MOSCANSKA GLASILO OBČINSKEGA ODBORA SZDL MOSTE JULIJ 1930 gx x n 79362 SKLEPI SOCIALISTIČNE ZVEZE SO M VODILO LETO I. Ob prvi številki Področje moščanske občine je v zadnjih letih postalo v pravem pomenu besede močna skupnost delovnih ljudi, državljanov-vo-livcev, delavskih in družbenih upravijalcev, ki se čedalje bolj zaveda svojih, skupnih nalog, potreb in hotenj. Ni torej naključje, da smo svoje giasilo imenovali Meščanska skupnost, saj smo hoteli tako poudariti družbeno rast in preobrazbo na področju naše občine. S tem je tudi že določena narava našega lista. Glasila ni treba posebej upravičevati in obširno utemeljevati. V nekem pogledu je to nadaljevanje Moščanske kronike ali naše prejšnje glasilo je bilo treba prilagoditi perečim potrebam našega časa. »Kronika« je lahko izhajala le po nekajkrat na leto in je bila revija. Naša občina pa je zdaj skupnost volivcev,, državljanov, ki živijo čedalje tesneje s svojim »terenom«, terjajo in pričakujejo vse več — neposrednega sodelovanja, hočejo biti o vsem bolje poučeni, želijo vse razumeli, tako da bi bili »na tekočem« o vsem, kar se dogaja pomembnega v občini — skratka, sami terenski sestanki, pa tudi zbori volivcev sami na sebi niso več dovolj. Potrebna je tesnejša vez med občani, ki imajo skupna hotenja, a jih je večkrat treba vskladiti v enotno voljo zavednih družbenih delavcev in politično zrelih državljanov. Naše glasilo seveda ne more biti edina in najboljša povezava občanov, postalo pa je ena izmed nujnih posrednikov našega časa, kakršni so potrebni povsod, kjer se je razvila in se nadalje razvija družbena skupnost. Spričo tega bi Moščanska skupnost tudi morala precej pogosto izhajati, vsekakor pa pogosteje kakor je izhajala Moščanska kronika. Namenili smo se, da bomo izhajali po enkrat na mesec redno od septembra; ta številka pa je začetna, nekakšna priprava na našo prihodnjo redno poročevalsko delo. Glasilo s to številko še ni moglo dobiti dovolj izrazitega svojega lica. Naj bo spodbuda vsem tistim, ki morejo — in bi tudi morali — sodelovati, da bo naš list kot skupna zadeva tudi v tem pogledu naša skupnost. Poglavitna naloga lista je zdaj vsekakor, da kar najbolj pouči volivce o bistvenih zadevah naše občine — od komunalnih do prosvetnih ter seveda gospodarskih — tako da bodo državljani prihajali na zbore mnogo bolje poučeni ter pripravljeni, pa tudi, da bodo povsod laže sodelovali in uveljavljali svoje državljanske pravice ter lahko nastopali kot zavedni člani Socialistične zveze. Februarja je bila v dvorani Kulturnega doma v Zeleni jami IV. konferenca občinskega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Ljubljana-Moste. Navzočih je bilo 174 delegatov izmed 192 izvoljenih na občnih zborih osnovnih organizacij in 45 gostov, zastopnikov delavskega in družbenega upravljanja, družbeno političnih organizacij, društev in drugih. Po obširnem poročilu občinskega odbora se je razvila živahna in tehtna razprava. Udeležila sta se je tudi predsednik ljubljanskega okrajnega ljudskega odbora Franc Popit in predsednik meščanskega občinskega ljudskega odbora Ciril Fain. Nato so izvolili 35-članski občinski odbor SZDL, tričlanski nadzorni odbor in dva delegata za V. kongres SZDLJ. Konferenca je soglasno sprejela naslednje ugotovitve in splošne sklepe, ki nam naj bodo vodilo pri nadaljnjem delu Sociali' Lene zveze v občini. Poglavitna ugotovitev je, da se je zaradi velikih gospodarskih uspehov močno okrepila družbena gmotna podlaga. V zvezi s tem se zbeljšujejo življenjske razmere delovnih ljudi. Ljudje pa z večjim zanimanjem sodelujejo pri odločanju o skupnih zadevah, njihova zavest se razvija in prebuja se čedalje več socialističnih hotenj. Vsi dosedanji uspehi, ki so se rodili iz zavestnih prizadevanj socialističnih sil v naši graditvi, < megočajo in narekujejo, da nadaljujemo jasno začrtano pot ter kar najbolj pospešujemo družbeno preobrazbo, razvijamo proizvajalne sile in zagotovimo ugodnejše gmotne pogoje za uspešnejše delovanje samoupravnih organov in razvoj drugih družbenih služb. To se bo končno pokazalo v splošnem napredku ter da se bodo zboljše-vale življenjske razmere delovnih ljudi. Socialistična zveza v občini bo tudi v prihodnje še s povečanimi prizadevanji skrbela za lastno organizacijsko trdnost, idejno-po-litično enotnost, da bomo kar najbolj uspešno izpolnjevali velike naloge. Skrbela bo za idejno-po-litično in splošno izobraževanje državljanov, za dobro in vsebinsko poglobljeno delovanje organov delavskega ter družbenega upravljanja, za razvoj dejavnosti, s ka- Nalogc Moščanske skupnosti so torej širše kakor pa glasil tovarniških delovnih kolektivov. Tega se zaveda uredništvo, zato pa tudi želi, da bi naše glasilo ob vaši vsestranski pomoči čimprej postalo vredno svojega naslova. tero Fi državljani ob družbeni pomoči zboljšujejo življenjske razmere. Socialistična zveza bo zalo morala postati še vplivnejši činitelj v splošnem razvoju komunalne skupnosti. Glede na to so pred občinskim odborom in SZDL v občini nasploh naslednje neposredne okvirne naloge. Socialistična zveza, zlasti vodstva občinskega odbora ter osnovnih organizacij, se mora še nadalje posvečati razvijanju in utrjevanju komunalnega samoupravnega sistema. Skrbeti mora, cia bo delo organov družbenega in delavskega upravljanja vsebinsko poglobljeno. Živo mora spremljati splošni gospodarski razvoj, ziasti še gospodarstvo in družbeno ter politično' življenje v občini. Odločneje se mera zavzemati, da se bodo uveljavljali koristni ukrepi, in dajati več pobud, da bomo uspešneje uveljavljali skupne naloge. Skrbeti mora, da se bodo uresničevala pozitivna hotenja državljanov; biti mera pobudnik, monUizatcr množic in pobornik konstruktivne kritike negativnih pojavov. Z večjo vztrajnostjo mera podpirati vsa prizadevanja za nadaljnjo krepitev družbene gmotne podlage. Občinsko vodstvo Socialistične zveze naj razen že uvedenih načinov neposrednega stika z druž-benc-političnimi delavci na terenu priredi tudi več posvetovanj in razprav o vprašanjih, ki zanimajo državljane, zlasti pa o vseh pomembnejših splošnih družbeno-političnin in gospodarskih vprašanjih. Tako to mogoče učinkoviteje pomagati vodstvom osnovnih organizacij, ca se bodo bolj osamosvojile, uspešneje vsestransko delovale in čjanstvo bo pravilno ter pravočasno poučeno. Več skrbi je treba posvečati številčni lasti bZLL. V ta namen si motajo vodstva osnovnih organizacij cb podpori občinskega vodstva bolj zavestno ter smotrno RAZVITJE PRAPORA TVD PARTIZAN V ZELENI JAMI - TOVARIŠ CIRTT FAIN JE PRIPEL TRAK Ugotovitve na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta Občnega zbora občinskega sindikalnega sveta 14. maja v dvorani moščanske Svobode se je udeležilo tudi več gostov, med njimi predsednik občinskega ljudskega odbora Ciril Fain, predsednik okrajnega sindikalnega sveta Uroš Rupreht in sekretar občinskega komiteja ZK Dominik Puhar. O delu sindikalnega sveta je izčrpno poročal predsednik Ivan Avsec. Delegati pa so že nekaj dni pred občnim zborom prejeli obsežno poročilo, tako da so se lahko toliko bolj pripravili na zbor. Sindikalni svet zajema 33 sindikalnih podružnic. Število podružnic se ni povečalo. Zelo pa je naraslo število zaposlenih delavcev in nameščencev, Članov sindikalnih podružnic, in sicer od 5006 predlanskim na 9918 lani. V sindikalno organizacijo je včlanjenih 94,4 °/o zaposlenih. Največji odstotek nezaposlenih je v podjetjih gradbene stroke. Sindikalne podružnice so se lani zelo okrepile ne le številčno, marveč s svojo dejavnostjo. Ni še dolgo, ko so se ukvarjale večinoma z nakupom in razdeljevanjem življenjskih potrebščin, s prirejanjem izletov in veselic itd., zanemarjale pa so problematiko gospodarjenja v podjetjih in komuni, vprašanja nagrajevanja, naloge izobraževanja in skrb za (Nadaljevanje s 1. strani) prizadevati, da bodo v Socialistično zvezo včlanili vse tiste državljane, ki imajo za to pogoje. Zlasti morajo skrbeti, da bodo v SZDL pritegovali doraščajočo mladino in priseljene državljane, ki so sicer še člani SZDL, pa sami ne stopijo v družbeno-politično življenje na terenu. Zaradi idejno-političnega izobraževanja članstva in državljanov nasploh naj se vodstva osnovnih organizacij povezujejo z Delavsko univerzo. Obdržijo naj že uveljavljene oblike, iščejo pa naj tudi nove, še uspešnejše. Skrbijo naj, da bodo programi ideološkega izobraževanja dobro pripravljeni, da bo vsebina tega dela družbena, pestra ter privlačna, povezana z obravnavanjem perečih vprašanj našega časa. Socialistična zveza