
dijaški ——-

ALMflNflM

zn  LETO
1909 / 10 ,

V LJUBLJANI 1909,

Izdala „Eksekutiva slov. narodno-radikalnega dijaštva".
Uredil Jože Pučnik. — Tisk J. Blasnika nasled. v Ljubljani.

["Nijaški almanah", katerega izdaja eksekutiva
narodno-radikalnega dijaštva zaporedoma
sedaj že tretje leto, je zapustil v kratkem času
v stremljenju slovenskega dijaštva dobro, hva¬
levredno sled. Iz poizkusa, v čigar vspešnost
še nismo verovali vsi pred dvema letoma, je
vznikla trajna, vsakoletna dijaška publikacija.
Njena potreba, posebno še smer uredbe, kakor
jo pojmuje in izvršuje naša struja, sta danes
v našem dijaštvu splošno priznani.

Uredništvo je izkušalo letos izvršiti težko
nalogo sledeče: prinesti najvažnejše podatke
po strani študija, podporništva, dijaškega dela
in življenja, Za ravno tako važno smo smatrali,
podati tovarišem celotno sliko najvažnejšega
slovenskega kulturnega vprašanja, našega sred¬
njega šolstva. Vodila nas je pri tem misel, da
je treba predvsem pri učeči se mladini delati
na to, da bode dodobra poučena o velikih
nedostatkih, krivicah in brezbrižnosti, ki tla¬
čijo razvoj našega narodnega šolstva in znala
tako v življenju zastopati najvažnejše zahteve
narodnega napredka s potrebnim vpogledom
in zadostno energijo. Največ važnosti smo po¬
lagali na to, da bi bil naš almanah verna slika
sočasnega stremljenja v naprednem slovenskem
dijaštvu, ga po svoje pospeševal in v njem
pridobival razumevanja za nove naloge, ki
mu jih prinaša kulturni in gospodarski položaj
v narodu.

l*

Priznati moramo, da smo bili ravno letos
prisiljeni izpustiti oddelek jugoslovansko di-
jaštvo . Hoteli smo prinesti enak članek o
srbskem kakor lani o hrvatskem dijaštvu, pa
vkljub dolgim, pismenim in ustmenim prošnjam
na razne osebe in društva nismo dobili do
zadnjega termina nobenega prispevka. Ako
naj imajo lepo doneči govori na naših
slovanskih sestankih vsaj nekaj upra¬
vičenosti, je potrebno, da izginejo taki
pojavi.

Da je padlo pri važnih stvareh včasi samo
par besed, par stavkov, to so krive tehnične
težkoče. Tovariše prosimo, da nam označijo
vse nedostatke in netočnosti, ki jih bode v
prihodnjem letniku odpraviti, od svojih prija¬
teljev ter vseh onih, ki se zanimajo za življenje
v dijaštvu, pa še pričakujemo, da razširjajo naš
koledar ter nam omogočijo s svojimi nasveti
izpopolnitev v prihodnjih letnikih. Slednjič se
zahvaljujemo vsem cenj. sotrudnikom za pri¬
jazno sodelovanje.

Uredništvo.

PRAGA, meseca avgusta 1909.

KOLEDARIJ, RAZDELITEV
UR, POSTNE IN KOLK.
PRISTOJBINE, VOJAŠKA
DOLŽNOST itd. □ □ □

Kimavec 1909 September

8. Mali Šmaren 28. Vaclav (na Češkem).

ZRPISKI S(a)@i3il2)13)13)13)@®@©iai§i@i3il§)@)@)l2i@l2i0

Vinotok 1909 Oktober

ZAPISKI

Listopad 1909 November

1. Vsi svetniki. — 15. Leopold (na Nižje Avstri-skem).

ZRPISKi  šaš©©©®assa®®®®®®®-

Gruden

1909 December

8. Brezm. spoč. D. M. — 25. Božič. - 26. Štefan.

ZAPISKI

Prosinec 1910 januar

1. Novo leto. — 6. Trije kralji.

ZRPISKI aa@a@ias@i®@03@ia@iaia@00i@i@@i

Svečan 1910 Februar

2. Svečnica. — 15. Pust.

ZRPISKI @a@ii3ia@ia)®0®si@)@s@)i30iias0@)(2i@

Sušeč 1910 Marec

19. Jožef (na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in
Primorskem). 25. Oznan. D. M. 27. in 28. Velika noč.

ZRPISKI

2 *

Mali traven 1910 Hpril

ZAPISKI

Vel. traven 1910 Maj

16. Janez Nepom. (na Češkem). — 5. Vnebohod.
— 15. in 16. Binkošti. — 26. Telovo.

ZRPISKI

Rožnik 1910 Junij

29 Peter in Pavel.

ZAPISKI

Mali srpan 1910 Julij

ZAPISKI ©aiaoaasaaasaaiaaaiaeiiasiiaiiaiian

Vel. srpan 1910 Avgust

15. Vel. Šmaren.

ZRPISKI

Kimavec

1910

Vinotok

Gruden

Listopad 1910

Razdelitev ur (zimski tečaj).

Razdelitev ur (letni tečaj).

3

Tabela pristojbin za pisma,

Pisem nad 250 sr težkih pisemska pošta ne spre¬
jema. Pri rekomandiranih pismih in pošiljatvah se
plača poleg navadne pristojbine še 25 vin.; pri eks¬
presnih 30 vin. Prejemnik ekspresnega dopisa plača
poleg tega, če v onem kraju ni pošte, še slu za vsakih
7 in pol km 1 K. Tisffovine morajo biti zavite tako,
da se lahko pregleda njih vsebina; obsegati ne smejo
nikakoršnih pisanih prilog. V notranjem prometu ter
v prometu z Nemčijo ne smejo prekoračiti teže 1 kg,  v
ostalem svetovno - poštnem prometu pa ne 2 kg.  —
Poštne nakaznice se sprejemajo le do 1000 kron.

Pristojbina znaša:

do 20 K.K --10

od 20 „ do 100 K.—-20

„ 100 „ „ 300 .„ —‘40

„ 300 „ „ 600 „ ... . „ —*60

„ 600 „ „ 100U .V—

V Bosno, Hercegovino, Novi Bazar in Srbijo je
plačati: do 40 K 20 vin., do 100 K 40 vin., do 300 K
80 vin., do 600 K 1 K 20 vin., do 1000 K 2 K. V Nem-

34

dopisnice, tiskovine in vzorce.

čijo in Turčijo je plačati: do 40 K 20 vin., za vsakih
nadaljnih 20 K 10 vin. V druge države: za vsakih
25 K 25 vin. do 100 K; od 100 do 1000 K za vsakih
50 K 25 vin. Za Angleško, Irsko in Združene države
Sev. Amerike pa za vsakih 25 K 25 vin. — Za brzo¬
javke se računa pristojbina po besedah. Za Avstro-
Ogrsko, Bosno in Hercegovino ter Nemčijo velja beseda
6 vin., najmanjša pristojbina za brzojavko pa 60 vin.
— Vozna pošta odpošilja denarna pisma in zavoje z
denarjem, pisma brez vrednosti, ki tehtajo nad 250 gr,
vozno blago do 50 kg,  pošiljatve proti poštnemu pov¬
zetju. Denarna pisma se oddajajo odprta (le nad 1000 K
in do teže 250 gr)  ali pa zaprta. Pri teh se mora zavita
denarna vsota navesti po svojih delih; pošta jamči le
za izročitev nepokvarjenega ovitka, ne za vsebino.
Pristojbina za vozno pošto je do 5 kg  in do oddalje¬
nosti 10 milj 30 vin., do 5 kg  in nad 10 milj 60 vin.
Ako je teža večja od 5 kg,  se ravna pristojbina po
teži in oddaljenosti.

Primerjalna ta=

36

bela denarjev.

37

4

Počitnice na srednjih in visokih
šolah.

a)  Srednje šole:

Šolsko leto traja od 16. septembra do
15. julija (zadnji 2 leti provizorno do 5. julija).
V glavnih deželnih mestih se neha poduk pred
ustmeno maturo, če pade ta v dobo od 1. do

15. julija. Prvi tečaj konča v soboto pred

16. februarjem, semestralne počitnice so3dneve;
božične počitnice trajajo od 24. decembra do
2. januarja inkl., velikonočne od velike srede
do torka po veliki noči inkl., binkoštne od
sobote pred binkoštno nedeljo do torka po
nji. Na imendan cesarja in cesarice je prosto,
dalje ob vseh svetnikih in dva dni, ki jih da
prosto ravnatelj.

b ) Na visokih šolah :

Šolsko leto se deli v zimski in poletni
semester. Zimski se začenja 1. oktobra in traja
ekskl. do četrtka pred cvetno nedeljo. Poletni
semester se začenja v četrtek po velikonočnih
praznikih in traja do zadnjega julija. Božične,
velikonočne in binkoštne počitnice se ravnajo
po navadi predavanja posameznih docentov.
Zadnje 3 dni v pustu in na pepelnično sredo
ni predavanj.

□ □ □

38

Kolkovne pristojbine.

Kolki za pobotnice:

Absolutorij.

Domovinski list.  .

Immatrik. list.

Indeks (za vsak tečaj) . . . . .

Krstni list.

Potni list.  .

Pravila društvena, naznanilo . . .
„ društ., eks. prepisa, pola
„ društvena, eksemplar s po¬
trdilom polit, urada, prva pola
vsaka nadaljna pola . ... .

Prepis (za vsako polo).

Reverz...

Spričevalo zrel., o teoret. skušnjah
na vis. šoli, iz drž. knjigovodstva
Spričevalo semestralno, kolokvijsko
Verific. podpisa sodnijsko za 1 podpis
„ „ notarsko za 1 podpis

„ „ za vsak nadaljni pod¬

pis sodnijsko . . .
„ „ notarsko . . . .

Vojaške zadeve: za oprostitev od
voj. vaj, za nabor v drugem kraju
Zabave, koncerti, gled. predstave z
vstopnino, prošnja za dovoljenje
Zdravniško spričevalo.

39

Vojaška dolžnost.

Nikakor ni mogoče, našteti vse brezšte¬
vilne predpise, ki se tičejo vojaške službe; zato
se omejimo le na splošnejše informacije. Po¬
drobnosti najde vsakdo v slučaju potrebe v
dotičnih predpisih. Sploh pa je najbolje obrniti
se na vojaškega referenta pri okr. glavarstvu
(magistratu) ali pa na kako vojaško informa¬
cijsko pisarno, posebno v zamotanih slučajih.

Pravico do enoletne vojaške službe imajo:

I. V armadi; absolventje višje srednje šole
(realke, gimnazije, viš. gospod, šole, učiteljišča,
trg. akademije in podobnih srednjih šol), če so
šolo absolvirali do 1. vinotoka nabornega (21.)
leta, (zrelostni izpit se ne zahteva, treba je pa
v tem slučaju služiti na lastne stroške), dalje
oni, ki so napravili takozvani inteligentni izpit.
Na ta izpit opozarjamo posebno one, ki morajo
iti k naboru pred zadnjim letom svojih sred¬
nješolskih študij; po informacije naj se obrnejo
na vojaškega referenta pri okrajnem glavarstvu
'magistratu) kar najprej, da bodo imeli čas
pripraviti se na izpit, ki ga morajo napraviti
še pred naborom. — Enoleten prostovoljec si
lahko izbere polk, ne more si pa izbrati po¬
sadke.

