika. 3ato ne more-jo Mti pilncipielno nespraaenljive. Denar je nadalje sredstvo var=evanja^ poBe^no v sodobnem ,^o'o-, i**dk4-^ y^*>zUe, c*. spodarstvu, ko so kolosalni kapitali nakopi=eni v dencrnii obliki. Vsaka sprememba v denarnem standardu (msrilu) zato deloma pozitivno, delo1), u-.i s o ela premo s enj t-, ^ ma negativnolprizadene vse =loveštvo, ene "clj, ene manj,/Že da "i prizadeti na tej spremembi imeli bodisi kako zaslugo ali kako krivdo. Ve=ja nestabilnost denarne vrednosti pa naravnost ubija -sel za var=evanje,^*-. Valutama zanesljivost je predvsem potrebna za mednarodno go1.*« • i WviJi' spodarsko izmenjevi?,. Zqt^< med obema svetovnima vojnama ni bilo, zato ni =uda, =e se je mednarodna izmenjava po zlomu mednarodne zlate veljave mo=no skr=ila (v indeksnih številkah od 1929 do 1935 leta od loo na 42?), do=lm je v normalnih razmerah letno naraš=ala za novili 5!^, 'Za svetovno gospodarsko ravnovesje je bistveno, da se/pene spreminjajo samo zaradi sprememb v stvarnih produkcij salh stroških raznih d:žel in da valutni te=aji zvesto odražajo t'ako ravnovesjt, da torej x) Cabiati, Premiera ^Lfeients d*une tiieoile des "alignements*, v ''Tra- v uxM, op, cit, str. 86/87. ekspoz© in kritiko tozadevnih doktrin g3.«J Si31,op.cit. str.2^4 ' -33 niso drugega kot "denarni odras gospodarskih stvarnosti",3*" Primerno je torej, da v izH&i: stalen denar ali Btalne cene, ostane stalen denar in spremenljive cene« Stvar sposobne gospodarske politi e pa je, da sicr^i za to, da t»o spremenljivost cen ostala v me-jah gospodarsko možne ustaljenosti# Eamovoljnih denarnih e rememt za namene stabiliziranja cen naj se gospodarska poliilca na=eloma ne poslužuje« Btalnost denarja kot merila gospodarskih vrednosti in njihovih sprememb pa je že pojmovno možna le, oe se pojem denarja nanaša na nekaj konkretnega, fizi=no in vrednostno sorazmerno najmanj spremenljivega-Piosedanje izkušnje pri=ajo, -in v tem so d vsi ediai -, da j© iz tega vldlks, zlato rf. sernejsa podlaga denarjuj/ ^ s..uo videli, da se je . tudi po -zlomu mednarodne -£ zlate veljave v«© (raaen v notranjosti dežel s popolnim deviznim nadzorstvom) vrtelo ©Jioli zlata in njegove cene. Tudi najskrajnejši nasprotnih »late vodjav^pirTanavajo, da^o* ostalo zTato vseEaior nepogrešljivo^So^^redstvo sa izravnavo saldov ji;^ ^^ v mednarodnih gospodarskih odnosih, ce naj narodi med se^oj trgujejo. r-.-■■ i.J. ^^^-^-1 ^ Pri tem pa ®feirfc±^sr stoje pred neznanko, kako priti do pri ernega me- hanizma, da ne ^Oivse zlato ^^et odteklo v eno smer, ne hv. Ži' "še zopet povrnilo, S takim umikanjem in iskanjem/pa je dano slatu zadostno pri- J 1s t'-!^ 't r-š^f— ——|—^rrr-rr44jž() -r*—r-oioi-r-"V niuziti tudi kot podlaga denarju. Vse drugo* je"'stvar~politiene in go^ Trr,,1,®,1*^4i 3p£d|tfike tieditve^žr dea^no-tehiii=n^' iziiaj dljivostT/1' * 2a ot>novp mednarodne zlate veljave v eni ali drurj o^likig^o^ vorl^d^4 , dadržav^^^lct f« t ftofiHatrešk^ jgffr 3 -34 nase skoraj vse obstoje=e zlato, ne i^odo pripravljene pustiti, da to zlato izgubi svoj smisel, pa tudi ne, da bi še vnaprej same z velikimi stroški kupovale vse novo zlato - samo zato, da M ^il kup