mora ob skrbi za množično izobraževanje propagirati tudi vzgojno čtivo. Bolj prizadevno je treba širiti napredne knjige vseh vrst med množicami, med drugim tudi knjige Prešernove družbe,- SZDL se mora v skrbi, da bi . uspešneje izpolnjevali naloge na področju komunalne samoupravnosti, še tesneje povezovati z občinskim ljudskim odborom in njegovimi organi — s sveti in komisijami. Spremljati mora njihovo delo in jim s sodelovanjem pomagati, zlasti pa skrbeti, da se uveljavljajo demokratične oblike sodelovanja državljanov pri reševanju vseh vprašanj in predvsem takšnih, ki neposredno zadevajo njih upravičene interese. Zbori volivcev so pomembna demokratična oblika množičnega sodelovanja državljanov pri izpolnjevanju nalog komunalne samoupravnosti. Zato si naj SZDL prizadeva, da bo ta oblika postala za državljane bolj privlačna. Še nadalje, toda odločneje se mora zavzemati za to, da bodo zbori volivcev dobro pripravljeni, da delovnega človeka. Zdaj pa lahko trdimo, da so skoraj vse sindikalne podružnice našle svojo pravo pot in da učinkovito posegajo v reševanje vseh vprašanj v svojih gospodarskih organizacijah ali ustanovah. V razpravi so udeleženci temeljito obravnavali gospodarsko problematiko ter nagrajevanje. Gospodarska analiza za lani kaže, da so bili uspehi na splošno zelo lepi, kar je zagotovilo, da bo petletni načrt v naši občini izpolnjen v štirih letih. V primeri z letom 1958 so bili lani pri naslednjih gospodarskih organizacijah na zaposlenega doseženi uspehi, kakor jih prikazujejo tele indeksne številke: Podjetje celotni dohodek dohodek čisti dohodek Kemična tovarna 118.7 115.6 121,7 Indos 132,8 139,6 140,1 Izolirka 114.7 124,2 124,2 Saturnus 120,6 133,5 137,2 Teol 109,8 113 126,5 Tovarna kleja 105,5 106,7 117.1 Totra 113.9 126.3 132,7 Črevarna 106.4 100,2 107,2 Zima 127,8 143,3 151,5 Kolinska tovarna 107.2 123,9 128,1 Močna krmila 215,5 835 639 Iz tega pregleda vidimo, da so naše gospodarske organizacije lani zelo presegle predlansko raven proizvodnje. Nadalje je razveseljivo, da je skoraj v vseh gospodarskih organizacijah hitreje naraščal dohodek kot celotni dohodek. V tem se kaže, da je bilo varčevanje bolj učinkovito. Gospodarske organizacije so lani uspešno uvajale primernejše oblike nagrajevanja. Kompleksno nagrajevanje po učinku sta v začetku lanskega leta uvedli le To- bodo pestri in zanimivi. Skrbeti mora tudi za množično udeležbo. Zborom volivcev naj posvetijo posebno pozornost ljudski odborniki, poročevalci na zborih; naj se temeljiteje pripravijo, da bodo poročali kar najbolj preprosto ter razumljivo. To velja tudi za zbore proizvajalcev, ki so slabo obiskani in brez razprav. SZDL bo morala posvečati posebno skrb nadaljnjemu razvoju in utrjevanju organov družbenega upravljanja, zlasti razvijajočim se stanovanjskim skupnostim. V okviru te družbene ustanove naj SZDL vsklaja gospodarsko in družbeno-politično življenje. Skrbi naj, da bodo te ustanove postale ne le nosilec gmotne, marveč tudi organizator vsestranske pomoči delovnemu človeku. V ta namen je treba ustanoviti razne varstvene, vzgojne, storitvene in druge stroke dejavnosti, s katerimi si bodo državljan5 ob družbeni podpori sami urejali življenje. Poravnalni sveti so doslej -že dobro upravičevali svoj obstoj. Ne glede na to, da še niso sprejeti predpisi o njihovem delovanju, jih je treba nadalje razvijati in krepiti. SZDL naj ob izbiri osebja za organe upravljanja, za svete, komisije in druge družbene ustanove zagotovi, da bo sestava teh organov, svetov ali komisij ustrezala vsestransko — tako v strokovnem kakor tudi v moralno-političnem pogledu nalogam. Pri tem je treba skrbeti, da pride v te organe več mladine, delavcev in žensk. SZDL naj ob tesnejšem sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom bolj redno spremlja delovanje in problematiko organov delavskega upravljanja. To je potrebno, da bomo kar najlepše proslavili desetletnico organov delavskega upravljanja in da bodo ti organi laže uspešneje izpolnje- varna kleja in Totra, med letom pa jima je sledila še Oljarna. Letos sta se pridružili še Kolinska tovarna in Močna krmila. V živahni razpravi se je pokazalo, kako ugodno vpliva nov način nagrajevanja po delovnem učinku. Letos bodo gospodarske organizacije to ureditev nadalje razširile ter utrdile. Kemična tovarna, Zima in Združeno podjetje Teol-oljarne pa se pripravljajo na uvedbo nagrajevanja po enoti izdelka. V poročilu in razpravi je bil tudi velik poudarek na izobraževanju delavcev. V nekaterih večjih gospodarskih organizacijah so se ob sodelovanju sindikalnih organizacij začele priprave na ustanovitev izobraževalnih središč. Naloga teh središč bo, da bodo ob sodelovanju z občinsko delavsko univerzo skrbela predvsem za strokovno izobraževanje delavcev. Hkrati bodo morali tudi skrbeti za idejno-politično in ekonomsko - družbeno izobraževanje, kakor tudi za pouk na nadaljevalni šoli za odrasle. Ena prvih nalog občinskega sindikalnega sveta in sindikalnih podružnic je seveda skrb za delovnega človeka. Zasluga sindi- vali gospodarske naloge, zlasti, da bo mogoče letos izpolniti petletni družbeni načrt. Več pozornosti je treba posvetiti problematiki uveljavljanja nagrajevanja po delovnem učinku. Občinsko vodstvo SZDL naj ob sodelovanju zainteresiranih činiteljev skrbi, da bodo izdelane natančnejše analize o gospodarskem gibanju in o delu organov delavskega upravljanja. Kmetijstvo na področju občine zaostaja, kar narekuje nadaljnje ukrepe in večja prizadevanja SZDL in drugih subjektivnih činiteljev. Vztrajno je treba vplivati na miselnost kmetov in postopoma doseči, da bodo kmetje spoznali družbeno nujnost naše kmetijske politike ter pristopili v zadružno sodelovanje ter pogodbeno razmerje kot višjo obliko kmetijske dejavnosti, kar bo tudi njim koristilo. V ta namen bodo morala zlasti vodstva osnovnih organizacij SZDL prirejati predavanja in razprave ter storiti v osebnih stikih s kmeti mnogo več, kakor so storila doslej. Socialistična zveza se naj v svoji dejavnosti ne zapira sama vase, S stalnimi stiki svojih članov, ki delajo v drugih društvih, kalnih organizacij je, da je skoraj v vseh podjetjih v naši občini uveden topli obrok hrane, ponekod pa imajo delavci tudi kosilo in večerjo. Vajenci prejemajo brezplačno v vseh podjetjih toplo malico, pri nekaterih podjetjih (Tovarna kleja, Izolirka itd.) pa dobivajo brezplačno zajtrk delavci, ki prihajajo na delo z daljne okolice. Vse to se ugodno kaže v proizvodnji, pa tudi zdravstveno stanje zaposlenih je zadovolji-vejše. Gospodarske organizacije so lani prispevale za družbeno prehrano 11 304 294 dinarjev. Dobro tudi napreduje higien-sko-tehnična zaščita v tovarnah. Nesreč je čedalje manj. Seveda pa še niso odpravljene vse pomanjkljivosti, tako da čaka komisije za varstvo pri delu in sindikalne podružnice še obilo dela. Kakšno skrb so gospodarske organizacije posvetile varstvu pri delu, se najbolje kaže iz izdatkov v ta namen: 40 308 931 dinarjev. Precej so govorili o letnih dopustih. Lani je počitniška komisija dosegla lepe uspehe. Marljivosti športne komisije pri sindikalnem svetu je treba pripisati, da so bili tudi na športnem področju doseženi lepi uspehi. Uvedene so bile delavske športne igre, ki postajajo že tradicionalne. Število nastopajočih se je lani podvojilo. Ureditev obveznega pouka v naši občini Šolsko poslopje na Kodeljevem bo sposobno za sprejem prvih oddelkov nekako v prihodnjih se-mestralnih počitnicah. Do tega časa bo na osnovni šoli Maksa Perca odprtih 25 oddelkov, na osnovni šoli Vide Pregarčeve pa 29 oddelkov. V prihodnjem šolskem letu se šolska okoliša med tema dvema šolama še ne spreminjata, ker bosta šoli Maksa Perca in nova šola na Kodeljevem v tem šolskem letu pod isto upravo. Popolnoma se bosta ločili in osamosvojili \ šele v šolskem letu 1961/62. Zaradi pomanjkanja prostorov bo tudi v prihodnjem šolskem letu na osnovni šoli Maksa Perca, osnovni šoli Vide Pregarčeve in osnovni šoli Jarše pouk v treh izmenah. naj spremlja dejavnost teh organizacij. Skrbi naj, da bodo te organizacije množične, zlasti, da bodo združevale kar največ mladine in delavcev. Vse družbene organizacije in društva naj v svoji dejavnosti dajejo prednost predvsem skrbi za svoje članstvo. Skrbe naj za idejno-politično izobraževanje članstva, za telesno vzgojo, za njihovo kulturno rast in za primerno razvedrilo. Vzgajajo naj svoje člane v zavedne državljane, ki bodo s svojo ustvarjalnostjo prispevali kar največ za socialistično graditev. * Ti sklepi so bili sprejeti seveda