Službo je v splošnem treba nastopiti vsaj
1. vinotoka 24. leta svoje starosti. Slušatelji
zdravilstva nastopajo polletno aktivno službo
najpozneje 1. mal. travna 25. leta svoje sta¬
rosti; drugo polovico službe pa* nastopijo
po svoji promociji kot zastopniki asistentov
pri voj. zdrav, inštitutih, toda najpozneje do
1. mal. travna 28. leta svoje starosti. Kdor do
te dobe ni izvršil svojih študij, mora odslužiti
drugo polovico kakor ostali prostovoljci.

40

Farmacevti, ki so do 1. sušca nabornega
leta napravili tirocinalni izpit, nastopajo službo
kot diplomirani magistri farmacije. Kdor pa
ne doseže diplome do 1. vinotoka svojega
26. leta, zgubi to ugodnost.

Veterinarci, ki so začeli študirati živino-
zdravništvo vsaj do 1. sušca svojega nabornega
leta, nastopijo enoletno službo po dobitvi di¬
ploma. Kdor diploma ni dobil do 1. vinotoka
svojega 24. leta, zgubi ugodnost enoletne
službe.

II. Pri vojni mornarici: 1. redni slušatelji
tehnike, stroj. teh. oddelka; 2. absolventje viš.
ind. šole; 3. slušatelji navtičnih šol.

Kdor na konci prostovoljskega leta ni na¬
pravil častniške skušnje, mora dostikrat služiti
še drugo leto (tudi na drž. oz. svoje stroške),
obdrži pa lastnost enoletnega prostovoljca
skušnjo lahko ponovi. -- Pravico do enoletne
službe izgubi, kdor je bil obsojen radi pre¬
stopka, storjenega iz dobičkarije, prestopka
proti nravnosti ali zločina.

Kdor ima pravico do enoletne vojaške
službe, mora oddati prošnjo, ki je kolka prosta,.
najpozneje do konca svečana  (!) na¬
bornega leta okrajnemu glavarstvu (v avton.
mestih magistratu), v katerem ima domovinsko-
pravico, ali pa najpozneje naborni komisiji
pri glavnem  (ne pri naknadnem!) naboru.
Kdor odda prošnjo šele pri glavnem naboru,
mora navesti zadosten vzrok, zakaj ni mogel
vposlati prošnje že v svečanu. Izročiti mora
prošnjo pred  zdravniško preiskavo. Vsakdo
naj gleda, da stori vse vsaj v svečanu, da
pozneje nima sitnosti, kajti v slučaju zamude

41

ne pomaga nobena prošnja niti na cesarja.
Služiti se mora potem tri leta.

Komur se je dovolilo, da gre k naboru
drugje, ne v domačem kraju (informacije za
to se dobe od voj. referenta pri okrajnem
glavarstvu), mora kljub temu oddati prošnjo
pri domačem okrajnem glavarstvu (magistratu),
nikakor pa ne šele pri naborni komisiji.

Prošnja, ki jo mora vložiti vsak slovenski
dijak v slovenskem jeziku, naj se glasi tako-le:
Slavno c. kr. okrajno glavarstvo (oziroma sl.
mestni magistrat) v J.! Podpisani prosi za
pravico enoletne vojaške službe na državne
(lastne) stroške z nastopom prezenčne službe
v (pehotnem, topničarskem itd.) polku št... .
vJ.sl.  vinotokom 19... (medicinci: s 1. mal.
travnom 19...) in prilaga: 1. Spričevalo  (iz
zavoda, ki mu sploh daje pravico do enolet¬
nega prostovoljstva, torej: ali potrdilo fre-
kventacije z visoke šole, ali maturitetno spri¬
čevalo, ali spričevalo iz zadnjega razreda
srednje šole, ali pa spričevalo, da je napravil
inteligentni izpit). 2. Vstopni list  (izdan od
okr. glavarstva oziroma magistrata). 3. Krstni
list. Poleg tega:  d)  za prosilce na državne
stroške. 4. Ubožni list  (da ga pristojna
občina, potrdi župnik: potrebna je opomba,
da prosilec ne more vplačati 348 K). 5. R o d -
b inski list  (Familienausweis); formularji se
dobe po 2 vin. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani,
če jih nima v zalogi župnik, ki mora to listino
potrditi). -L b)  za prosilce na lastne: stroške:
4. R e ver z (potrdilo očeta oziroma varuha, da
bo sin [varovanec] služil na svoje lastne
stroške).

Osmošolci gimnazijci, ki pridejo k naboru,
naj vložijo do konca svečana ravnotako oprem¬
ljeno prošnjo samo za varstvo  enoletnega

42

prostovoljstva, po maturi pa do konca malega
srpana definitivno prošnjo za enoletno pro¬
stovoljstvo z zrelostnim spričevalom kot pri¬
logo. Kdor prosi za enoletništvo pred 21. letom,
naj vloži prošnjo vsaj do kimovca dotičnega
leta in mora priložiti tudi dovoljenje oče¬
tovo,  da sme vstopiti k vojakom.

O ugodnosti slušateljev vis. šol v dobi voj.
službe glej tozadevne naredbe v visokošolskih
zbirkah zakonov, ki jih dobi vsakdo pri vspre-
jemu na visoko šolo.

Srednješolskim dijakom, ki še nimajo pra¬
vice do enoletnega prostovoljstva — k tem se
štejejo tudi realci v 7. razredu  — a že
pridejo k naboru, se priporoča, da napravijo
najpozneje v svečanu pred naborom usposob-
ljenostno skušnjo za enoletno prostovoljstvo
(inteligentno skušnjo). Za 3. armadni voj se
ta skušnja lahko dela v Gradcu, Ljubljani
(tudi v slovenskem jeziku) in v Trstu. Skušnja
obsega dva jezika, eden kot glavni, drugi kot
stranski, zemljepis, zgodovino, matematiko,
fiziko, kemijo in prirodopis približno v ob¬
segu srednje šole. Taksa je 24 K. Prošnja se
naj vloži na pristojni (3.) armadni voj vsaj en
mesec prej, kakor se hoče delati skušnja. Ta
skušnja pa daje pravico le k enoletništvu na
lastne stroške.

43


. .



ŠOLSTVO


Visoke šole.

Splošni del.

5 1ovensko dijaštvo pohaja v večjem številu
visoke šole na Dunaju, v  Gradcu in Pragi,
kjer posebno v zadnjem času število sloven.
visokošolcev precej raste. V interesu slovenskih
dijakov samih bi bilo želeti, da bi v kar naj¬
večjem številu posečali češke visoke šole. Tam
niso izpostavljeni — kakor je to na Dunaju in
v Gradcu — šovinizmu nemško-nacionalnih
profesorjev, ki je prepogosto vzrok, da nadarjen
in marljiv slovenski dijak pri skušnji propade.
Tudi v materielnem oziru moremo Prago kot
jako ceno mesto le priporočati. Res je sicer,
da filozofom za sedaj skušnje napravljene iz
nemščine na češki univerzi ne veljajo za naše
srednje šole in da se iz slovenščine ne more tam
napraviti izpita, ali juristi, tehniki in medicinci
naj bi izključno študirali v Pragi in obrnili
hrbet nam neprijaznim nemškim visokim šolam.
Poleg vsega tega mora iti naše stremljenje po
uresničenju naših vseučiliških zahtev za tem,
predvsem doseči provizorij slovenskega vseuči¬
lišča na češki univerzi v Pragi, dokler še vršimo
priprave za vseučilišče v Ljubljani. V tem
edino vidimo realno pot k lastnemu vseučilišču.
Slovensko dijaštvo bode gotovo prvo, ki bo

47

podpiralo našo delegacijo pri teh zahtevah in
se koncentriralo na praških visokih šolah. —
Komur razmere le količkaj dopuščajo, naj bi
pogledal za kak tečaj v tujino, na kako fran¬
cosko, angleško ali nemško visoko šolo;
germanistom ter modernim filologom je to
skoro neobhodno potrebno.

Za prvoletnika je potrebno, da si prinese
s seboj na vseučilišče:

1. par od sodnije potrjenih z 1 K kole-
vanih prepisov maturitetnega izpričevala;

2. več ubožnih listov (za visoko šolo je
poseben formular, ki ga lahko naročiš v Uči¬
teljski tiskarni v Ljubljani) potrjenih od župana,
župnika, davčnega, zeniljeknjižnega urada in
politične oblasti. En formular stane 4 h:

3. svojo fotografijo brez kartona, ki se
rabi pri vpisu in pozneje kot legitimacija;

4. na praških visokih šolah se še poleg
tega zahteva potrdilo, da je slušatelj za vpisno
leto prost vojaške službe; če je odslužil vojake,
zadošča vojaški pas, če ne, si je treba priskrbeti
potrebno potrdilo pri glavarstvu oz. magistratu.

5. dobro je, če se naroči že v počitnicah
od portirja univerze seznamek predavanj in
akademiške postave (za vsako fakulteto posebej);
vsako stane — na faznih univerzah različno —
20—40 h; znesek se pošlje v znamkah.

Prva skrb, ki jo ima dijak s prihodom na
visoke šole. je skrb za stanovanje. Cene sta¬
novanj so različne. Navadno so pač stanovanja,
ki so blizu univerze, tudi najdražja.. Za enega
stane soba povprečno 16-30 K mesečno, za
dva okoli 24-36 K mesečno. Zajutrk pride
mesečno na 6 K. Stanovanja s popolno oskrbo
pridejo na 50—70 kron, vendar jč večina na
Dunaju in v Pragi v menzah, v Gradcu pa v
gostilnah. Dalje je treba predvsem skrbeti za.

48

pravočasno vpisanje na univerzi (tozadevne
informacije pri posameznih visokošolskih za¬
vodih). Veliko breme, ki ga prevzema na
svoje rame skoro 3 / 4  slovenskih dijakov, ki
prihajajo na visoke šole, je gmotna skrb. Ne
biti tukaj preveč brezupen in nepodjeten, na
drugi strani pa tudi ne imeti preveč rožnatih
nad, ki ravno v tem pogledu dijaka le pre-
pogostokrat varajo in ga storijo brezbrižnega.
Predvsem naj nikdo ne prihaja na visoke šole
s posebnimi upi na instrukcije, če nima teh
mogoče že prej zagotovljenih. Glavna in pri
večini edina podpora, ki je sigurna potrebnemu
dijaku, je podpora naših slovenskih podpornih
društev in deloma tudi drugih podpornih
društev na univerzi. (O tem glej rubriko
„Dijaška podporna društva".)