vedno t ve=ji. Zgodovina pa je tudi dokazala, da ^olj, ko se denarni reiHai od zlata oddaljujejo, ^olj ljudje zlato -iš=ejo in spravljaj'0. "io izkušnjah zadnjih petindvajsetih let pa= nih=e ne dvond, da oi =lovek, ki o± Dil leta 1913 spremenil vse svoje premoženje v zlato, ga zakopal v zemljo in 1937 leta.odkopal, napravil najlepšo spekulativno operacijo".3temu bi lahko dostavili, da H ta "=lovek" napravil še lepšo spekulativno operacijo, =e bi ga leta 1937 še ne t>il odkopal, ttpmrtanli 3C) Oh, Tllst, op. Cit,, atr# 452. Uporabljeni »Iri Inillteratura; 1) 7 raa^raTi citirani, 2) L, ^audin, La monnaie. Paria 1938. 3) L. -uauolln, La Eonnaie et la formation dea prix# P.ris 1936. 4) A» ebsr, Geld, ^anken# i^rf^en, Leipzig 1939. 5) E. Galli, I sistemi monetari a tipo aureo, llilano 194o. $) Kuova collana di eocnoralsti, ^©rcato raonetario. Vol.8, Torino 35. L#^guili£>re dans les r^lations onemigues inter-nationales, Pariš 1937. / Se iskana literatura: 1/ lavrtrerp, -Trade and Oredit, London 1928, 2) Gr orj, Tiie Gold Standard and its future, London 1933, 3) I^erafria, e ■fejie raonet rie ed il ritomo all*oro# "orino 1938. A) ft dlon, onnale, prix et ohange, Pe.ris 1935, 5) Otto i'eit# Die 2uk;«nft der Goldes, B erlin 19 37, 6) ; = ynes. Tratteto delia moneta, Milano 1932. 7) ^eltwirtsaheftllehe« Archiv: (HazP^aTi 46 td! 1937. • Ltftza) 8) The "Sconomlat, 17,IV. in 22.V, 1937. 9) Hardj, there enoiigii Gold?f ^asMngton 1936, 10) "Rap^-crt dr la D^lžgation de 'or de la Sooiet^ dos kation/: Genove 193o, 11) , ateres, 'Bas International Gold problem, London I93I, 12) statisti=ni viri ZK in ev, drugi, o povojnem gospodarskem ra^-oju, denarstvu, sslatu, cenah, itd -ispred 1938, fStatistlcne -vireZH za leto 1938 in 1939 avtor poseduj ej, 13) Sooi^te des Kation. Eevue de la situation econotiiciues mondi-ale, 1931 -1939, Geneve. 14) ^ anque des regl4i^its internationa^, Relations annvelles. -^ale. cm. Upor-a^ljenl|virl in literatura: 1) V razpravi citirani 2) L, -baadin, La monnaie, Pariš 1938, 3) L. -baudin, La monnaie et la formation des prix. Pariš 1936. 4) A, Weber, Geld, -Banken, -bSršen, Leipzig 1939. 5) H. Galli, I sistemi monetari a tipo aureo, Milano 194o. $) Nuova collana di economisti, Meroato monetario, Vol.8, Torino 3> 7) A, Aftalion, L^eguilitire dans les relations ,economiq,ues inter-nationales, Pariš 1937* Še iskana literatura: 1) Hawtrey/ Trade and Credit, London 1928, 2) Gregory, The Gold Standard and its futiire, London 1935. 3) Demaria, Le teorie monetarie ed il ritorno all^oro, Torino 1938, 4) Aftalion, Monnaie, prix et change. Pariš 1935. 5) Otto Veit, Die Zukunft des Goldes, -Merlin 1937» 6) Ke7nes, Trattato della moneta, Milano 1932» 7) Weltwirtschaftliches Archiv: ^RazPravi 46 Bd! ^"9^7. F* Lutza) 8) The Sconomist, I7.IV. in 22.V. 1937. 9) Hardy, Is there enough Gold?, Washington 1936, 10) Rapport de la Lelegation de 'or de la Societe des Nation, Geneve 193°« 11) V. Autores, The International Gold problem, London I93I, 12) Statisti=ni viri ZK in ev. drugi, o povojnem gospodarskem razvoju, denarstvu, zlatu, cšnah itd -'izpred 1938. (Sta-tisti=ne vireZK za leto 1938 in 1939 avtor poseduje). 