še pred V. kongresom Socialistične zveze, na katerem je bil prilagojen sedanjemu razvoju tudi statut. Kongresno gradivo je zdaj že objavljeno in na njegovi podlagi smemo reči, da so bili sklepi naše občinsko konference sestavljeni ob pravilni oceni našega družbenega razvoja in političnega življenja. Te sklepe pa je seveda treba dopolniti z vsem tem, o čemer so o dejavnosti Socialistične zveze sklepali za vso državo na kongresu. Naš letošnji družbeni načrt Če bolje poznamo družbeni načrt, zlasti, če se primerno seznanimo z družbenim načrtom svoje občine — pri nas z načrtom občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Moste — laže razumemo naš gospodarski in družbeni razvoj. Družbeni načrt pokaže, v kakšnem okviru se mora gibati v letu dni dejavnost vseh gospodarskih panog, koliko narodnega dohodka na podlagi tako imenovanega družbenega proizvoda bo mogoče ustvariti in kako bomo ta dohodek razdelili za razne potrebe. Tako nam občinski družbeni načrt za letos napoveduje, kakšne sadove bo rodilo vse naše delo na področju naše občine. To nam pa pomaga razumeti, kaj smemo pričakovati v splošno korist in za blaginjo posameznih prebivalcev. Mnogo je zahtev in želja, od ieta do leta več se jih oglaša hkrati ob krepitvi našega gospodarstva. Kaj pa je poglavitna naloga letošnjega občinskega družbenega načrta? Kakor smo se zavzeli, da bodo v četrtem letu (to je letos) sedanjega načrta o petletnem razvoju gospodarstva v naši državi, izpolnili ta načrt, torej leto dni prej, kakor je bilo prvotno določeno — v vsej državi, od zveznega za vse ljudske republike, do okrajnih in občinskih — tako moramo tudi naš občinski družbeni petletni načrt uspešno končati do konca leta Zaradi tega so letošnje naloge družbenega načrta (za leto 19(i0) toliko težavnejše. Toda ali pojde? Iz načrta vidimo, da bomo vse gospodarske naloge v primeri s petletnim načrtom izpolnili povprečno s 112%>. Vendar to ne pomeni, da bodo vse panoge presegle petletni načrt; nekatere bodo svojo nalogo opravile zelo uspešno, druge nekoliko manj. Tako bo pri nas industrija opravila do konca leta »le« 96 °/o svojih nalog petletnega načrta. Zakaj ne bo večjega uspeha v industriji? Zato, ker so investicijske programe prepočasi izdelovali in zato tudi počasi potrjevali in ker niso lani vložili vseh dodeljenih investicij. Morda pa bi kdo podvomil, da ne bo mogoče vsega izpolniti, kar določa letošnji družbeni načrt. Ce pa poznamo podatke o izpolnjevanju družbenega načrta lani, vidimo, da so sestavljale! letošnjega načrta trezno računali. Po obsegu proizvodnje je bil namreč lanski družbeni načrt izpolnjen s 118,7 °/o V primeri z letom 1958. To je zares lep uspeh. Vidimo, da se naša gospodarska ureditev čedalje uspešneje uveljavlja in da se bolj in bolj kaže ugoden vpliv delavskega upravljanja ob uvajanju doslednega nagrajevanja po delu. Zelo dobro merilo gospodarskih uspehov je zlasti gibanje storilnosti, to se pravi ustvarjenega dela na posameznega delavca. Storilnost pa je lani pri nas lepo narasla, zlasti v industriji, kar je najpomembnejše. Bila je za 9,4 °/o večja. Storilnost je lani naraščala predvsem zaradi uveljavljanja novega načina delitve dohodka. Nova ureditev je omogočila pravilnejšo delitev dohodka med osebnimi prejemki in skladi. Spričo lanskih uspehov pa nikakor ne smemo podcenjevati letošnjih nalog. Ne bodo lahke. Načrt je bil že prejšnja leta zelo »napet«, zato je bilo treba lani določiti nekoliko manjše povečanje. V primeri z lanskim letom se mora proizvodnja letos povečati za 9,2 »/o. V naslednji preglednici vidimo gibanje tako imenovanega družbenega bruto proizvoda letos po načrtu v primeri z lanskimi uspehi. Panoga 1959 1960 V tisočih din indeks __1960_ 1959 Industrija 9 446 149 10 240 262 108,4 Kmetijstvo (zaseb. sektor) 140 677 175 682 124,9 Gradbeništvo 2 587 972 2 815 000 108,8 Promet 1 041 597 1 146 000 110 Trgovina 467 164 590 196 126,3 Gostinstvo 183 844 195 680 106,4 Obrt: a) družb, sektor 569 087 630 350 110,8 b) zaseb. sektor 550 957 560 000 101,6 Komunala 498 053 549 494 110,3 Vse gospodarstvo 15 485 500 16 902 664 109,2 Družbeni sektor 14 793 866 16 166 982 109,3 Zasebni sektor 691 634 735 682 106,5 Volivci so letos od 1. do 15. marca na zborih v proizvajalnih skupinah razpravljali o osnutku letošnjega družbenega načrta in predlagali nekatere spremembe. Med drugim so predlagali, naj se poveča proizvodnja v posameznih gospodarskih organizacijah, predvsem v industriji in prometu. Nekatere gospodarske organizacije so namenoma nepravilno priglasile, s kakšnim uspehom so končale svoje lanske naloge, da so tako laže določile letošnje naloge in da s premijskim načinom nagrajevanja (ki še zmeraj ne vsebuje pravilnih meril za nagrajevanje) laže uveljavijo ter dosežejo večje osebne prejemke. Tako je podjetje Indos zaradi prenizko ocenjene realizacije (izpolnitve svojega načrta) povečalo načrt celotnega dohodka na 570 milijonov dinarjev, to je za 111 u/o v primeri z realizacijo predlanskim (leta 1958), in načrt o zaposlitvi delovnih moči na 190 delavcev in nameščencev ali za 108 "/o. Tovarna Mineral je prvotni osnutek svojega načrta, ki je znašal 186 milijonov, povečala na 208 milijonov din. Celotni dohodek podjetja Avtopromet pa se poveča od 196 milijonov na 205 milijonov din. V razpravah na zborih se je pokazalo, da zaposlovanje delovnih moči ni v pravilnem razmerju z naraščanjem proizvodnje. Zbor proizvajalcev bi naj dal priporočilo organom delavskega upravljanja, naj ne zaposlujejo delovnih moči, če ne gre za nove ali razširjene obrate, torej za povečanje zmogljivosti, in če se ne bo povečala proizvodnja. Družbeni načrt namreč določa, da se smejo delovne moči povečati le za 2,9 %, medtem ko bi naj storilnost narasla za 7 do 8 “/o. Utrditi bo treba načrt o zaposlovanju delovnih moči posebej za vsako gospodarsko organizacijo in spremljati dosledno izpolnjevanje načrta. Naša industrija bo morala izpolniti svoj letošnji načrt tako, da bo hkrati končala dosedanji petletni načrt, to se pravi prvotne petletne naloge v štirih letih. To pa pomeni, da bo treba kar najbolj izkoristiti zmogljivost vseh obratov in da bodo delovni kolektivi morali vsak mesec posebej natančneje ugotavljati, kakšne uspehe dosegajo, zbor proizvajalcev pa naj najmanj na tri mesece ocenjuje gibanje proizvodnje, tako da bo mogoče dovolj zgodaj sto- riti primerne ukrepe, če bi kje nastale ovire. Zato je tudi potrebno, da organi delavskega upravljanja ne dopuščajo več kolektivnih dopustov, tako da bo v podjetjih neovirano izpolnjevanje delovnih nalog. Dopuste je treba enakomerno razdeliti na vse leto. Pri letošnjih investicijah je treba skrbeti, da bomo denarna sredstva pravilno razporejali ter usmerjali v stroke, kjer je mogoče doseči kar največji gospodarski učinek. Negospodarske investicije pa naj kar največ pripomorejo, da se bo dvignila življenjska raven prebivalstva. Načrt določa za gospodarske investicije milijardo 84 milijonov dinarjev, za negospodarske investicije pa milijardo 782 500 00 din. Največji nosilec investicij je industrija — to je 561 milijonov din. Med negospodarskimi investicijami je določenih kar milijardo 80 milijonov za graditev stanovanjskih hiš, medtem ko je za komunalno dejavnost namenjenih 532 milijonov din. Kdo bo pa investiral? Občinski ljudski odbor bo sodeloval pri investicijah z 203 milijoni din dolgoročnih posojil. Izmed tega je 134 milijonov namenjenih za negospodarske investicije, in sicer za šolstvo in zdravstvo ter nekaj za komunalno dejavnost. Za gospodarske investicije bo torej znašal prispevek 69 milijonov din. Za kaj bo porabljen ta denar? Za graditev »Trgovskega doma« v Mostah in potrošniškega središča na Kodeljevem. Za zdravstveni dom v Mostah pa bodo gospodarske organizacije iz svojih združenih sredstev na račun čistega dohodka prispevale 25 milijonov din. Kako pa izpolnjujemo naloge letošnjega družbenega načrta? V vsej državi bo letos petletni načrt na splošno uspešno izpolnjen — torej ;že v štirih letih. Dosedanji veliki gospodarski uspehi bodo to omogočili. Zdaj pa prihaja v razpravo že osnutek prihodnjega petletnega načrta, ki ga bomo morali začeti izpolnjevati prihodnje leto in ga končati leta 1965. Osnutek bo v izčrpni razpravi v družbenih in družbeno-gospodarskih organizacijah. Te razprave bodo nedvomno zbrale mnogo dragocenih izkušenj in predlogov, da bo mogoče toliko uspešneje izdelati dokončni petletni načrt in ga začeti uspešno izpolnjevati. Seveda bodo tudi organizacije na našem področju sodelovale v po- membnem