Poleg teh popolnoma gmotnih vprašanj,
je še vrsta drugih, ki zahtevajo največje pozor¬
nosti in katerim edino naj bi bilo posvečeno
vse stremljenje dijaka. Akademična leta, to je
čas, ko se nudi dijaku, ki prihaja na visoke
šole po ogromni večini z vsemi slabimi odznaki
današnje srednješolske vzgoje, najboljša prilika
izpolniti velike vrzeli, ki jih je pustila na njem
srednja šola, se iznebiti suženjskih srednješolskih
nazorov. Čas visokošolskih študij, to je menda
ona najkrasnejša doba v življenju vsakega
akademično izobraženega človeka, ko si more
z dragocenim priznanjem svobodnega akade-
miškega meščana, z mladostno energijo prosto
širiti svoje duševno obzorje, poiskati si notranje
podlage za svoje ravnanje. Zatorej ne tratiti
teh krasnih let, ampak takoj od početka gledati
svoj poklic v strokovnem in splošnem izobra¬
ževanju. Škoda vsak ega lahkomiselno,
brezplodno ubitega dneva.  Menda je
ravno ta veliki razloček med srednješolcem

49

4

kot nezrelim dečkom, čigar kretnje se zasleduje
na vsak hip, in med že popolnoma samostalnim
visokošolcem vzrok, da se omami marsikak
abiturijent in spregleda velike naloge svojega
dijaškega poklica. Poleg strokovnega študija je
neobhodno potrebno si izpopolnjevati splošno
znanje in si pripraviti na ta način tem večjega
razumevanja in vpogleda tudi v svoji lastni
stroki. Neizčrpljiv vir nudi dijaku pri sanio-
izobraževanju v vseučiliških mestih cela vrsta
cenih knjižnic ali za akademika popolnoma
brezplačno dostopnih čitalnic. (Natančnejše
informacije v rubriki ..Izobraževalna sredstva
v naših vseučiliških mestih"). Drugo, kar
zahtevamo od dijaka, je zanimanje za javno
življenje. Mnogo praktičnega se more iz njega
naučiti dijak; življenske skušnje drugih ljudi
mu morejo kazati tem jasnejšo pot v bodočem
poklicu, storiti ga tem previdnejšega in ne-
ustrašenejšega v njegovem nastopanju. Slednjič
imajo velik vzgojevalen pomen za dijaka naša
akademična društva. Od vsakega je želeti, da
posveča svojemu društvu vedno del svojih
moči. Danes, ko so naša društva torišča
smotrenega in najresnejšega dela, mu bode
prinesla udeležba pri društvenem delu vedno
največjih koristi.

1. Vseučilišče.

Na Avstrijskem obstojajo popolne univerze
z vsemi štirimi fakultetami na Dunaju, v Pragi
(češka in nemška), v Gradcu, v inomostu in
Krakovu. Vseučilišči v Lvovu in černovicah
nimata medicinske fakultete. Naše informacije
o vseučilišču se tičejo le juridične, filozofične
in medicinske fakultete. Glede teološke fakul¬
tete je vse napredno dijaštvo mnenja, da ta

50

fakulteta ne spada na znanstveno učilišče,
kakor je univerza, ker se omrežena z dogmami,
silabi, indeksi itd. ne more in ne sme svo¬
bodno znanstveno razvijati.

Splošne informacije: Zimski tečaj traja od
1. oktobra do četrtka pred cvetno nedeljo; letni
tečaj se prične v četrtek po vel. noči ter konča
zadnjega julija. Vpisuje se 8 dni pred in 8 dni
po začetku tečaja; v tej dobi se oddajajo tudi
prošnje za oproščenje kolegnine. Pri vpisovanju
se je treba izkazati z zrelostnim spričevalom
(ter ponekod z izkazom o vojaški službi, ki
ga izgotovi okrajno glavarstvo, oz. magistrat).
Dalje je treba izpolniti dva nacionala ter indeks.
Kolegnina znaša za vsako tedensko uro na
tečaj K 2'10, vpisnina enkrat za vselej 10 K.
Kolegnine je oproščen abiturijent, ki se izkaže
z ubožnim ter z odličnim zrelostnim spriče¬
valom; k prošnji se priloži še eden nacional.
V ostalih informacijah, ki se tičejo načina
vpisovanja, oproščenja kolegnine, prestopa z
ene fakultete na drugo itd., se naravno ne
moremo spuščati v podrobnosti in izčrpati
preobširnega gradiva; zato se bode treba
marsikomu obrniti po svet k starejšemu to¬
varišu, ali pa v naše akademične organizacije,
ki pojdejo vsakemu radevolje na roko.

A.  Juridična fakulteta. Študij traja 8
tečajev ter ima sezidati trden teoretičen temelj
v vseh strokah pravniške vede. Pravnik je
sposoben za javno službo, če je z uspehom
napravil tri državne izpite, in sicer:

a)  H i s t o r i čn o - p r a v n i. Za tega so
določeni trije termini, in sicer v začetku 4. in
koncem 4. ter v začetku 5. semestra. Pripuščen
je oni, ki je poslušal skupno vsaj 72 tedenskih
ur, in sicer te-le predmete: rimsko (20 ur),
cerkveno (7 ur) in nemško pravo (10 ur),

51

4 *

dalje avstrijsko zgodovino (5 ur) in na filozof,
fakulteti praktično filozofijo (4 ure); z ostalimi
26 urami disponira poljubno. Oni, ki nastopijo
v mesecu oktobru vojaško službo in se hočejo
priglasiti k izpitu šele v jeseni po dokončanem
4. sem., morejo prositi na dekanatu za izredni
termin v mesecu septembru.

b)  Sodni (judicie  1 ni). Za tega se
zahteva absolutorij, ki ga je možno dobiti po
8. semestru. Predmeti so avstr, privatno pravo
(18 ur), avstr, trgov, in menično pravo (7 ur),
avstr, civilni sodni proces (12 ur) in avstr,
kaz. pravo in proces (10 ur). Izpit se lahko
dela tudi že koncem 8. tečaja.

c)  Predmeti tretjega, političnega izpita
so: splošno in avstr. drž. pravo (5 ur), upravna
veda in avstr, upravno pravo (6 ur), narodno
gospodarstvo in narodno-gospodarska politika
(10 ur), finančna veda z ozirom na avstr. fin.
zakonodajo (5 ur). Za judicielni in politični
izpit se izprašuje razen v počitnicah, skozi
celo leto.

Pravniški doktorat. Daše  ta doseže,
je treba po absolutoriju napraviti tri rigoroze.
Vse tri rigoroze je treba napraviti na enem
in istem vseučilišču. Pristojbina za vsakega
znaša 120 K, promočna pristojbina tudi 120 K.

B.  Medicinska fakulteta ima nuditi
slušatelju teoretično in praktično strokovno
izobrazbo. Študij je precej naporen, absorbira
skoro vse sile in je tudi precej drag (drage
knjige, preparati, visoke pristojbine itd.), tako
da je revnim dijakom od dne do dne manj
pristopen. Študij traja 10 semestrov, v katerih
je treba imeti zapisanih najmanj po 20 teden¬
skih ur.

Doktorat vsega zdravilstva doseže, kdor
napravi tri rigoroze na enem in istem vse-

52

učilišču. Prvi se dela po 4. sem. iz splošne
biologije, fizike, kemije, anatomije, histologije
in fiziologije. Drugi 6 semestrov po prvem,
iz patol. anatomije, farmakologije, notranjega
zdravilstva, otroškega zdravilstva in psihiatrije.
Tretji iz kirurgije, porodništva in ginekologije,
očesnega zdravilstva, dermatologije, higijene
in sodnega zdravilstva. Pristojbine so 120 K,
130 K, 140 K, ona za promocijo 120 K.

C. Filozofična fakulteta ima na eni
strani gojiti vedo brez ozira na prakso, na
drugi pa vzgajati srednješolske učitelje. Ti dve
nalogi pa se dasta pogosto prav težko spojiti.
Filozofske fakultete glavna napaka je njena
nesistematičnost: dijak posluša, kar hoče.

profesor predava, kar in kakor hoče. Zato
je bolj kot kje drugod treba, da se dijak obrne
po svet k starejšemu tovarišu ali pa k pro¬
fesorju samemu. Kdor se priglasi k državni
skušnji, mora dokazati, da je bil vsaj 7 se¬
mestrov redni slušatelj na vseučilišču, od teh
najmanj 5 semestrov na filoz. fakulteti, dalje
mora predložiti izpričevalo o kolokvijih iz
pedagogike, filozofije in higijene. Skupine
predmetov so sledeče: a)  klas. filologija t. j.
latinščina in grščina kot glavni predmet, po-
učevalni jezik kot stranski predmet; b)  nemščina
ali pa poučevalni jezik kot glavni predmet,
latinščina in grščina kot stranska predmeta;

c) zemljepisjein zgodovina kot glavna predmeta;

d)  matematika in fizika kot glavna predmeta;

e)  naravoslovje kot glavni predmet, matematika
in fizika kot stranska predmeta; /) filozofija
z grščino kot glavnim in latinščino kot stran¬
skim predmetom ali pa z matimatiko kot
glavnini in fiziko kot stranskim predmetom.
Poleg teh skupin ž omejitvijo na realke :
g)  eden modernih jezikov (francoščina, itali-

53

janščina, angleščina) z nemščino ali poučev.
jezikom kot glavna predmeta; h)  angleščina
kot glavni, francoščina ali nemščina ali pouč.
jezik kot stranski predmet; i)  matematika kot
glavni predmet ter bodisi deskriptivna geome¬
trija kot glavni ali pa geometr. risanje in fizika
kot stranska predmeta; j)  naravoslovje in kemija
bodisi kot glavna predmeta ali pa eden obeh
kot glavni in kot stranska predmeta dva
sledečih: matematika, fizika, kemija, prirodopis,
zemljepis, geometrično risanje pa samo z
matematiko.

Druge skupine od tu navedenih niso do¬
puščene. Osobito bi priporočali študij modernih
jezikov, ker tu nimamo še skoro nič svojih
učnih moči, manj druge skupine (posebno
matematiko in fiziko, zgodovino, tudi klas.
filologijo), ker so te stroke na naših srednjih
šolah že večinoma zasedene z mlajšimi močmi,
tako, da se ne more tu več sigurno računati
na hitro dosego definitivnega mesta.

Kdor hoče doseči filozof, doktorat, mora
dokazati, da je bil 7. sem. na filozof, fakulteti
ter predložiti znanstveno razpravo (disertacijo).
Nato napravi dva rigoroza (iz glavnega pred¬
meta dveurni in iz filozofije enourni). Pristoj¬
bine znašajo 240 K.

Farmacija. Študij traja najmanj 4 sem.
Farmacevti, so izredni slušatelji filozofske fa¬
kultete; zahteva se 6 gimnazijskih razredov,
predhajajoča 3 letna praksa (kdor ima maturo,
mu zadostuje 2 letna) ter izpričevalo o tiroci-
nalnerp izpitu. V dosego diplome magistra
farmacije se zahteva 3 skušnje in 1 rigoroz.
Takse za skušnje znašajo po 60 K, za rigoroz
140 K. — Skušnje je treba delati na filozofski,
rigoroz na medicinski fakulteti.