13) Societe des Nation, Revue de la situation econominues mondi— ale, 1931 -1939> Geneve. 14) anque des reglements internationaux, Relations annuelles. h ale. ti=nimi inte; venci j f r1.^se te za misli so imele skupni izvor v kvantitativni denarni teoriji, ra=unajo= s na dirigiranje gospodarstva potem dirigiranja denarstva in kredita.30^ K tem polpreteklim tendencam, ki se utegnile kedaj znova pojaviti, je pripomniti: Glavna naloga denarja v gospodarskem življenju je, da služi kot merilo gospodarskih vrednosti, katerih izraz so cene. bistvo vsa^ kega merila je v na=elni nespremenljivosti merilne enote, sicer ntJ&p zanesljivosti, preglednosti, \V0«5 ali Btalnc oguo^ ■ Stvar sposobne gospodarske politike pa je, da skr^i za to, da spremenljivost/cen ostala v me-jah gospodarsko možne ustaljenosti.-Samovoljnih denarnih sprememb za -.namene stabiliziranja cen naj se. gospodarska politika na=eloma ne poslužuje. Stalnost d£narja kot merila gospodarskih vrednosti in njihovih sprememb pa je že pojmovno možna le, ce se pojem denarja nanaša na ne kaj konkretnega, fizi=no in vrednostno sorazmerno najmanj spremenljivega^Bosedanje izkušnje pri=ajo, -in v tem so si vsi edini -, da je iz tega vidika zlato najprimernejša podlaga denarja. Saj smo videli, da se je tudi po zlomu mednarodne zlate veljave vse (razen v/notranjosU ^ dežel s popolnim deviznim nadzorstvom) vrtelo okoli zlata in ftjegove j cene. Tudi nasprotniki zlate veljave priznavajo, da bo t V) ^ ostalo zlato vsekakor nepogrešljivo kot sredstvo za izravnavo saldov ' )v mednarodnih gospodarskih odnosih, =e naj narodi med seboj trgujejo. Pri tem pa stoje pred neznanko, kako priti^a.o primernega me-hanizma, da ne bo,vse zlato odteklo v eno smer, ne da bi Se zopet povrnilo. S takim umikanjem in iskanjem^pa' je dano zlatu zadostno priznanje in je nehote mol=e izraženo spoznanje, da more in mora zlato služiti tudi kot podlaga denarju. Vse je stvar politi=ne in go-spodarske ureditve ter denarno-tehni=ne iznajdljivosti. -pcu Za obnovo mednarodne zlate veljave v eni ali drugi obliki^govori tudi verjetnost, da države, ki so z velikimi stroški pritegnile x) .PredShl, "Travauoc", op. cit. str. 43?. .xx; Ideja o abstraktni denarni enoti, slone=i na indeisu cen (indeksna veljava) je'nesmisel v sebi, ker manjka merilo spremeb, oslon primer- jave. (Ve= o tem Ch, Rist, op, cit., str. 373 si.) i/Vb, »f • (//^.305 ^ . -34 n&se skoraj vse obstoje=e zlato, ne iJodo pripravljene pustiti, da to zlato^izgu^i svoj smisel, pa tudi ne, da "i še vnaprej same z velikimi stroški kupovale vse novo zlato -samo zato, da ki bil kap vedno *) ve=ji. Zgodovina pa je tudi. dokazala, da bolj, ko se denarni resimi od zlata oddaljujejo, bolj ljudje zlato -iš=ejo in spravljajo, "go izkušnjah zadnjih petindvajsetih let pa= nih=e ne dvomi, da bi =lovek, ki bi bil leta 1913 spremenil vse svoje premoženje v zlato, ga zakopal v zemljo in ga 1937 leta^dkopal, napravil najlepšo spekulativno ope-racij o temu bi lahko dostavili, da bi ta "=lovek" napravil še lepšo spekulativno operacijo, =e bi ga leta 1937 še ne bil odkopal. iumiHii xx) Oh. Rist, op. cit., str. 452.