razpravljanju, posredno in tudi neposredno pa pri sestavljanju načrta za vso državo ali za našo republiko z odločanjem v gospodarskem ter družbenem življenju ob izpolnjevanju našega občinskega družbenega načrta. Nove naloge bodo terjale še mnogo več sposobnosti, izurjenosti ter strokovne izobrazbe od delovnih moči. Zato je letos tudi zvezna ljudska skupščina sprejela posebno resolucijo, kako bo treba nadalje vskladiti izobraževanje strokovnih moči s hitrim razvojem našega gospodarstva. Poslej bodo odprta na stežaj vrata vseh šol našim delovnim ljudem, omogočeno jim bo vsestransko izobraževanje, tako da bo število strokovnjakov mnogo hitreje naraščalo kakor doslej. Strokovno šolstvo postaja sestavni del gospodarstva, tako da se bo tesno povezano z vsem gospodarskim življenjem hitro pri-lagojevalo splošnemu razvoju. Zato bo v gospodarstvu omogočeno ustanavljati vse vrste potrebnih ustanov, določati učne programe, skrbeti za učne moči, skrbeti za sredstva itd. V ta namen bodo morale gospodarske organizacije izpopolniti svojo kadrovsko službo, da bodo mogle prevzeti nove naloge. Na samem našem področju izpolnjujemo letošnji družbeni načrt precej zadovoljivo. Industrijska podjetja so v prvem četrtletju izpolnila nad četrtino svojih letnih nalog (26,6 °/o). prometna podjetja pa 27,5 °/o. V primeri z lanskim četrtletjem je bila proizvodnja industrije za 38 °/o, prometa pa za 35 °/o večja. Kaže torej, da bo tudi v naši občini mogoče izpolniti petletni načrt v štirih letih. Učni uspehi na naši gimnaziji Na meščanski gimnaziji se je 11. junija nehal redni pouk. Solo je obisovalo v minulem šolskem letu 208 dijakov in dijakinj. Svoje razrede je uspešno zaključilo 171 dijakov in dijakinj ali 82,23 %>, kar je za šole srednje stopnje dokaj lep uspeh. Razrede bo ponavljalo 12 učencev, medtem ko imajo drugi popravne izpite. Med 13. in 18. junijem so bili na gimnaziji zaključni izpiti po novih pi-edpisih. Izpite je opravljalo 20 dijakinj in 17 dijakov. Vsi so pokazali na izpitih dovolj resnosti, precejšnje znanje in so uspešno zagovarjali svoje domače naloge. Zaključni izpit so opravili z odličnim uspehom: Bobnar Helena, Koman Valentin, Koračin Mojca, Kramar Mihaela, Lekše Marjan, Nolda Jelisava, Stegu Marjeta, Šket Samo, Šoukal Vitomir, Tomšič Janez in Žumer Marija; s prav dobrim uspehom: Goršič Irena, Pohleven Stanislav, Rupar Janez, Šket Vojica. Štrukelj Sonja, Tihelj Frančišek, Turk Anton, Žnidaršič Antonija; z dobrim uspehom: Begojev Djord-je, Bobnar Brigita, Berčič Peter, Galof Mitja, Glavan Danica, Jereb Anton, Jernejčič Ivan, Kolman Leopold, Lužovec Jože, Mavsar Tatjana, Rejc Marija, Rotar Marija, Soklič Janez, Tišljarec Zofija, Vehovec Marija; z zadostnim uspehom: Furman Marcela, Kastelic Slavko in Zlokarnik Jurij. Sest dijakov bo opravilo zaključne izpite v jesenskem roku. Skrb za počitnice delovnih ljudi v Mostah Med najpomembnejšimi nalogami sindikatov je skrb za delovnega človeka. To pa je precej odgovorna in zahtevna naloga, saj posega na obširno področje — od skrbi za stanovanja, družbeno prehrano, varstvo pri delu do ureditve letnih dopustov. Sindikalne organizacije so vsem tem zadevam posvetile največjo pozornost in ob pomoči gospodarskih organizacij so tudi dosegle zares lepe uspehe. Ti uspehi nedvomno ne bi bili tako zadovoljivi, če bi se za izpolnitev naloge ne zavzeli v okiru vse občine. Skoraj vsi delavski sveti so pokazali mnogo razumevanja ob spoznanju, da je takšne naloge mogoče mnogo bolj smotrno ter gospodarno opraviti v skupnosti, kakor pa, če jo prepuščamo posameznikom in naključju. Namen letnega dopusta je, da se delovni človek spočije, razvedri, se otrese vsakdanjih skrbi ter si nabere novih moči za koristno delo. Ta namen pa je mogoče najbolj zanesljivo doseči le, če delovni človek bodisi sam bodisi z vso družino preživi čas dopusta na počitnicah v primernem kraju in ugodnih razmerah, n. pr. kje v gorskem kraju ali ob morju. Ni pa tako lahko doseči, da bi bili vsi delovni ljudje deležni kar najlepših počitnic. Pri-zcjevanja, da bi to dosegli, trajajo že dolgo. Takoj po osvoboditvi smo si začeli prizadevati, da bi delovni ljudje lahko preživljali dopust v primernih počitniških domovih. Na žalost marsikdo ni mogel na počitnice. To velja zlasti za delovne ljudi z manjšimi dohodki ali z veliko družino. Cene v penzionih in drugih gostinskih podjetjih niso bile zmogljive za mnoge delovne ljudi. Nekatera podjetja — navadno le večja — so imela svoje počitniške domove. Toda zmog- ljivost domov je bila večinoma majhna, zato je bilo tudi malo uživalcev ugodnosti, ki so jih nudili počitniški domovi. Kljub temu so počitniški domovi terjali velika sredstva. Zato so pač počitnice v letoviščih preživljali večinoma obrtniki in drugi, ki so ■ imeli večje dohodke. Iz ankete občinskega sindikalnega sveta ob koncu leta 1957 vidimo, da sta tedaj imela počitniška domova le Saturnus in Kolinska tovarna hranil. Tovarna kleja je imela le manjšo planinsko kočo. V teh domovih je letovalo le nekaj nad 600 ljudi. Na podlagi te ugotovitve, ki pač ni razveseljiva, je občinski sindikalni svet sklenil, da v naši občini ustanovi počitniško skupnost, kateri bi se naj pridružili vsi delovni kolektivi na občinskem področju. V ta namen je bil ob koncu leta 1957 ustanovljen počitniški odbor pri občinskem sindikalnem svetu. Imel je precej težavno nalogo. Ni imel finančnih sredstev in ne počitniških domov. Ob popolnem razumevanju skoraj vseh kolektivov je odbor z denarnimi podporami podjetij ustanovil prve počitniške domove. Tako je ustvaril zametek precej dobre počitniške skupnosti v Mostah. 2e leta 1958 so delovali počitniški domovi v Crikvenici, Moščenički Dragi, Bohinju in na Velikem Lošinju, kjer nam je kolektiv Saturnusa prepustil 14 ležišč v svojem po- čitniškem domu. Tedaj so imeli svoje domove še Saturnus, Kolinska in Teol. V domovih naše počitniške skupnosti je leta 1958 letovalo že nekaj nad 1200 ljudi, kar je preseglo vsa pričakovanja. Dnevna oskrba je znašala 300 din za odrasle in po 175 za otroke do desetega leta starosti. Ta cena je bila dostopna vsem in zanimanje za letovanje je bilo veliko. Zal pa ni bilo mogoče ustreči vsem, ki bi radi preživeli počitnice v počitniških domovih, ker je bilo premalo prostora. Na podlagi izkušenj predlanskim se je odbor lani lotil izpopolnjevanja organizacije, začel je kupovati domove in pridobil je več prostora. V Portorožu je kupil dom, ki ima 43 ležišč. Naraslo je število ležišč v domovih v Crikvenici, Moščenički Dragi in Bohinju. Oskrbnina za odrasle člane sindikata je bila po 300 do 350 din, za otroke pa po 180 dinarjev. Lani je letovalo že okrog 1600 ljudi. Razveseljivo je, da je bilo v počitniških domovih največ delavcev. Gospodarske organizacije so tudi lani denarno podprle prizadevanje počitniškega odbora in omogočile cene ter ugodne počitnice članom svojih kolektivov. Težave pa povzročajo najemnine, ki so od leta do leta večje. To je napotilo občinski sindikalni svet k edino pravilno odločitvi — da postopno nakupi počitniške domove. V lastnih domovih se bodo zmanjšali stroški, kar bo ugodno vplivalo na oskrbnino. Prvi ukrepi so že storjeni. Tudi kolektivi so pokazali vse razumevanje in se zavezali, da bodo pri Mestni hranilnici v Ljubljani odplačali 16 milijonov din posojila, ki ga je najel občinski sindikalni svet. Občinski sindikalni svet je s tem posojilom že kupil počitniška domova v Portorožu in Lošinju (20 ležišč). Kolektiv Saturnusa je za letos prepustil svoj počitniški dom na Lošinju v upravljanje počitniški skupnosti. Tako počitniška skupnost tudi letos nudi delovnim ljudem za letovanje 205 ležišč. Zato bo lahko letovalo še več ljudi kakor lani. Pravico do letovanja v naših počitniških domovih imajo tudi prosvetni in zdravstveni delavci ter uslužbenci drugih javnih ustanov, zaposleni na območju moščanske občine, in sicer po enakih pogojih kakor člani kolektivov gospodarskih organizacij. Občinski sindikalni svet je bil mnenja, da imajo pravico do letovanja po enakih pogojih v naših domovih tudi vsi upokojenci, ki bivajo v naši občini. LfudškaL ml£^€lixi£b v nstsl občini Med našim hitrim družbenim razvojem mora tudi organizacija Ljudske mladine Slovenije prevzemati zmeraj nove in čedalje odgovornejše naloge. Ena najpomembnejših nalog je, da usposobimo mlade ljudi za upravljanje v družbenih organih in za delo na drugih področjih družbenega upravljanja. Razvoj terja, da mlade ljudi, ki iz dneva v dan stopajo v družbeno življenje, ideološko izobražujemo tako, da bodo