54

2. Tehnika.

Tehnične visoke šole imamo v Avstriji na
Dunaju, v Pragi (češko in nemško), v Brnu,
v Lvovu in Krakovu (trgovsko-tehnično aka¬
demijo). Kot redne slušatelje se sprejme na
tehniki one, ki se morejo izkazati z maturitetnim
izpričevalom realke. Ravnotako je pa tudi
gimnazijskemu abiturijentu pot na tehniko
odprta; napraviti je treba samo izpit iz geo¬
metričnega risanja, ki je pa malenkosten, tako
da to sploh ne more ovirati gimnazijca pri
vstopu na tehniko.

Študij realnih ved se je doslej pri nas
veliko premalo gojil. Na realke odpade komaj
20°/ 0  slovenskih srednješolcev (pri Čehih 5G°/ 0 1).
Ne smemo se zato čuditi, če sede pri nas
ravno na mestih, kjer se zahteva tehnika, v
tako obilnem številu tujci; sami smo krivi.
Zato ne moremo dovolj priporočati slovenskim
dijakom, da posvečajo več pozornosti kot
doslej realnim vedam.

Na tehniki traja vpisovanje od 1. do 15.
oktobra. Imatrikulačna taksa, kijo plača na
novo vstopajoči slušatelj, znaša 8 K, pristojbina
za kolke 30 vin. in 1 K ter kolegnina (za
tega, ki ne vlaga prošnje za oprostitev) 50 K.
Listine, s katerimi se je treba izkazati pri vpi¬
sovanju, so: maturitetno izpričevalo realke ter
certifikat, da slušatelj v tem letu ne nastopa
vojaške službe. Gimnazijski abiturijent mora
poleg tega priložiti dokazila, da zna zadostno
risati ter izpričevalo o skušnji iz deskriptivne
geometrije.

Kolegnine je oproščen, kdor se izkaže z
odličnim zrelostnim ter z ubožnim spričevalom,
dobro zrelostno spričevalo opravičuje k po¬
lovičnemu oproščenju. Kdor je že bil na tehniki,

55

mora predložiti mesto zrelostnega spričevala
vsaj 40 jednot za celo oproščenje ali 30 za
polovično

Tehnična visoka šola ima sledeče oddelke:
stavbno inženerstvo (5 letnikov), arhitektura
(5 letnikov), strojno inženerstvo (4 letniki),
tehnična kemija (4 letniki), zemljedeljsko-teh-
nični oddelek (3 letniki), geodetični kurz (2
letnika), montanistični kurz (3 letniki), zava-
rovalno-tehnični oddelek (2 letnika).

Izpiti na tehniki so: 1. izpiti o prospehu
iz predmetov 1. drž. izpita, ki ga, če so s po-
voljnim uspehom napravljeni, nadomeščajo
deloma ali popolnoma. Delajo se vedno koncem
šolskega leta, začetkom prihodnjega le z
dovoljenjem rektorjevim in proti plačilu takse
10 kron.

2. državni,  in sicer: a)  splošni drž.
izpit,  ki se dela po 4 tečajih v zadnjih
tednih letnega ali pa v prvih tednih zimskega
tečaja; taksa znaša 20 K; b)  strokovni
drž. izpit  se vrši po absolviranju in se deli.
v praktični in teoretični del. Taksa je 40 K.

Doktorat tehničnih  ved  zahteva
predložitev znanstvenega spisa in strogo
skušnjo (rigoroz), ki se ozira predvsem na
podano znanstveno razpravo in na stroko
kandidatovo. Pristojbine znašajo 180 K.

3. Živinozdravniški šoli na Dunaju
in v Lvovu.

Zahteva se matura srednje šole. Študij
traja 4 leta (za doktorje med. samo 2 leti).
Po 3 z uspehom napravljenih strogih izpitih
dobi rigorozant živinozdravniško diplomo. Pri
dunajski živinozdravniški visoki šoli eksistira

56

še dveletni tečaj za podkovanje. Vpisovanje v
šolo traja od 1. do 14. oktobra; vpisnina
znaša 15 K, šolnine ni, Bližje informacije v
„Lehrplan der tierarztl. Hochschule", ki še
dobi pri ravnateljstvu (Dunaj, 111., Linke Bahn-
gasse 11). Pri dunajski visoki šoli je razpisano
letno dvajset prostih mest (stanovanje, hrana,
obleka) za one veterinarce, ki so pripravljeni
službovati 7 let kot živinozdravniki v armadi.
Prošnje se vlagajo do 1. avgusta ter morajo
imeti sledeče priloge: domovnico, krstni list,
potrdilo, da je prosilec neoženjen, spričevalo
o nravnosti, potrdilo o stavljenih osepnicah,
potrdilo vojaškega zdravnika o sposobnosti
prosilca za službo, šolska spričevala zadnjih
4 let gimnazije ali realke, zrelostno spričevalo,
reverz, da bo prosilec služboval 7 let kot
živinozdravnik v armadi.

Živinozdravniški študij je slabše situiranim
najtopleje priporočati. Dobi se dosti podpor.
Tri četrtine dijakov ima štipendije. Dobi se
tudi po 10 kosil na mesec v menzi. Kdor dobro
kolokvira, lahko dobi ministrsko podporo
150 K na tečaj.

Letos je dobila živinozdravniška vis. šola
pravico podeljevati doktorat živinozdravništva.

4. Zemljedelska visoka šola.

Do danes študirajo slovenski dijaki menda
še izključno na dunajski. V Pragi obstoja vi¬
soka zemljedelska šola od 1. 1907/08 ter je sa¬
mostojen oddelek češke tehnike. Ko se izpo¬
polni, bo treba tudi slovenskim agronomom
začeti misliti na Prago.

Pogoj za sprejem je: matura srednje šole.
Dunajska zemljedelska visoka šola ima 3 sek-

c;je, poljedelsko, gozdarsko in kulturno tehniko.
Študij traja 4 leta; rigoioz in znanstvena di¬
sertacija sta pogoj doktorskega naslova. Vpis¬
nina znaša 10 K, šolnina polletno 50 K, takse
v laboratorijih 10 do 30 K.

O kulturni tehniki se predava v Pragi in
v Brnu na tehniki. Študij traja 3 leta. Zahteva
se 2 izpita; taksa za vsak-izpit je 20 K.

5. Eksportna akademija na
Dunaju

obstoja iz splošnega oddelka in dveh letnikov
eksportne akademije. Abiturijent srednje šole
more biti vsprejet v spl. odd., ki nudi sluša¬
telju kolikor mogoče obsežno, splošno trgovsko
naobrazbo, na čije podlagi vstopi lahko v
službo pri kakšni banki, eksportni ali drugi
tvrdki. V I. letniku eksp. akad. se vsprejme:
a)  absolvent trg. akad. ali kurza za abiturijente
pri njej, ako je obiskoval tudi francoščino;
h)  abiturijent srednje šole, ako napravi izpit
iz trgovskih predmetov (iz knjigovodstva, ko¬
respondence, trg. aritmetike, trg. prava) in
francoščine. — Eksp. akad. ima namen podati
dijaku celo moderno opremo komercielne iz¬
obrazbe, ki naj ga vsposobi, da nastopi na
svetovnem tržišču z nekim predvidkom, ki ga
pa omogoči le natančno poznanje razmer, in
pridobiti tam naši industriji primerno stališče.
Kolegnina znaša v spl. odd. K 5 — od ure,
zahteva se najmanj 26 ur na teden za redne
slušatelje, vpisnina je K 20'— Redni slušatelj
eksp. akad. je pa dolžan plačati vsak tečaj
K 150 kolegnine in K 30 vsako leto kot pri¬
spevek za učila. — Vpisovanje traja od 28. do
3J. sept.; najbolje da se pride takoj prvi dan,

58

ker te potem zaradi prevelikega števila lahko-
odklonijo. Predavanja se začnejo s 1. okt. —
Eksportna akademija se nahaja v IX. okraju,.
Berggasse št. 16.

6. Montanistični visoki šoli v
Ljubnem in Pribramu

imata po 2 oddelka; jamski in žgalniški; v
obeh traja študij po 4 leta. Na obeh zavodih je-
učni jezik nemški. Pogoj za sprejem je matura
realke ali gimnazije. Podrobnejše informacije
v programu, ki ga na zahtevo pošlje rektorat..

7. Akademija umetnosti na Dunaju
in v Pragi.

C. kr. akademija umetnosti na Dunaju in
v Pragi je visoka šola in ima kot taka nalogo
navajati za umetnost nadarjeno mladino k
samostojnemu delu v glavnih panogah slikarske
in kiparske umetnosti ter jo poleg tega iz¬
obraziti v vseh onih strokah, ki pospešujejo
doseženje tega cilja.

Na dunajski akademiji obstojajo za glavne
predmete 1 splošna slikarska in 1 splošna
kiparska šola. Doba študij traja navadno 3
leta. Pogoji vstopa: a)  izpričevalo o dokon¬
čanih študijah na spodnji gimnaziji ali spodnji
realki ali sploh o znanju, ki odgovarja tema
dvema; b ) predložitev lastnih slikarskih po¬
skusov ter vsprejemni izpit, na podlagi kate¬
rega se je mogoče prepričati, da ima kandidat
poklic in zmožnosti k študiju ene izmed glavnih
strok.

Poleg tega obstojajo na dunajski akademiji
še 4 specijelne šole. Pogoj vstopa je s po-

59

voljnim uspehom dokončana splošna šola ali
poseben vsprejemni izpit.

8. Konzularna akademija na Dunaju

se deli v jezikovnem pogledu v 2 sekciji, orien¬
talsko in zapadno. Študijska doba traja 5 let.
Šolnina znaša 2600 K, ki se plača v 2 obrokih;
poleg tega je treba plačati pri vstopu v aka¬
demijo enkrat za vselej 240 K. So tudi za ta
študij določene državne štipendije.

Glede predštudija je pogoj za vsprejem
maturitetno izpričevalo in pa znanje nemškega
in francoskega jezika. Prošnje za sprejem je
treba opremljene z mnogobrojnimi prilogami
podati v dobi med 1. jul. in 1. sept. adreso-
vane na ministrstvo zunanjih zadev pri direk¬
ciji konz. akademije (Favoritenstrasse 15.).
Zahteva se ustmeni in pismeni sprejemni izpit.

9. Ženski študij

je dosedaj na univerzi pri nas še prav neznaten.
Pripuščene so ženske kot redne slušateljice na
filozofski in medicinski fakulteti. Pogoji za to
so 1. avstrijsko državljanstvo; 2. dosežena
starost 18 let; 3. matura na gimnaziji.

Glede vsprejema rednih slušateljic odloča
dekan fakultete.

Izredne slušateljice lahko postanejo one,
ki so dovršile licej ali učiteljišče. Te lahko
delajo po 6 sem. državno izkušnjo, ki jih uspo¬
sablja za poučevanje na ženskih licejih in po¬
dobnih zavodih.