uspešno izpolnjevali prevzete naloge. Posebno pozornost moramo posvetiti zlasti izobraževanju vodstev organizacij, saj mora biti prav vodstvo tisti činitelj, ki družbena dogajanja ne le razume, marveč jih zna mladim ljudem tudi pojasnjevati. Mladinski aktivist dandanes ne more prepričevati okolice le z avtoriteto organizacije in prav tako ne more imeti sestankov aktiva ali celo slabih predavanj kot edine oblike družbeno-političnega izobraževanja mladine. Kljub temu opažamo, da vodstva osnovnih organizacij premalo študirajo politično in drugo literaturo. Ponekod so vzrok sicer večje ovire, vendar pa gre večinoma za slabosti posameznikov. Naj omenim nekaj primerov, ki posredno ali neposredno vplivajo na ideološko-politično delo. Najbolj ovira to delo nezanimanje, saj se mnogim aktivistom zdi ideološko-politično izobraževanje nepotrebno. Mnogokrat so tuji vplivi močnejši od nas samih. Precejšnje težave so zaradi religiozno usmerjenih ljudi, ki so načelni nasprotniki marksistične ideologije. Nadalje je treba upoštevati predvsem, v kakšnih razmerah živi naša mladina — stanovanjske razmere, da se mora dan za dnem voziti na delo, da posamezniki živijo v družinah malih kmetov itd. Zaradi teh razmer precej mladine ni delavnejše. Razen tega je za drugo dejavnost navadno več zanimanja, tako da za izobraževanje ne ostaja časa (n. pr. za športne, zabavne in druge prireditve). Kljub tem velikim oviram ni opravičila, da bi smeli zanemarjati ideološko delo. Zavedati se pač moramo, da je prav ideološko delo nujno potrebno, da si izbistrimo pogled na družbeni razvoj, na dogajanja doma in po svetu. Nujno potrebno je, da bodo mladi ljudje mogli zares koristno sodelovati v družbenih organizacijah in organih upravljanja. Kaže, da je najboljši študij, ko je pouk strnjen v seminarjih. Seminarjev pa ni tako lahko prirejati. Zato bomo prirejali stalne seminarje, v katerih bomo obravnavali le po nekaj perečih vprašanj na mesec. Zelo dobra oblika se je pokazalo tudi sodelovanje mladinskih aktivistov v mladinskih delovnih brigadah. Mladinske bidgade opravljajo uspešno s svojim vzgojnim, politično-ideo-loškim in kulturno-prosvetnim delom pomembno nalogo. Več pozornosti moramo posvetiti tudi življenjskim vprašanjem mladine, od stanovanjskih razmer do sprejema mladih ljudi v službo. V službi bi naj mladega človeka razen delovodje sprejel tudi član mladinskega aktiva, ga seznanil z delom aktiva in kolektiva ter ga opozoril, kje in kako bo lahko deloval ob prostem času. Sprejem mladih ljudi v Zvezo komunistov mora biti prav tako ena najpomembnejših nalog vseh vodstev mladinskih organizacij. Zato moramo skrbno spremljati dejavnost in težnje mladih ljudi ter jih predlagati za sprejem, ko spoznamo, da to zaslužijo. Ce bomo skrbno prevzemali in izpolnjevali te ter podobne naloge — velike in tudi drobne — bodo mladinski aktivi nedvomno zaživeli povsod in naša organizacija bo zavzela mesto, ki ji gre, mladina pa bo spoznala, da LMS ni le koristna, marveč nujno potrebna. Ivan $teblaj Večerna šola za odrasle Lani spomladi je svet za prosveto občinskega ljudskega odbora Moste ustanovil pri osnovni šoli Maksa Perca oddelek za šolanje odraslih. Ob večernih urah so se v šolskih razredih zbirali delavci, nameščenci in gospodinje. Upravitelj šole, tovariš Avgust Flegar nam je opisal, kako je bilo s poukom v večerni šoli: Redni pouk se je začel lani L oktobra in je trajal 24 tednov. Na koncu so slušatelji delali zaključne izpite. Imeli smo dva tečaja. V prvi tečaj, ki je obsegal snov 5. in 6. razreda osnovne šole, je bilo vpisanih 38 slušateljev, ki so imeli večinoma le nekaj raz-rednov osnovne šole. Drugi tečaj je obsegal snov 7. in 8. razreda. Obiskovalo ga je 58 slušateljev. Povprečna starost slušateljev je bilo 30 let. Bili so iz raznih poklicev. Stanovali so v Mostah, Polju, za Bežigradom in na Rudniku. Pouk je bil — razen srede, sobote in nedelje — po štiri šolske ure na dan, vselej zvečer. Učni program, ki ga je izdelal Zavod za izobraževanje odraslih, je bil skrčen na bistvene stvari in je slonel bolj na praktični kot teoretični snovi. Obsegal je matematiko, slovenščino, spoznavanje družbe, spoznavanje narave in nemščino. Na vprašanja, ki smo jih zastavili slušateljem večerne šole, in sicer, čemu so se vpisali v večerno šolo, kako je potekal pouk, kakšno je bilo razmerje med slušatelji in predavatelji pa med slušatelji samimi in kakšne načrte imajo za prihodnost, nam je odgovoril Jože Bezlaj, gradbeni delovodja v vevški papirnici. Obiskoval je drugi tečaj:. Doslej nisem imel priložnosti, da bi se lahko izobraževal. Življenje me je prisililo, da sem se vpisal v šolo, kar bo koristilo tako meni kakor tovarni. Pouk je potekal v prijetnem vzdušju, saj so nam predavatelji snov res izčrpno in razumljivo podali ter radi ustregli našim željam. Upoštevali so, da smo v službi in da imamo mnogi družine. Mi pa smo posvetili učenju ves prosti čas. Skratka, med kolektivom, ki je nastal v tako kratkem času, in predavatelji, je vladalo zares prijetno vzdušje. Dobil sem spričevalo in se mislim vpisati na srednjo tehnično šolo, Nad polovico drugih slušateljev prav tako hoče nadaljevati šolanje na srednjih tehniških šolah. Tovarišicam, ki so končale šole, pa so se odprla vrata v administrativno šolo. Ob vhodu v osnovno šolo Vide Pregarčeve, šole, ki nosi ime po junakinji, nameščenki tovarne Saturnus, stoji bel Vidin kip. Izdelal ga je akademski kipar Stane Keržič in ga poklonil šoli. Odkril ga je predsednik šolskega odbora ob koncu šolskega leta v prisotnosti učencev, staršev in drugih prijateljev mladine. Nagovor je zaključil z besedami: »Vsem, posebno pa tebi, mladina, naj bo Vidin lik svetal zgled, kako se je treba žrtvovati za svoj narod.« Ob koncu šolskega leta je bila na šoli tudi tehnična razstava. Izdelki, ki so jih naredili učenci pri tehničnem pouku in v raznih krožkih, zgovorno pričajo, kako učenec današnje šole s pridom uporablja v delavnici znanje, ki ga je teoretično pridobil v razredu. Na razstavi smo videli, da so učenci iz nižjih razredov izdelovali predmete, ki so v neposredni zvezi z obravnavano snovjo iz spoznavanja narave in družbe. Višji razredi pa so izdelovali predvsem učila. Tako so se mladi tehniki od 4. do 8. razredov pri praktičnem delu seznanili tudi z lastnostmi nekaterih snovi in z uporabo orodja s sestavljanjem papirja in lesa, luknjanjem, vrtanjem, rezanjem in LETOŠNJI MATURANTI ČETRTEGA RAZREDA S PROFESORSKIM ZBOROM Člani Šolske zadruge na soli vide pregarc pri delu upogibanjem žice ter pločevine. Na razstavi je bilo tudi mnogo izvrstnih izdelkov, ki so jih izdelali učenci pri krožkih. Dokazujejo, kakšno je na tej šoli zanimanje mladine za posamezne vrste tehnike. Eden izmed mnogih obiskovalcev razstave je napisal: »Pridni ste bili! Uspehi vašega truda so resnično lepi!« Tudi šolska zadruga na tej šoli je pokazala ob koncu šolskega leta lepe uspehe. Njeno delo se je razvijalo večinoma na 18 arov veliki zadružni njivi in v zadružni delavnici. Stela je 383 članov. Na podlagi lanskih izkušenj pa je bilo delo letos tako organizirano, da pomagajo pri obdelovanju tudi učenci, ki niso člani zadruge. Tako so pravzaprav vključeni v proizvodnem delu vsi učenci na šoli. Posadili so precej zgodnjega krompirja, posejali čebule, zelja, ohrovta, fižola, zelene, korenja, peteršilja itd. Vso povrtnino šolska zadruga daje šolski kuhinji, ki pripravlja na dan okoli 250 kosil. Pri delu v zadružni delavnici so učenci izdelali več raznih igrač, maket in kovinskih košaric za sadje. Iz dohodka lanskega leta, t. j. 75 000 din, pa je bila na šolskem vrtu zgrajena 12 m dolga, 2,5 m široka in 2 m visoka ptičnica, ki rabi šoli kot učilo. Ptice oskrbujejo za to določeni učenci-zadružniki. Zadružno delo ne pozna počitnic, zato se zadružniki zbirajo vsak ponedeljek in četrtek na njivi ter opravljajo sproti vsa tekoča dela, da bo tudi letos jesenski pridelek kar najbolj obilen. Letošnji občinski proračun: 241 OSS OOO din Proračunska kvota za finansi- čine znaša za letos 241 058 000 ranje posameznih služb naše ob- dinarjev. Razdeljena je takole: prosveta in kultura....................... 63 196 000 din, socialno varstvo.......................... 22 102 000 din, zdravstvena zaščita....................... 7 112 000 din, državna uprava............................ 46 758 000 din, komunalna dejavnost....................... 40 140 000 din, dotacije samostojnim zavodom in družbenim organizacijam........................... 38 805 000 din, plačilo anuitet za najeta posojila .... 15 800 000 din, proračunska rezerva ...................... 7 145 000 din, Naš občinski ljudski odbor je na ločenih sejah obeh zborov 31. marca sprejel proračun naše občine za letos. Proračun znaša 241 058 000 dinarjev. Proračun je bil sestavljen, kakor je to predpisano z družbenimi načrti okraja, republike in zveze ter z novim zakonom o proračunih, ki velja od novega leta. Zakon je določil večje spremembe v finansiranju politično-teritorial-nih enot in v razdelitvi dohodkov. Po tem zakonu so viri proračunskih dohodkov in participacija (udeležba) vnaprej določeni. Občinam gre po zakonu najmanj 29 % skupnih dohodkov na njenem območju. Novi zakon o proračunih daje velik poudarek industrijsko močno razvitim občinam. To je razumljivo, saj te občine dajejo največ dohodkov. Spremenjeno je tudi finansiranje finančno samostojnih zavodov, ki so se doslej finansirali z občinskim proračunom, poslej pa potrjujejo finančne načrte zavodov organi družbene samouprave. Prvo leto finansiranja po novem ni bilo mogoče računati vnaprej z vsemi posledicami novosti in da bi določbe novega zakona ne bile v nasprotju z zveznim družbenim načrtom za letos, zato je zvezna ljudska skupščina omejila porabo proračunskih sredstev nad 19 °/o lanske realizacije. V letošnjem proračunu ni bilo mogoče upoštevati vseh potreb, ker pač primanjkuje sredstev. Proračunski izdatki pa so razdeljeni med posamezne službe na podlagi skrbnih analiz, ki so jih izdelali pristojni sveti. Materialni izdatki so se v primeri z lanskim letom povečali za 15 °/o, osebni izdatki prosvete in državne upi’a-ve pa so določeni na podlagi natančnih podatkov. skupaj . . . 241 058 000 din. Proračunskih sredstev je mnogo premalo za negospodarske investicije, zato je ljudski odbor moral najeti dolgoročna posojila za zgraditev nekaterih nujno potrebnih zgradb tako imenovanega družbenega standarda. Občinski ljudski odbor je najel pri Mestni hranilnici ljubljanski 71 milijonov dinarjev posojila, ki je namenjeno za naslednja dela: Razen tega je moral ljudski odbor najeti še več drugih posojil za številna večja dela, n. pr. 15 milijonov dinarjev za potrošniško središče na Kodeljevem, 80 milijonov za osnovno šolo na Kodeljevem (20 milijonov za tako veliko šolo ni dovolj), 14 456 000 din za nakup stanovanj in 37 milijonov za trgovski dom. Vsa letošnja posojila znašajo 217 milijonov dinarjev. Ce pa upoštevamo še 50 488 000 din posojil za graditev stanovanjskih hiš članom Zveze borcev NOB — tudi za ta posojila bo ljudski odbor moral odplačevati anuitete — bodo posojila znašala 267 milijonov din. Občinski ljudski odbor je v leti 1956 do 1960 najel 634 milijonov dinarjev posojil. V ljudskem odboru se zavedajo, da ne bo lahko odplačevati anuitet za toliko posojil. Toda najetje teh posojil je lahko zagovarjati. Bila so nujna, saj je bila naša občina zelo zaostala. Zlasti so pomanjkljive komunalne " naprave, primanjkuje šol, ni bilo primernega zdravstvenega doma in prebivalci so pogrešali ali še pogrešajo marsikaj. Ob disciplini gospodarskih organizacij in izpolnjevanju dolžnosti vseh državljanov ter skrbni komunalni upravi se bo dejavnost naše občine skladno razvijala v okviru proračunskih sredstev. preureditev Litijske ceste.............. . 14 000 000 din, graditev zdravstvenega doma............... 20 000 000 din, graditev osnovne šole na Kodeljevem ... 20 000 000 din, in graditev trgovskega doma v Mostah . . . 17 000 000 din. Osmi razredi so se poslovili Na naši šoli, na osemletki »Maksa Perca« so letos že drugič po vrsti končali šolanje osmi razredi. Torej je minilo že drugo leto šolske reforme o osemletni osnovni šoli. Pri nas sta bila letos dva osma razreda. Kot po navadi smo dijaki osmih razredov tudi letos končali pouk pet dni prej kot naše sošolke in sošolci iz nižjih razredov. Te dneve smo porabili za učenje za popravne in pa tudi za sprejemne izpite, ki so bili že od 24. t. m. dalje. Naši uspehi, se pravi uspehi dijakov osmih razredov, so bili letos zelo dobri in razveseljivi, kar je v ponos vsej občini, še posebej pa naši šoli. Te uspehe je omogočila predvsem šolska reforma, ki je vnesla v šolo prijetno učenje na lahko dojemljiv in za vsakega dijaka razumljiv način. Seveda pa so velik delež k tem uspehom prispevali tudi profesorski zbor in dijaki sami z vestnim in marljivim učenjem. Nagrada za delo med šolskim letom nam je bil trodnevni izlet v Portorož. Prebivali smo v domu počitniške skupnosti občine Moste. Razen tega, da smo se kopali in sončili v Portorožu, smo si v teh dneh tudi ogledali nekatere zanimivosti v okolici. Obiskali smo staro, slikovito mesto Piran. Tam smo si ogledali muzej, v katerem so nas najbolj zanimale več milijonov dinarjev vredne makete ladij. Zadnje dopoldne pa smo se z motornim čolnom odpeljali v Savudrijo. Imeli smo se zelo lepo. Vreme nam je bilo naklonjeno in ob dobri hrani v domu so nam zadnji dnevi, ki smo |jih preživejji skupaj, prehitro minili. Morali smo se vrniti v Ljubljano in že naslednji dan smo se dopoldne v šoli poslovili od dijakov sedmih razredov. Mi, ki smo že Izkušeni, pametni in odrasli ljudje, smo dali »malčkom« iz sedmih razredov nekaj najvažnejših pravil o šolskem vedenju, ki jih mora poznati vsak dijak. Nato smo jim darovali straniščni ključ in tako so dobili pravico, nadaljevati tradicijo naslednje leto. V soboto 18. junija smo imeli popoldne na dvorišču šole zaključno prireditev za vse dijake naše šole. Vsak razred je dal svojo točko, v kateri je simbolizirano prikazal delo med šolskim letom. Zvečer ob sedmih pa smo imeli osmi razredi zabavo, kateri so prisostvovali tudi tovariš predsednik občine Ciril Fajn, tovariš tajnik občine Vili Strašek, tov. sekretar občinskega komiteja ZKS Dominik Puhar in člani šolskega odbora. Vsi smo bili njihove navzočnosti zelo veseli. Tovariš ravnatelj je začel prireditev z nekaj toplimi, prisrčnimi besedami, ki smo jih dijaki pozdravili z navdušenim ploskanjem. Med drugim je tov. ravnatelj poudaril, da želi, naj bi imeli vsi v življenju čimveč uspehov. To je tudi želja vsega profesorskega zbora. Nato nas je pozdravil in nam želel čimveč sreče zastopnik šolskega odbora, potem pa še tov. Fain. Večer je minil v prijetnem razpoloženju. STRAMIT Dne 11. junija je državni podsekretar za industrijo inž. Valentinčič slovesno odprl v Izolirki nov obrat — za izdelavo stramita, novih vrst gradbenih plošč. Podjetje je dobilo stroj za izdelovanje novih vrst plošč s Švedskega. Uvožena in domača oprema je stala 27,5 milijona dinarjev. Gradbeni stroški znašajo 27 milijonov dinarjev. Izolirka bo izdelala na leto 120 000 kvadratnih metrov stramita v vrednosti 105 milijonov din. To je zmogljivost pri delu enega posada (izmene). Če bo potreba po stramitu večja, bo mogoče uvesti delo v dveh ali treh posadih, tako da bodo izdelali 240 000 ali 360 000 m2 stramita na leto. Stramit so izolacijske plošče, izdelane iz močno stisnjene slame in od obeh strani prevlečene s papirjem. Izdelujejo jih po 5 cm debele, 1,2 m široke in poljubno, To je bil zadnji dan, ko smo se vsi skupaj zbrali, da se poslovimo od osnovne šole in tudi sami med seboj. To je bil zadnji dan, ko smo bili zbrani vsi tisti, ki smo osem let hodili skupaj v isto V minulem šolskem letu smo na šoli ustanovili športni aktiv. Vanj se je priglasilo 176 članov. Tako je nastalo športno društvo, ki je imelo atletsko," in košarkarsko sekcijo (začetniki in naprednejši). Za rokomet ni bilo pravega zanimanja, deloma zaradi pomanjkanja prostora in rekvizitov, deloma zato, ker ni bilo vaditeljskega osebja. Delovala sta še samostojna sekcija za namizni tenis in strelski krožek. Treninge smo imeli dvakrat na teden (po 90 minut). Člani so se vneto udeleževali tekmovanj, ki smo jih priredili sedem. Najdelavnejši pa so bili primerno dolge. Kvadratni meter plošče tehta okrog 18 kg. Odločili so se, da bodo papirno prevleko na eni strani impregnirali z bitu-menom. Tako bodo plošče bolje izolirale pred vlago. Plošče so izredno trdne — upogibna trdnost je 470 kg na meter. Razen tega imajo izvrstne toplotne in zvočne izolacijske lastnosti. Tako znaša toplotna prevodnost 0,085, zvočna izolacija pa 31 deciblov. To je enakovredno opečnemu zidu navadne debeline. Plošče tudi ne gorijo, marveč ob stiku s plamenom le pooglenijo. Stramitne plošče so zelo primerne za gradbeništvo, ker jih lahko žagamo, oblepimo s tapetami ali preslikamo z barvami, mogoče pa jih je tudi ometavati z malto. Uporabljamo jih lahko za številne namene, razen za polnilne stene v ogradnih konstrukcijah za zunanje