Isto kakor za medicino velja tudi za far¬
macijo.

60

Na drugih fakultetah se pa sprejemajo
ženske le izjemno, in sicer odloči za vsprejem
fakulteta sporazumno z docentom. Vendar pa tudi
v teh izjemnih sluča ih niso imatrikulirane, mo¬
rejo poslušati le posamezne predmete in ne dobe
nobenega uradnega potrdila, da so poslušale.

Doktorat lahko dosežejo pod navadnimi
pogoji.

Tovariše srednješolce in abiturijente

moremo tudi letos glede gmotnih avspicij študija
posameznih strok samo opozoriti na letošnjo
julijevo številko „Omladine“. Za vse one, ki
se hočejo posvetiti gimnazijski profesuri, je
še potrebno, da zasledujejo obenem nasvete
društva slovenskih profesorjev. Žal nam sedaj
ni več mogoče voditi sproti popolne privatne
statistike slov. visokošolskega dijaštva, kakor
se je to zgodilo prejšnjo leto in je tako bla¬
godejno vplivalo na razdelitev poklicev; to
nam danes zabranjujejo sovražni uradi na
nemških visokih šolah.

V V V

61

Srednje in strokovne šole.

1. Gimnazija.

Po slo ven j en j e gi m na zi j na Kranj¬
skem napreduje polagoma, a z gotovostjo. V
minulem šolskem letu se je že grščina v 3. raz¬
redu in verouk v 5. razredu učil s slovenskim
učnim jezikom. Škofovi zavodi v Št. Vidu —
dosedaj s 4. ražredi — so bili popolnoma slo¬
venski. To šolsko leto (1909/10) bo že verouk
v 6. razredu slovenski, v. 5. razredu pa bodo
menda že vsi predmeti slovenski, če ne bo
posebne sitnosti od učne uprave.

Ogromno je delo, ki ga je že izvršilo
.»Društvo slovenskih profesorjev" in ki ga še
ima pred seboj s tem, da je prevzelo skrb za
spisovanje slovenskih učnih knjig. To delo se
more ceniti še le, če se pomisli, da niti nemški
avstrijski profesorji, katerih je več tisoč, do
zadnjega časa niso mogli sami spisati vseh
učnih knjig in so rabili knjige slovenskih in
čeških pisateljev: Hočevar (geometrija), Močnik
(matematika), Kocen (atlant), Vrečko (botanika),
Voldrich (zoologija) itd.; nadalje če se upo¬
števa delo slovenskih profesorjev pri Slovenski
.Matici, Slovenski Šolski Matici in raznih časo¬
pisih. Tukaj se kaže moč organizacije: le
organizovano složno delo prinaša
uspehe, posameznik se izgubi,  naj
si bo še tako priden in zmožen!

62

Ta strokovna stanovska organizacija slo¬
venskih profesorjev je pač tudi najmerodajnejši
činitelj, ki naj odločuje o ureditvi našega sred¬
njega šolstva. Slovenski profesorji pa zastopajo
v vseh svojih izjavah edino pravo mnenje, da
se le na podlagi materinščine da doseči teme¬
ljita izobrazba, da je v šoli vsak predmet sam
sebi namen in da noben predmet ne sme
imeti postranskega namena, da bi se učenci
pri tem izurili v kakem tujem jeziku. Da se
tudi v popolnoma slovenskih  srednjih
šolah nemščina  ne bo zanemarjala, temveč
prav intenzivno gojila, to je samo ob sebi
umevno, ker to zahtevajo naše gospodarske
in politične razmere.

Stanje gimnazij in gimnazijcev je danes
na Slovenskem sledeče:

Na Kranjskem  (479.973 Slovencev in
28.177 Nemcev po zadnjem ljudskem štetju)
je ena slovenska gimnazija — škofovi zavodi
v Št. Vidu, 4 državne utrakvistične gimnazije
v prehodnem stadiju poslovenjenja in 2 državni
nemški gimnaziji. Gimnazijcev je 1668 slo¬
venskih in 238 nemških.

Na Spodnjem (Slovenskem) Šta^
jerskem  (južno od Špilfelda) so našteli
409.531 Slovencev in 52.716 Nemcev. Nemci
imajo dve državni in eno deželno gimnazijo,
Slovenci pa le dve utrakvistični nižji gimnaziji.
Na teh zavodih je 545 slovenskih in 589 nemških
gimnazijcev. Letos so Nemci prvič po številu
prekosili Slovence, pred 15 leti je slovenskih
gimnazijcev na Spodnjem Štajerskem bilo še
dvakrat toliko kakor nemških. Skrajni čas je,
da se slovensko gimnazijsko vprašanje v Celju
reši ugodno za Slovence!

Na Koroškem  je 90.495 Slovencev in
276.829 Nemcev. Gimnazije so tri, in sicer dve

63

državni ter ena samostanska, vse nemške.
Slovenskih gimnazijcev je samo 107, nemških
pa 821. Opazuje se sicer neznatno, a dosledno
nazadovanje pri Slovencih.

Na Primorskem nima 212.978 Slovencev
nobene gimnazije, 19.454 Nemcev, večinoma
priseljenih in prebivalstvu vsiljenih uradnikov,
pa ima tri gimnazije. Italijani imajo eno državno
in eno mestno gimnazijo ter eno deželno nižjo
realno gimnazijo. Hrvati imajo eno državno
gimnazijo in letos se otvori realna gimnazija.
Gimnazijci so 504 slovenski, 278 je nemških,
1335 italijanskih in 213 hrvatskih. Slovenci
sicer napredujemo, a še bolj raste število
nemških gimnazijcev, katerih je celo več nego
hrvatskih. To je uspeh nove železnice!

Vseh slovenskih gimnazijcev je bilo 2855.
Na Koroškem in Štajerskem bi se njih število
moralo podvojiti, tudi na Primorskem bi jih
smelo več biti. Treba bo skrbeti za to, da se
tudi izven Kranjske ustanovijo celotne slovenske
gimnazije, da se slovensko dijaštvo reši nem¬
ških profesorjev, katerih šovinizem je od dne
do dne hujši. S tem, da povdarjamo premajhno
število slovenskih gimnazijcev, pa seveda še
ni rečeno, da naj vse sili v gimnazije, temveč
prav resno priporočamo Slovencem tudi šole,
o katerih razpravljamo v naslednjem in kjer
vlada še hujše pomanjkanje Slovencev.

2. Realka.

Praktičnega zmisla baje Slovenci nimamo,
zato tudi nimamo realk in imamo le malo
realcev. Realke so podvržene deželni zakono¬
daji in za slovensko brezbrižnost značilno je,
da Kranjska — edina izrečno slovenska dežela

64

— še danes nima realčnega zakona. Vsled te
anarhije so tudi mogoče razmere, kakoršne
vladajo na ljubljanski realki, kjer si nemški
dijaki smejo dovoliti vse, slovenski pa se niti
ganiti ne smejo. Lani se je celo zgodilo, da
so nemški dijaki 6. razreda po sklepni
konferenci  bili iz laščine še enkrat vprašani.
Kako neutemeljena je bila ta zahteva nemškega
deželnega šolskega nadzornika, se je pokazalo,
ko so vsi zopet dobili svoje nezadostne rede!

Bilanca je sledeča:

Na Kranjskem  je nemška realka v
Ljubljani in utrakvistična mestna v Idriji, ki
pa s tem šolskim letom preide v državno
oskrbo. Slovenskih realcev je bilo lani koncem
šolskega leta 537, nemških pa 205.

Na Primorskem  so tri nemške državne
realke. Slovenščina se poučuje do 7. razreda
samo na goriški, kjer se tudi piše zrelostna na¬
loga iz slovenščine kakor na ljubljanski. Na
tržaški državni realki je slovenščina samo v
nižjih razredih relativno obligatna, v Pulju pa
se niti slovenščina niti hrvaščina ne uči niti
kot prost predmet. Italijani imajo mestno realko
v Trstu in višje razrede deželne realke v Pazinu.
Realcev je 232 slovenskih, 297 nemških (!),
1301 Italijanov in samo 20 Hrvatov.

Na Koroškem in Štajerskem  ni
mogoče govoriti o slovenskih realcih. Na ce¬
lovški realki je 6, na mariborski 10 Slovencev,
slovenščina se uči samo v nižjih razredih.
Tukaj je predvsem treba skrbeti za številnejši
obisk, potem bo sčasom mogoče misliti na
slovenske paralelke. Še boljša bi bila takojšnja
ustanovitev samostojne slovenske realke.

Vseh slovenskih realcev je bilo lani 796.
V slovenskih deželah so bogate vodne moči,
razni rudokopi, tovarne itd., a vse v tujih

65

5

rokah, ker sami nismo dovolj izobraženi, da
bi tehnično izrabljali bogastvo svoje rodne
zemlje.

3. Učiteljišče.

Učitelj se izobražuj in pripravljaj za svoj
bodoči poklic v tem jeziku, v katerem bo sam
učil otroke — to načelo je tako jasno, da se
učitelji drugih narodov začudijo, če se to na¬
čelo sploh omenja, češ, da se razume že samo
ob sebi, da mora tako biti. In vendar to načelo
pri nas še ni prišlo do veljave!

Veliko se. govori in piše dandanes o re¬
formi učiteljišč, ki je res potrebna. Slovenci
moramo paziti, da uveljavimo svoje učiteljiške
zahteve zlasti za Štajersko in Koroško. Potrebno
pa je tudi, da se materijelni položaj učiteljstva
na Kranjskem izboljša, vse druge reforme ne
bodo delale čudežev pri našem šolstvu.

Moška učitsljišča, ki jih obiskujejo Slo¬
venci, so: v Ljubljani (139 dijakov) in v Kopru
(124) s slovenskim in nemškim učnim jezikom :
v Mariboru (171) in Celovcu' (187) z nemškim
učnim jezikom.

Ženska učiteljišča so: v Ljubljani (173) in
Gorici (162) s slovenskim in nemškim učnim
jezikom, vsa druga so nemška in sicer deželno,
v Mariboru, državno v Celovcu ter samostanska
v Mariboru, Ljubljani in Škofji Loki. Tudi
žensko učiteljišče v Gradcu ima pravico dajati
izpričevala učne usposobljenosti za slovenski
jezik, dasiravno po upokojenju prof. Hauptmana
noben profesor na zavodu ne zna slovenski.
Na učiteljišču v Celovcu ni nobenega sloven¬
skega profesorja. Izpraševalna komisija za
ljudske in meščanske šole v .Mariboru ima
polovico članov nezmožnih slovenščine in

66

vendar usposoblja za slovenske šole! Celo v
ljubljanski komisiji so profesorji, ki so nezmožni
slovenščine!