stene, za strešno šolo. Na teh osem let nas veže mnogo lepih spominov in med najlepšimi je vsekakor zaključek na šoli »Maksa Perca«. Katja Koračin, učenka 8. razreda košarkarji, ki so odigrali tudi precej tekem z drugimi zavodi in večkrat zmagali. Ob koncu šolskega leta je bilo še nekaj tekem. Razen tega smo s pomočjo DSD Slovan pripravili še tečaje za sodnike in delegate v malem rokometu, nogometu in košarki. Tečaje je obiskovalo več naših članov. Aprila se je končal tudi tečaj za RKM sodnike na Taboru. Uspešno so ga končali trije naši člani. Naši člani vstopajo v športna društva, kakor: AK Olimpia, KK Olimpia, DŽD Slovan in BK Odred. izolacijsko oblogo, za stropno oblogo, za slepa tla in za montažni element za letoviške (vveekend) hišice. Tako je naše gradbeništvo dobilo lahko sodobno gradivo, ki se bo hitro uveljavilo. Prednost stramitnih plošč je, da izolirajo hkrati zvočno in toplotno. Razen tega je mogoče s stramitnimi montažnimi ploščami hitreje graditi. Tako 38 cm debeli steni iz zidakov brez ometa ustreza dvojna stramitna stena. Medtem ko kvadratni meter opečnega zidu stane 4404 din, znašajo stroški stramitne stene le 3230 din. Opečno steno lahko sezida le kvalificirani delavec (zidar), tako da je razmerje med kvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci 3 : 1, pri graditvi s stramitom pa je razmerje 1 :1. Ce so stene stramitne, pridobimo tudi nekaj uporabnega prostora (kvadrature), ker so pač tanjše od opečnih. Športna dejavnost na osnovni šoli Vide Pregare - nov izdelek Izolirke Nastanek in razvoj »Saturnusa« Jože Sorn Ko se je po prvi imperialistični svetovni vojni razdrlo s propadom avstroogrskega cesarstva tudi dotakratno veliko tržišče, je našla slovenska industrija v novi državi, v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, možnosti za razcvet. Jugoslavija je imela sprva malo kapitalistov in malo industrije, zato se je dobro prodalo vse, kar so izdelale tovarne. Prav ta konjunktura je okrepila kapitalizem in je na široko odprla vrata za aktivnost tudi tistih privatnikov, ki poprej niso bili indu-strijci in veliki kapitalisti, pač pa uradniki, zasebniki, mali trgovci in podobno. Eden izmed takih uradnikov je bil tudi utemeljitelj »Saturnusa«, Milivoj Emil Lajovic (po rodu z Vač pri Litiji). Svojo kariero je začel kot knjigovodja v Bonačevi karto-nažni tovarni v Ljubljani, kamor je stopil v službo leta 1912. Po končani prvi svetovni vojni se je vrnil s fronte spet v Ljubljano. Takoj leta 1919 se je lotil dela za ustanovitev lastnega kovinskega podjetja. Bivši »delodajalec« Bonač mu je odstopil svoje skladišče na vogalu Resljeve ceste in Komenskega ulice, trgovec Anton Lampret pa je zanj jamčil s svojimi vrednostnimi papirji pri Jadranski banki, da je tu dobil posojilo. Ko je dobil primerne stroje s Češkega, je dal dne 16. oktobra 1919 — torej manj kot leto dni po koncu vojne — registrirati na sodišču svoje podjetje z imenom »Tovarna pločevinastih izdelkov, Emil Lajovic, Ljubljana«. Zaradi Lampretovega jamstva je moral na njegovo zahtevo spremeniti dne 12, julija 1920 firmo v »Tovarna pločevinastih izdelkov, Emil Lajovic & drug, Ljubljana«. Obrat je zelo dobro uspeval (tovrstnih tovarn je bilo v Sloveniji in Jugoslaviji malo); bivše skladišče je kmalu postalo pretesno. Zato sta družabnika kupila spomladi leta 1921 zemljišče v Mostah ob železniški progi in se jeseni že preselila tja. Jadranska banka, ki je Lajovicu posodila denar, je zašla v finančne težave. Lajovic-Lampretovo podjetje je začela finansirati Zadružna gospodarska banka. Ko je ta spoznala, da je podjetje zelo donosno, je bila dne 30. junija 1921 ustanovljena delniška dražba in na željo te banke so bile dne 7. julija 1921 izdane delnice v vrednosti 600 000 jugoslovanskih kron (= 150 000 din). Naslednjega dne je bila protokolirana tvrdka »Tovarna izdelkov iz pločevine in kovin, Emil Lajovic & drug d. d., Ljubljana«. Delniška glavnica, sestavljena iz 1500 delnic po 100 din, je bila raz- deljena takole: Zadružna gospodarska banka 50 %>, Lampret 25 "/o, Lajovic 25 °/o delnic. Upravni svet so sestavljali: inž. Dušan Sernec, upravni svetnik Zadružne gospodarske banke, Janko Jovan, ravnatelj Gospodarske zveze, dr. Ivan Slokar, ravnatelj Zadružne gospodarske banke, Lampret in Lajovic. Ko je leta 1922 Lampret izstopil iz družbe, se je razmerje sil znatno spremenilo; Zadružna gospodarska banka je dobila 75 °/o delnic, Lajovicu pa jih je ostalo le 25 %>. Ce je prej še bilo nekako ravnotežje med banko in delničarjema Lajovic-Lampret, pa je po novem postala banka absolutni gospodar donosnega podjetja. — Pri izstopu je Lampret prevzel Va parcele, ki jo je kmalu prodal tvrdki Hrovat & Co. Med banko in Lajovicem je prišlo kmalu do nesporazumov. Zaradi tega se je dovolila 29. januarja 1923 prisilna uprava. Prisilni upravitelj je bil Ciril Dolenc, bivši ravnatelj Prisilne delavnice v Ljubljani. Ta uprava je trajala do 5. aprila 1923. Tega dne sta tudi izstopila upravna svetnika inž. Sernec in Lampret, pristopila pa Karel Ceč, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne v Ljubljani, in dr. Janko Brejc, odvetnik in znani politik. (Nadaljevanje) POGOVOR S PREDSEDNIKOM DELAVSKEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA »SLOVAN«. ZENSKA EKIPA PRVAKINJ V ROKOMETU DSD SLOVAN Obrnili smo se na predsednika »Delavskega športnega društva Slovan« J. Borštnarja, da nam odgovori na nekaj vprašanj o društvu. Kaj je po vašem mnenju največji uspeh Slovana v zadnjih letih? Kakšna je notranja organizacija društva? Lani se je društvo reorganiziralo. Zato se je tudi preimenovalo iz Športnega društva Slovan v Delavsko športno društvo, ker tvori jedro članstva delavstvo. Hkrati smo posamezne športne panoge — nogomet, rokomet in košarko — osamosvojili, saj štejejo nad 300 članov, in jih združili v klube. Ali so spričo tolikšnega članstva nastopile težave pri vodstvu društva? S tem, da smo imeli velik uspeh pri pridobivanju aktivnega članstva v športnih panogah, nismo povsem rešili vprašanja delavoljnih funkcionarjev. Vodstva posameznih klubov imajo na splošno dovolj funkcionarjev, ki pa žal niso vsi aktivni. Zato se posamezni aktivni funkcionarji ne morejo povsem posvečati vzgoji športnikov v klubu, ne spremljati njihovih uspehov v šoli, vzgoje izven šole itd. Nekateri med njimi so prezaposleni z zbiranjem finančnih sredstev, ker znašajo društveni izdatki na leto okrog šest milijonov dinarjev. Kaj se vam zdi največji športni uspeh tekmovalne sezone? To sta vsekakor osvojitev slovenskega prvenstva v rokometu za članice in mladinke ter prvo mesto nogometne ekipe v ljubljanski nogometni podzvezi. Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem družbenim in političnim organizacijam ter občinskemu ljudskemu odboru za razumevanje in podporo. Zahvala pa gre tudi vsem neutrudnim sodelavcem in trenerjem. F. P. Če govorimo o uspehih našega društva, mislim, da je treba predvsem omeniti množičnost, ki smo jo dosegli v zadnjih letih. To pa je uspeh delavnosti funkcionarjev in trenerjev v posameznih športnih panogah, saj so s svojim požrtvovalnim in nesebičnim delom skušali pritegniti v društvo kar največ delavske in šolske mladine. Športne NOVICE Članice rokometnega kluba DŠD Slovan so se udeležile v Tuzli kvalifikacijske tekme za vstop v zvezno žensko rokometno ligo. Spoprijele so se s prvakinjami Hrvatske, Bosne in Srbije. Nogometaši Slovana so na najboljši poti, da se ponovno kvalificirajo v slovensko consko ligo. Nepričakovano so premagali Dravo na lastnem igrišču s 3:1. Upajmo, da bomo jeseni na novem igrišču gledali tekme v conski ligi! Mladinska ekipa rokometašic Slovana uspešno posnema svoje starejše tovarišice — članice. Zmagala je na prvenstvu Slovenije za mladinke. Svoje športne naprave, balinišče in igrišče za odbojko, so začeli graditi člani sindikalne podružnice javnih skladišč. V tem delovnem kolektivu je zaposlenih precej delavcev iz drugih ljudskih republik. Doslej niso smotrno izkoriščali prostega časa. Nove športne naprave jim bodo zato zelo koristile. V šahovskem tekmovanju sindikalnih podružnic v Mostah v počastitev dneva mladosti je tekmovalo 12 ekip. Pi va tri mesta so dosegli: 1. Javna skladišča, 2. Vojna pošta in 3. Slovenija-ceste. Lepi vispelvi šporlnilv klubov Slovono Rokometni klub DŠD Slovana je v tekmovalni sezoni 1959/60 nedvomno dosegel svoj največji uspeh. To, da so članice zmagale v slovenskem prvenstvu, in da so člani dosegli še lepo, šesto mesto ter da so se ekipe častno uvrstile v podzveznem tekmovanju, pač dobro dokazuje, da klub smotrno dela. Rokomet je prvič navdušil Moščane pred desetimi leti. Rokometni klub Slovana zajema nad 120 aktivnih članov, ki tekmujejo v šestih tekmovalnih razredih. V čem je pravzaprav skrivnost uspeha mladih igralcev in igralk? Obe ekipi, ki tekmujeta v slovenski ligi, sta na splošno sestavljeni iz zelo mladih igralcev, ki so začeli trenirati pred štirimi leti. Razen klubske zavesti in športnega duha se je v teh letih med njimi razvilo prijateljstvo, saj mnogo prostega časa prebijejo skupaj, bodisi v šoli bodisi doma. Do trenerjev so disciplinirani. Klub ne pozna mrtve sezone in redno trenirajo tudi pozimi. Od prihodnje sezone si obetajo še več. Zdaj je v središču pozornosti ženska vrsta, ki se kot prvak Šolsko športno društvo »MAKS PERC« Na šoli Maksa Perca smo 29. marca ustanovili šolsko športno društvo, ki ima naslednje sekcije: košarko, namizni tenis, lahko atletiko, mali rokomet in mali nogomet. Največ večjih tekmovanj je bilo v lahki atletiki. Dne 9. aprila je bilo na letališču prvenstvo v crossu. Nastopili so skoraj vsi učenci od četrtega razreda dalje. Dne 17. aprila je bilo na stadionu za Bežigradom prvenstveno tekmovanje športnih društev univerz in osnovnih šol v crossu. Slovenije resno pripravlja na vstop v zvezno ligo. LESTVICI REPUBLIŠKE ROKOMETNE LIGE MOŠKI Odred 18 15 1 2 407:282 31 Rudar 18 13 0 5 247:252 26 Branik 18 14 2 5 322:280 24 Krim 18 10 2 6 299:279 22 Mladost 18 10 1 7 338:303 21 Slovan 18 7 2 9 313:339 16 Kovinar 18 5 4 9 267:307 14 Svoboda 18 5 3 10 285:325 13 Ajdovščina 18 3 3 12 274:362 9 Koper 18 0 4 14 240:353 4 ŽENSKE Slovan 8 7 0 1 84:60 14 Svoboda 8 6 1 1 57:39 13 Mladost 8 2 1 5 54:74 5 Drava 8 2 0 6 50:58 4 Koper 8 2 0 6 58:72 4 Najmlajši klub pri Slovanu je košarkarski. Ustanovljen je bil šele decembra lani. Ni pa to nov kolektiv. Že leta 1950 so se dijaki na poljanski gimnaziji združili v šolskem aktivu. Zaradi skromnih Naše društvo je zastopalo 9 deklic in 9 dečkov. Slabo vreme je preprečilo večjo udeležbo. Med pionirkami je zasedla prvo mesto Majda Todori, kot ekipa pa so deklice zasedle četrto mesto. Med pionirji je bil najuspešnejši Jakob Zalaznik (5. mesto), kot ekipa pa so naši pionirji zasedli šesto mesto s prvo ekipo in deseto z drugo. Dne 7. maja smo se udeležili pionirskega pohoda »ob žici okupirane Ljubljane« na odseku Moste. Nastopilo je 70 ekip. Dne 3. junija je bilo tekmovanje v mnogoboju kot izbirno za sestavo vrst za občinsko tekmovanje. Nastopilo je 130 pionirjev in pionirk. finančnih sredstev niso mogli delovati nadalje samostojno, zato so leta 1953 prešli kolektivno k ŠD Krimu, pozneje pa k Slaviji. Leta 1954 se je Slavija razšla in mladi košarkarji so se odločili pridružiti Odredu, ki pa tedaj še ni imel košarkarske sekcije in delovni pogoji so bili slabi. Zato so lani na občnem zboru sklenili, da preidejo k DŠD Slovan. Pri košarkarskem klubu Slovan deluje zdaj 8 moštev z nad 100 aktivnimi člani. Število članov pa bo v bližnji prihodnosti še naraslo, zlasti, ker bodo košarkarji razpisali dve novi šoli za začetnike: za pionirje in za mladinke. Vsa moštva so do srede junija v okviru ŠDŠ Slovan odigrala že 97 prijateljskih in prvenstvenih tekem, razen tega pa so igrala večkrat tudi za trening. Člani tekmujejo v I. slovenski ligi. Letos je bila ekipa nekoliko slabša kakor lani, ker je eden najboljših igralcev, Jože Dolinšek, odšel k vojakom. Članska ekipa je v tem času odigrala 28 tekem in dosegla nekaj prav lepih uspehov. Lestvica I. slovenske lige za člane po 7. kolu: Triglav 7 6 0 1 449:390 12 (+ 59) Slovan 7 5 0 2 515:351 10 (+164) Maribor 7 5 0 2 372:325 10 (+ 47) Svoboda 6 3 1 2 338:362 7 (— 24) Rudar 7 3 0 4 384:393 6 (— 9) Branik 7 2 1 4 366:417 5 (— 51) Medvode 7 1 0 6 398:466 2 (— 68) Moste 6 1 0 5 267:385 2 (—118) Razen članov tekmujejo v II. republiški ligi za ženske članice, ki so doslej zmagale v vseh srečanjih in vodijo s štirimi točkami naskoka pred igralkami Rudarja iz Trbovelj. Verjetno se bo naša ženska članska ekipa vrnila v I. slovensko ligo. Slndilialna šporima lekmovanja Naslednji pregled športnih tekmovanj kaže, da je športna dejavnost pri naših sindikalnih podružnicah dobro razvita. Aprila je sindikalna podružnica Izolirke priredila v proslavo desetletnice ustanovitve delavskih svetov tekmovanje v kegljanju, streljanju in šahu. Udeležili so se jih tekmovalci Saturnusa, SAP, Tovarne kleja in Izolirke. V kegljanju je dosegel prvo mesto Klej — 3595 podrtih keg-lov. Drugi je bil Saturnus (3526 keglov), tretja Izolirka (3474) in četrti SAP (2926). Izid v streljanju je bil naslednji: 1. Saturnus, 2. Izolirka, 3. SAP, in 4. Klej. Šahovsko tekmovanje se je končalo takole: Izolirka : SAP 5 : 0, Klej : SAP 5 : 0, Saturnus : Klej 2 : 3, Izolirka : Saturnus 3:2, in Klej : Izolirka 5 : 0. Prvo mesto so zavzeli šahisti Kleja pred Izolirko, Saturnusom in SAP. V vseh teh tekmovanjih je sodelovalo nad 100 tekmovalcev. Od 1. maja do 10. junija so trajale delavske športne igre, ki jih je priredila posebna komisija pri občinskem sindikalnem svetu. Prirejena so bila naslednja tekmovanja: Nogomet Kemična : Izolirka 1:6; Enota JLA : Klej 6:2; Saturnus : Indos 2:1; MA Šmartno : Gradis CO 0:7; Izolirka : Enota JLA 0:3; Saturnus : Gradis Co 0 : 1; in Gradis CO : Enota JLA 3 : 0 p. I. Odobojka Prvo mesto je dosegla ekipa Indosa, nakar se vrste: Kemična, Klej, ObLO in Gradis. Šah Enota JLA : Indos 4,5 : 0,5; Kemična : Kemik 0:5; Pionir : Slov. Ceste 0:5; Gradis : ObLO 3:2; Javna skladišča : SAP 5:0; Enota JLA : Kemik 3 : 2; Slove-nija-ceste : Gradis 3:2; Javna skladišča : Saturnus 3:2; Enota JLA : Slovenija-ceste 3 : 2; Javna skladišča : Slovenija-ceste 2 : 3; Javna skladišča : Enota JLA 3 : 2. Ponovitev finala: Enota JLA : Slovenija-ceste 3:2; Javna skladišča : Slovenija-ceste 4:1; Javna skladišča : JLA 2,5 : 2,5. Zmagali so torej šahisti Javnih skladišč. Kegljanje Nastopilo je 5 ekip v disciplini 6 X 100 lučajev mešano in doseglo naslednji izid: 1. Izolirka 2214 podrtih kegljev, 2. Kemik (2107), 3. Gradis CO (2127), 4. SAP (2056) in 5. Slovenija-ceste (2010). Streljanje Tekmovalne ekipe so se razvrstile takole: 1. Gradis CO — 621 krogov, 2. SAP (617 krogov), 3. Indos (577), 4. Graničar (571), 5. Slovenija-ceste (547) in 6. Kemik (422). Namizni tenis Tekmovanje se je končalo z naslednjimi izidi: Saturnus : SAP 5:0; Indos : ObLO 5 : 1. Zmagal je Saturnus pred ObLO in Indosom. V teh tekmovanjih je sodelovalo skoraj 300 tekmovalcev. Tako se je tekmovanj aprila in maja udeležilo okrog 400 tekmovalcev. »Saturnus« Ponosni na dosežene uspehe, sadove zavestnih prizadevanj, in zavedajoč se velikih nadaljnjih nalog, ki jih bomo z nezmanjšanim zanosom še nadalje nesebično izpolnjevali, izražamo OB DESETLETNICI DELAVSKEGA UPRAVLJANJA vsem delovnim kolektivom in drugim delovnim ljudem prisrčne čestitke in najlepše želje v korist naše socialistične skupnosti. Gradbeno podjetje TEHNIKA Ljubljana Avtobusno in turistično podjetje SAP-TURIST biro Ljubljana AVTOPROMET Ljubljana KOLINSKA tovarna hranil Ljubljana TOVARNA KLEJA Ljubljana IZOLIRKA L j ubij ana-Moste SATURNUS tovarna kovinske embalaže Ljubljana ' TOVARNA MOČNIH KRMIL Lj ubij ana-Moste MINERAL industrija naravnega in umetnega kamna L j ubij ana-Moste tovarna kovinske embalaže, Ljubljana, Moste, Ob železnici 16 — tel. 30-352, 30-354 600-11 . , Žiro račun pri NB "tT60T Brzojav: Saturnus, Ljubljana IZDELUJE: razno pločevinasto embalažo za živilsko, kemično in farmacevtsko industrijo iz črne, bele in aluminijaste pločevine; predmete široke potrošnje: kuhinjske škatle, pladnje, igrače, razpršilce itd.; dele za avtomobile in kolesa: žaromete vseh vrst in svetilke, zgoščevalke, avtomobilska ogledala, zvonce itd.; električne kuhalnike, peči in kaloriferje; litografirane plošče in eloksirane napisne ploščice. KEMIČNA TOVARNA, MOSTE Ljubljana OLMA Ljubljana Združeno podjetje TEOL-OLJARNA Ljubljana DOM trgovsko izvozno podjetje za domačo in umetno obrt Ljubljana INDOS industrija obdelovalnih strojev Ljubljana tovarna trakov, Ljubljana, Zg. Hrušica nudi kakovostno izdelane in po konkurenčni ceni vse vrste vezalke, trakove, elastiko in pozamentarijske izdelke Svoje izdelke dobrohotno priporočamo potrošnikom. Interesenti dobe vse potrebne informacije v tovarni sami na telefon 31-635 ali v skladišču v Ljubljani, Vodnikov trg 5, telefon 23-174. TOTRA Ljubljana, Zg. Hrušica 14 JAVNA SKLADIŠČA Smartinska cesta 152 a ZIMA Fužine 133 Stefan Trobiš. - Tiska Tiskarna' »Jože Moškrlfi« v Ljubljan"