Najslabše je s slovenskim učiteljskim na¬
raščajem na Štajerskem, Dozdaj so vsaj iz
Kranjskega in Primorskega prihajali slovenski
učitelji in učiteljice na Štajersko. To hoče v
bodoče preprečiti najnovejši odlok štajerskega
deželnega šolskega sveta, ki zahteva, da se
pri nameščenju naj v prvi vrsti upoštevajo
oni, ki so maturirali na Štajerskem. S tem
se hoče pomagati absolventkam deželnega
nemškega učiteljišča v Mariboru na škodo
Slovenk, ki so študirale v Gorici in Ljubljani.
Tako upajo Nemci preplaviti Spodnji Štajer z
nemčurskimi učiteljicami in učitelji.

4. Trgovska akademija v Pragi, na
Dunaju in v Gradcu.

„ Č e s k o s 1 o v a n s k a a k a d e m i e o b -
chodni“  v Pragi. Ima 4 letnike; šolnina znaša
letnih 240- K. Pogoji za sprejem: štirje raz¬
redi srednje šole ali meščanska šola z dobrim
uspehom — tu pa se zahteva še poseben
vsprejemni izpit.

Slovenski trgovski akademiki posečajo
zadnji čas v pretežni večini češko trgovsko
akademijo v Pragi, ker se slovenskemu dijaku
v Gradcu pri sprejemu delajo vse mogoče
težave in sitnosti. Revnemu, marljivemu dijaku
ne more biti nepoznanje češkega jezika ovira,
da bi ne študiral v Pragi na češkem zavodu.
Tudi abiturijentski kurz, ki ga še do sedaj
češka trgovska akademija ni imela, se vpelje
s prihodnjim letom. Pogoji za Dunaj in
Gradec so sledeči: v triletni kurz se sprejme,

67

5 *

kdor je dovršil nižjo srednjo šolo z dobrim
uspehom. Vpisnina in prispevek za učila zna¬
šata skupno 30 K, celotna šolnina 320 K, ki
se lahko plača v dveh obrokih — prva polo¬
vica pri vpisovanju, druga v začetku drugega
tečaja. Šolnina se lahko zniža na polovico ali
četrtino, popolnega oproščenja ni.. Na akade¬
miji je poleg tega še enoletni kurz za abitu-
rijente srednjih šol. Absolventje trgovske šole
imajo pravico do enoletne vojaške službe.

5. Žensko srednje šolstvo.

Žensko srednje šolstvo prepušča avstrijska
država deželam, občinam in društvom. Narodi,
ki imajo zaveden in požrtvovalen meščanski
stan, imajo tudi dobro žensko šolstvo. Slo¬
venci imamo svoje meščanstvo le na Kranjskem,
v vseh drugih deželah so narodni sovražniki
lastniki mest. Edina pospeševateljica sloven¬
skega ženskega šolstva je mestna občina
ljubljanska, ki vzdržuje višjo dekliško šolo in
dekliški licej ter pedagoški in trgovski tečaj.
V zadnjem času se osnuje tudi v Novem mestu
višja dekliška šola. Učenk je bilo v Ljubljani
v 2 razredih liceja 85, v višji dekliški šoli 198,
v pedagoškem tečaju 25 in v trgovskem tečaju
43, skupaj 351.

Žalibog je občinski svet sklenil z letošnjim
šolskim letom opustiti prvi letnik višje dekliške
šole. Storil je to na priporočilo ravnatelja de¬
kliškega liceja in višje dekliške šole, ki je svoj
predlog utemeljeval s tem, da se tudi drugod
opuščajo višje dekliške šole — ne povsod!
op. pis. — in da bi Slovenci imeli potem
preveč ženske inteligence!

Za slovenske razmere je poleg liceja po¬
trebna tudi višja dekliška šola zlasti za izven-

68

ljubljanske deklice, ki si želijo v krajšem času
pridobiti boljšo izobrazbo. Najboljši dokaz o
potrebi te šole je njen obisk: imela je lani v
1. in 2. letniku paralelke, v prvem letniku blizu
100 učenk! Ali naj slovenska dekleta, ki nočejo
v licej, gredo v nemškonacijonalni zavod Huth-
Hanss v Ljubljani ali v samostanske šole, ki so
tudi vseskoz nemške?

Dekliški licej odpira gojenkam in absol¬
ventkam sledeče poklice: profesuro na licejih,
farmacijo, poštno službo in ugodnosti pri
sprejemu v učiteljišča ter v trgovske akademije.

O ženskih učiteljiščih smo že govorili.

. Popolnoma pogrešamo še slov. dekliških
meščanskih šol, gospodinjskih šol, strokovnih
šol za šivilje, modistke in druge ženske poklice.

Nujno potrebno bi bilo kako žensko izo-
braževališče v Gorici.  Letos se je prijavilo
v pripravnico 105 deklic. Vse Slovenke pa tudi
ne morejo biti učiteljice!

Vpliv ženske je neprecenljive važnosti.
Mati naj nam vzgoji narodno zavedne otroke,
žena naj bo možu zaslomba in značajna tova¬
rišica v nezgodah življenja. Zato bi ženska
vzgoja morala biti naša prva skrb, za. njo
morajo občine, društva in posamezniki prina¬
šati žrtve.

6. Gospodarsko šolstvo na Slo¬
venskem.

Da moremo rešiti gospodarsko in politično
moč slovenskega naroda, je treba zastaviti vse
sile, da dobimo slovenske šole za vse stroke.
Ko prirejamo shode za slovensko univerzo,
ne sinemo pozabiti na naše kmete, rokodelce,

69

obrtnike in trgovce. Bodočnost naroda je v
veliki meri odvisna od strokovno izobraženih
srednjih stanov, ki bodo pa narodno zanesljivi
le tedaj, ako se bodo izobraževali v materinem
jeziku.

V deželah, kjer prebivamo Slovenci, je
bilo v letu 1909 obrtno, trgovsko in drugo
strokovno šolstvo sledeče razvito (Jahrbuch
des hoheren Unterrichtvvesens in Oešter, 1909;
referat v „S1. N.“ 1. 5. 1909.):

Obrtno šolstvo.

Na Štajerskem je v Gradcu državna obrtna
šola, ki je pa popolnoma nemška  in ravno-
taka šola v Trstu, ki je samo italijanska;
slovenske ni nobene.  V Celovcu je drž.
rokodelska šola, ki je nemška; slovenske
ni nobene.  Italijani imajo svojo rokodelsko
šolo v Tridentu. Za čipkarstvo imamo nekaj
slovenskih šol: v Idriji, Čepovanu, v Dolnji
Otlici in v Bovcu. Za obdelovanje lesa sta
nemški  šoli v Beljaku in v Kočevju; itali¬
janska  (mizarska) šola v Marianu; slo¬
venske ni nobene.  Za kovinsko obrt je
nemška  puškarska šola v Borovljah in
nemška  strojnoobrtna šola v Celovcu; slo¬
venske ni nobene.  Edino, kar imamo na
obrtnem šolstvu, je c. kr. umetno-obrtna šola
v Ljubljani, ki je pa nekako skrpucalo za vse
mogoče stroke in ravno zadostuje, da se naši
rokodelci nauče toliko spisja ter nemščine, da
potem lahko gredo za kondukterje in želez¬
niške paznike. Šele letos je dosegel poslanec
Hribar državno obrtno šolo v Ljubljani, ki bo
imela značaj srednje šole, da ne bo trebalo
hoditi več v Gradec in na Dunaj iskat višje
obrtne izobrazbe. O obrtnih uspehih ne mo-

70

remo govoriti, dokler še večino boljših obrti
v Ljubljani izvršujejo Nemci in dokler še
ljubljanske slovenske tvrdke ne le konfekcijsko
delo, ampak tudi delo po meri pošiljajo na
Dunaj ali drugam.

Trgovsko šolstvo.

V slovenskih deželah imamo trgovsko vi¬
soko šolo v Trstu, trgovsko in mornarsko aka¬
demijo istotam; obe sta italijanski.  V
Gradcu je nemška  trgovska akademija; Slo¬
venci nimajo nobene.  Dvorazredne trgov¬
ske šole so: nemška  v Celovcu že od leta
1895, italijanska  v Gorici od leta 1907, v
Ljubljani pa se je še le lani otvoril pripravljalni
razred za dvorazredno trgovsko šolo, prej pa
je dolga leta privaten podjetnik pobiral sadove
naše brezbrižnosti.

Poljedelsko in gozdarsko šolstvo.

Vedno se povdarja, da srno Slovenci
kmetski narod, pričakovati bi torej morali, da
je vsaj ta panoga šolstva pri nas razvita, ki se
peča s poljedelstvom in sorodnimi strokami.
Kdor bi to pričakoval, bi se bridko varal.
Visoke šole za poljedeljstvo so na Dunaju, v
Pragi (na češki tehniki) in v Krakovu na uni¬
verzi. Nadalje so 3 akademije: ena nemška,
ena češka in ena poljska. Potem pridejo čiste
srednje šole, in sicer je poljedelskih 5 nemških,
3 češke in 1 poljska;  za sadje, vinorejo in
vrtnarstvo sta 2 nemški  in za pivovarstvo
je ena nemška. Slovenske šole ni za
to stroko nobene.  Nižjih šol z dvema ali
manj letniki imamo Slovenci eno na Grmu
pri Novem mestu ter eno zimsko v Gorici.

71

Pol milijona štajerskih Slovencev dobi še le
letos po dolgem boju nižjo kmetijsko šolo.
Vse drugače je preskrbljeno v naših deželah
za Nemce in Italijane. Kmetijsko šolo imajo v
Grottenhofu pri Gradcu, 2 zimski sta na Šta¬
jerskem, 4 zimske na Koroškem, seveda vse
popolnoma nemške.  Poleg tega imajo
Nemci pri nas še vrtnarski šoli v Gradcu in
Celovcu in vinorejsko v Mariboru, planinarsko
v Wengu. Italijani imajo 2 nižji kmetijski šoli:
v Vodnjanu in Poreču ter zimsko v Gorici.

Gozdarske šole so v Gusswerku na Šta¬
jerskem, v Celovcu in v Idriji.

* ' ®

O takih stvareh se pri nas jako redko kaj
sliši, še manj čita; smatrali smo torej za svojo
dolžnost podati tovarišem kratek pregled vsega
našega šolstva, da bi v vsakem mladem inte-
ligentu vzbudili zavest vnebovpijoče krivice,
ki se v tem pogledu godi nam Slovencem in
pa, da bi zatirali brezbrižnost za ta elemen¬
tarna vprašanja našega narodnega obstoja in
napredka. Preteklost menda kaže dovolj, da
imamo velik del svoje zaostalosti pripisati lastni
nezavednosti in brezbrižnosti.


72

SLOVENSKO SRED.
Ih VISOKOŠOLSKO
DIJRŠTVO o □ □ p

r


, S;

' ■

:



Naša akademiška društva.

Letos menda izstopa iz naših visokošolskih
vrst zadnji starejšinski naraščaj naše struje, ki
je bil aktiven v njej od njenega početka in do
danes, ne sicer takoj v akademiških društvih,
pač pa v skromnih gimnazijskih krožkih.

Tovariši, ki prihajajo danes iz srednjih
šol v našo sredino, že nimajo več teh čustev;
takrat je v nas kar plamtelo mlade sile in
čistega idealizma. In ko je prišla prva „Omla-
dina", se nam je zdelo, da nam prinaša novo
luč razsvetljenja. Vse, kar smo takrat mi šta¬
jerski dijaki najbolj čutili, izraža beseda „na-
roden“, ki smo jo rabili takrat zmiraj v nekem
tragičnem, fatalističnem zinislu. O tem nam
je pa prinesla „Omladina“ tako možatih, srce
mladega človeka tako tolažilnih besed !

Kako velik vpliv je imela takrat na nas
„Omladina“, se da sklepati iz tega, da smo
bili mnenja, da moramo dobiti v njej odgovor
na vsako vprašanje, ki nas je le kedaj težilo.
Mislili smo, da imamo vsi, ki se štejemo za
člane naše struje, tudi en svetovni nazor,
katerega organ nam je bil „Omladina“. Vidi
se iz tega, kako velikanski vpliv je imelo na
nas mlado narodno-radikalno gibanje, katero
je prvo pokazalo slovenskemu dijaku na velik

75

krog mu do takrat neznanih vzorov. Danes
moremo prav presoditi blagodejno vzgojevalno
delo „Omladine“, kije tako spretno analizirala
stremljenje mladega dijaka, mu stavila tako
lepe cilje in rekla: V tebi je moč, da vse
to dosežeš!

Skoraj vsak slovenski dijak, ki je sin
kmečke hiše, mora prestati, ko se podaja na
visoke šole, doma hude boje; ne pretiravam,
ko pravim, kako smo našli svoj čas v tem, da
smo zrli pred seboj sijaj izobraženega slo¬
venskega inteligenta, ki nam ga je naslikala
„Omladina“, tolažbo za vse preganjanje in
trpljenje, ki se je začelo, ko smo se odločali
za svoj življenski poklic.

Prišli smo slednjič po velikih bojih, z
veliko zakladnico mladostnega idealizma pa
močno dobro voljo v naša akademiška društva,

— na praktičnem torišču je izgledalo marsikaj
od tega, kar smo s! prej predstavljali v svoji
vroči fantaziji, drugače; smatram pa za svojo
dolžnost danes po štirih letih odkrito priznati

— če bi sploh smel človek dolžnosti nalagati
samo drugim, — da sem našel v naših društvih
vse, karkoli sem kedaj od njih pričakoval.
Resničnost teh besed občuti mogoče samo oni
popolnoma, ki je sam preživel lepa akademiška
leta v teh krožkih. Koliko neštetih razmatranj,
koliko medsebojne vspodbuje, kateri ima mar¬
sikateri od nas danes zahvaliti skoraj vse!

Tako sem postal najprepričanejši glasitelj
naše dijaške struje in danes trdim, da pomenja
vsak korak od tega vstran, kar vsebuje v bistvu
naša struja, za slovensko dijaštvo — reakcijo.
Naša struja je danes svobodomiselna propa-
gatorica duševnega individualizma, svesta si
svoje realistične smeri, vodi vstran od vsakega
utopizma pa tudi vsakega morečega cinizma.

76

Čuvajmo torej to svojo zaščitnico tudi zanaprej,
ne obešajmo se na njene zunanje pojave, sku¬
šajmo prodreti v njeno življensko jedro, ki ni
nikjer formulirano, ki ga čuti vsak v sebi dru¬
gače, kadar pa pridemo skupaj, nam to da
ono zavestno duševno harmonijo! Ako bi ne
bilo smelo to reči za strujo, želimo, da gre. tudi
v bodoče smer njenega razvoja isto pot, katero
bodo oznanjali vzori za vsem dobrim in lepim
stremečega slovenskega dijaka. Starejšina.

Slovensko akademično društvo »Slo¬
venija« na Dunaju (Vlil. Breitenfelderg. 20)
je najstarejše in največje slovensko akadem.
društvo. Ustanovljeno je bilo 26. maja 1. 1869.
Smer društva je bila že od začetka strogo
napredna, toda pomanjkanje enotnega dru¬
štvenega programa je omogočilo vstop v
društvo tudi klerikalnim dijakom. Prepiri, ki
so radi tega morali nastajati v društvu, so
končali 1. 1893. z izstopom klerikalnih dijakov
in ustanovitvijo (1894) klerikalne „Danice“.
Daši je bila „Slovenija“ sedaj enotnejša, vendar
je še vedno nekaj manjkalo do pravega njenega
razvoja in procvita. Jasno se je začelo kazati,
da samo  zbirati in zabavati akad. mladino,
ne more biti več namen akad. društev. »Slo¬
venija" je tvorila v tej dobi družbo ljudi, ki
so se sešli le slučajno, ki niso imeli nikakih
skupnih teženj. Jeseni leta 1901 pa so prišli v
društvo novi ljudje, ki so društvo reformirali
in mu dali enoten program, ki naj bo podlaga
vsemu društvenemu delu. Glavna točka novega
narodno-radikalnega programa, ki se je sprejel
22. januarja 1. 1902., je osam o s voj a na¬
roda,  kateremu cilju se klanjajo vsi drugi.
Na podlagi novega programa se je začelo
takoj z delom. Ustanovili so se razni klubi,
kakor narodno-gospodarski, politično -izobra-

77

ževalni, klub za ljudsko izobrazbo itd. Liberalni
dijaki, nezadovoljni z novo društveno smerjo,
so izstopili ter si ustanovili 1. 1902. svoje
društvo „Savo“, ki naj bi nadaljevala v za¬
starelem duhu prejšnje »Slovenije". „Slovenija“
pa se je kljub raznim napadom in oviram
krepko razvijala in si pridobila konečno po
marljivem in vstrajnem delu tudi priznanje
nasprotnikov. Danes so zunanji boji že po¬
nehali in zato je mogoče, da so posvečene
sedaj vse sile notranjemu izobraževalnemu delu.

Letos je obhajala ..Slovenija" dne 26. maja
40 letnico svojega obstanka, redek jubilej aka-
demiškega društva, poleg še slovenskega v
daljni tujini. Septemberska številka „Omladine“
prinese zgodovino tega za slovensko dijaško
življenje najvažnejšega in najbolj zaslužnega
društva.

Članom je na razpolago obsežna knjižnica
— okoli 3000 zvezkov — kateri se dodaja
redno vsaka na novo izišla slovenska knjiga.
Čitalnica nudi raznovrstne časopise in revije.
Obstojajo dalje različni klubi in odseki ter se
po potrebi ustanavljajo novi. Izobraževalni
klub  prireja vsak teden predavanja, kjer se
vadijo društveniki v prostem govoru in dis¬
kusiji. Evolucijo našega programa skuša po¬
speševati poseben programatični odsek.
Z ozirom na prihodnjo 40 letnico društva
sestavil se je odsek, ki marljivo zbira in
urejuje gradivo za spomenico. .Poučuje se po
možnosti laščina, češčina, slovenska in nemška
stenografija itd. Ob dolgih zimskih večerih
skrbita za zabavo pevski zbor, glasovir in šah.
Prirejajo se izleti v razne tovarne in zavode
ter v krasno dunajsko okolico. Za telesno
vzgojo skrbi društvo tudi s tem, da navaja
svoje člane k telovadbi v „Sokolu“.

78

Na zunaj je zastopano društvo v slovanskem
komiteju, pri slovenskem podpornem društvu
ter se udeležuje vseh slovanskih prireditev.
Odnošaji z drugimi slovanskimi organizacijami
so povsem najboljši, z nekaterimi celo prija¬
teljski. — „Slovenija“ je tudi poverjenica
..Slovenske", ..Hrvatske" in ..Šolske Matice' 1
za Dunaj. — V področju ..Slovenije" obstoja
strokovni medicinski kljub, ki je pa sicer po¬
polnoma samostojen. Ima že lepo strokovno,
knjižnico kjer dobivajo člani učne knjige in
skripta. Vrhutega goji tudi predavanja in disku¬
sijske večere ter vodi velevažno statistiko.

Akad. tehn. društvo »Tabor« v Gradcu
(Schonaugasse) 17. I.) Letos je obhajal „Tabor“
svoj prvi mali jubilej, petletnico svojega obstoja.
Ustanovljen vsled neznosnih razmer med slo¬
venskim dijaštvom v Gradcu, ki je bilo na
najlepši poti, da se popolnoma ..poburši", je
tekom svojih prvih 10 tečajev izvršil v polni
meri svojo nalogo. Ni bil le na čelu vsaki
akciji, ki je izšla iz vrst graškega dijaštva,
ampak tudi na druga društva je vplival s
svojimi reformnimi idejami. Odobravati je, da
se je zadnja leta obrnil glavni tok slovenskega
dijaštva v druga vseučiliška mesta, zlasti v
slovansko Prago, vendar bo vedno nekaj slo¬
venskih dijakov, posebno medicincev, ki bodo
ostali in študirali v Gradcu, že zaradi boljših
življenskih pogojev. Zato skuša nadomestiti
„Tabor“ svojim članom občno izobrazbo, ki
jim je ne nudi Gradec v toliki meri kot svetovna
mesta, poleg temeljite strokovne izobrazbe z
delom v znanstvenem klubu: predavanji, de¬
batami, poučnimi izleti itd. Tudi razvedrilo
in zabavo se ne zanemarja ; po zimi so čajevi
večeri, po leti pa izleti v lepo graško okolico
in kegljanje. — Preteklo leto je bilo posebno

79

burno radi spora med rektorjem in slovenskim
dijaštvom, ko je v decembru stopilo naše vse-
učiliško vprašanje z vso silo na dan. Sledila
je demonstracija jugoslovanskega dijaštva na
univerzi, na kar je zadel ves nemški terorizem
naše dijaštvo in akademična društva. Poiskati
smo si morali tudi novo stanovanje. Da bi
odvrnili srednješolski naraščaj od „Tabora“,
so po stari navadi slično gonjo proti radikalcem
vprizorili klerikalci, letos zaradi spremembe
pravil graškega izobraževalnega društva »Do¬
movine". Koliko je resnice na celi zadevi, je po¬
jasnila „Omladina“. V »Taboru" velja pravilo,
da je vsak član ob enem tudi član »akad. po¬
družnice sv. Cirila in Metoda" in »Prosvete". —
Da ostane »Tabor" na dosedanji višini, vabimo
vse tovariše, ki mislijo študirati v Gradcu, da
vstopijo v naše društvo. Našli bodo dobre
prijatelje, ki jih z veseljem sprejmejo, imeli pa
bodo tudi priliko, izobražati se in zastaviti
mlade sile v delu.

Slovensko akadem. društvo »Adrija«
v Pragi šteje danes 7 semestrov svojega ob¬
stoja. V društvu se je od prvega začetka do
danes prav marljivo delalo, posebno pa je bilo
vsled agilnosti posameznih članov preteklo
leto društveno življenje živahno. Društvo je
doseglo v preteklem letu veliko uspehov na
zunaj in znotraj.

V posebno zadoščenje si lahko šteje društvo,
da je pridobilo zadnji čas sebi kakor tudi celi
naši struji simpatij predvsem jugoslovanskega
dijaštva v Pragi, ki je stalo vsled nepoznanja
ter javnega in zahrbtnega ščuvanja nam na¬
sprotnih ljudi, vedno hladno naprani nam.
Zastopnikom našega društva se je posrečilo
dati jugoslovanskemu dijaškemu gibanju v
Pragi realno podlago; zato je pristopila k

80

„Zvezi jugoslovanskih akad. društev v Pragi"
tudi „Adrija‘‘. Umevno, da je stala „Adrija“
preteklo leto tudi s „Svazom češkoslov. stud."
v najožjih, prijateljskih stikih. Društvo pa ni
skrbelo le za svoje potrebe, ampak je zasle¬
dovalo ter presojalo vse javno slovensko živ¬
ljenje vedno z resnostjo in velikim zanimanjem.
S posebno skrbjo pa je zasledoval razvoj
našega dijaškega naraščaja v društvu v to svrho
voljeni odsek ter skušal na njega vplivati po
vseh svojih močeh. Izmed mnogoštevilnih
klubov in odsekov, ki so delovali v društvu,
se je posvečala največja pozornost izobraže¬
valnemu klubu, ki je imel redne debatne večere
in manjšinskemu klubu.

Z veseljem se opaža, ga se obrača v zad¬
njih letih kljub protiagitaciji slov. klerikalcev
glavni tok slov. dijaštva v slovansko Prago.

Število rednih članov je vsled tega letos
precej narastlo. Ker uživa društvo gostoljubnost
češkega „Akademičnega doma", tako da mu
je treba plačati za dve prijazni sobi le letnih
100 K, mu je mogoče porabiti vse ostale de¬
narne prispevke članov in naših cenjenih pod¬
pornikov za čitalnico in knjižnico. Društvo
ima svoj sedež v „Akademičnem domu" v
Spaleni ulici štev. 20.

Izobraževalna sredstva v naših
visokošolskih mestih.

1. Na Dunaju.

A) Knjižnice:

Vseučiliška knjižnica,  ki izposojale
strokovne knjige. Velika čitalnica je vsakomur
dostopna, mala pa le starejšim po semestrih.

81

6

Ako se založi maturitetno izpričevalo, se knjige
lahko vzame tudi na dom.

Zen t r al - B i b 1 i oth e k (L, Rotenturm-
strasse 16). Ima vso najboljšo nemško znanst¬
veno in leposlovno literaturo in precejšnje
število italijanskih in francoskih knjig. Mesečni
abonement znaša za znanstvo 50 vin., za lepo¬
slovje 1 K in vsaka izposojena knjiga 2 vin.
Radi lahkega izposojevanja ter krasne izbere
je dijakom priljubljena. Katalogi sov »Sloveniji"
članom vedno v vpogled.

Dvorna knjižnica.  V čitalnici lahko
čita vsakdo; obsega vse knjige in liste, ki so
izšle v Avstriji.

B)  Muzeji:

Zakladnica  na cesarskem dvoru.

Umetniško-zgodovinski muzej,  L,
trg Marije Terezije.

N ar a v o s 1 o vsk o-z godovi n ski muzej,
I., trg Marije Terezije.

Muzej v topničarskem arzenalu,
X. okraj.

Avstrijski muzej za umetnost  in
obrt, L, Stubenring 5.

Mestni zgodovinski muzej  v rotovžu.

Moderna galerija  III., Rennweg (Bel-
vedere).

C. kr. akademija upodabljajočih
umetnosti  j, I., Schillerplatz 3.

Muzej za avstrijsko narodopisje,
I., Wipllingerstrasse 34.

Vsi ti muzeji so parkrat na teden brezplačno
dostopni.

C) Izobraževalna društva:

Strokovnjaška predavanja iz vseh ved pri¬
reja „S ozi a 1 wi s sen sc h a f 11 ich e r B i 1 -
dungsverein"  (Vili. Schlosselgasse 11), Pre-

82

davanja so oznanjena na univerzi in vsakomur
dostopna. Prireja tudi poučne izlete.

„Akademischer Absti n en tenverein"
prireja zanimiva predavanja in diskusijske
večere o alkoholizmu.

Za slovenske medicince je važno društvo
„Vereinigung der Wiener Mediziner",
ki ima lepo znanstveno knjižnico in skoraj vse
medicinske časopise. Prireja znanstvena pre¬
davanja in poučne izlete. Zastopa stanovske
interese medicincev brez ozira na narodnost
in veroizpovedanje.

Nekaka univerza „en miniature" je »Vol ks-
heim“. XVI., Keplerstrasse z laboratoriji,
ateljeji itd. Dobra šola za slovenskega dijaka,
kako se moderno popularizira znanost. Ima
lepo knjižnico in vsakomur pristopno čitalnico
z vsemi boljšimi časopisi in revijami.

„S 1 o v e n i j a“ nudi svojim članom bogato,
okoli 3000 zvezkov broječo knjižnico, v kateri
je v prvi vrsti skoraj vse slovensko slovstvo,
dalje izbranejše nemške, francoske, italijanske,
češke, srbske, hrvatske, ruske in poljske knjige.
V čitalnici »Slovenije" so na razpolago z ma¬
limi izjemami vsi slovenski listi, boljši nemški,
češki, hrvatski in srbski. V izobraževalnem
klubu se vrše redno predavanja, ki so name¬
njena splošni izobrazbi. Za strokovno izobrazbo
skrbita samostojno v področje »Slovenije"
spadajoča kluba »Klub slov. medicincev na
dunajski univerzi" in »Klub slov. pravnikov
na Dunaju". Oba imata posebni znanstveni
knjižnici (medicinska šteje okoli 60 zvezkov,
pravniška okoli 80), prirejata predavanja in
diskusije iz medicinske in pravne stroke, vodita
statistiko slov. juristov in medicincev, dajeta
informacije novo vstopivšim članom itd. „Slo-

6 *

83

venija" prireja po možnosti poučne izlete v
znamenita tovarniška podjetja.

Društvo slov. agronomov „Kras“ ima v
svoji knjižnici vse knjige, ki so potrebne za
agronomski študij.

Izobraževalna sredstva v Gradcu.

4) Knjižnice in čitalnice.

Vseučiliška knjižnica  obsega blizu
150.000 knjig in rokopisov. Krasna čitalnica,
ki je posebno pripravna za študiranje, je odprta
v zimskem tečaju od 8.—4. ure popoldne, ob
torkih in petkih od 8. zjutraj do 8. zvečer, v
letnem tečaju pa od 8.—1. ure in od 4.—6. ure
popoldne. Znanstvene in učne knjige se lahko
sposojajo tudi na dom.

Knjižnica na tehniki  je odprta od 9.
do 1. ure in v zimskem tečaju od 4.—7., v
letnem pa od 3.-6. ure popoldne.

Deželna biblioteka  (Kalchberggasse 2)
je odprta ob delavnikih od 10, —1. ure ter v
zimskih mesecih od 4.—9. ure, od 1. maja do
15. julija od 4.—7. ure zvečer, ob nedeljah in
praznikih pa od 10,—1. ure. Proti mali odškodnini
se znanstvene in leposlovne knjige izposojajo
na dom.

Ljudska knjižnica in čitalnica  se
nahaja v Stempfergasse 4. I in Glacisstrasse 65
(„Saria“), knjižnica sama pa v Strauchergasse 15.
Izposojevalne ure so od 9.—l.in od 3.—7. zvečer.

B)  Muzeji.

Deželni muzej .Joanneum’  hrani
dragocene zbirke nadvojvode Ivana, ki se ne¬
prestano spopolnjujejo. V starem poslopju (Rau-
bergasse 10.) je mineraloški, geološki, botanični
in zoološki oddelek, zbirka starin in prehi-
storični oddelek. Ob nedeljah in praznikih je

84

vstop od 9. do 12. ure prost. V novem po¬
slopju (Neutorgasse 45.) je kulturnozgodovinska
in umetnoobrtna zbirka ter galerija slik (prost
vstop v nedeljo od 10.—1. ure) in zbirka bakro¬
rezov (Kalchberggasse), vstopnine prosto le v
pondeljek od 10.—1. in v četrtek od 3.-4. ure
popoldne.

V deželnem muzeju se nahaja tudi umet¬
niška razstava štajerskih slikarjev in stalna
razstava društva za umetno obrt.

Edina svoje vrste v Evropi je deželna
orožarnica  v Gosposki ulici 16., kjer se
nahaja nad 28.000 komadov orožja. Prost vstop
je le ob nedeljah od 10. — 1. ure.

C) Izobraževalna društva.

Sociološko društvo  ima redna pre¬
davanja vsak teden na univerzi.

V akad. tehn. društvu „Tabor“  je pred¬
vsem na razpolago obširna knjižnica, ki obsega
v prvi vrsti novejšo  slovensko in hrvaško
beletristiko. Tudi znanstvena literatura, juri-
dična, sociološka, modroslovna in jezikoslovna
je dobro zastopana. V knjižnici se nahajajo
tudi nemške, češke, poljske, ruske in francoske
knjige in moderne revije, v čitalnici pa razen
slovenskih listov tudi hrvatski in srbski. V
društvu obstoja znanstveni klub, ki prireja vsak
teden predavanja in debatne večere ter večkrat
poučne izlete. Od časa do časa obstojajo po
potrebi tudi razni drugi klubi in odseki.

3. V Pragi.

A)  Knjižnice in čitalnice:

C. kr. javna v s e u č i 1 i š č n a knjižnica
v Klementi  n u. Odprta vsak dan od 9. do
1. dop. in od 3. do 8. ure zvečer (vsako sredo
in soboto od 3. do 6. ure popoldne). Zaprta

85

je v mesecu avgustu, ob nedeljah in praznikih
ter ob običajnih počitnicah. V vseučiliščni
knjižnici se nahaja tudi čitalnica za periodično
izhajajoče revije vseh strok.

Knjižnica obeh tehnik  (na nemški
tehniki Husova tf. č. 240 — 1.) Odprta je vsak
dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 4. do
7. ure zvečer; ob nedeljah in praznikih samo
od 9. do 12. ure dopoldne.

Pražka mestna knjižnica  (Valentinska
ul.). Odprta je ob pondeljkih, sredah in petkih
od 9. do 1. ure dop., ob torkih, četrtkih in
sobotah od 3. do 7. zv. Knjige se izposojujejo
proti zastavljenju zneska 2 K in višje samo
prebivalcem mesta Prage. — Za knjige je treba
plačati na 14 dni 2-10  vin. V ravno tistem
poslopju se nahaja v H. nadstropju javna
osrednja čitalnica revij in časopisov. Dostopna
razen pondeljka vsak dan od 8. do pol 2. in
od 3. do pol 8. ure zvečer vsakomur proti
letnemu prispevku 20 vin.

Knjižnica muzeja kraljevine češke
(v muzeju, Vaclavske nam.). Pristopna vsakomur.
Odprta je razen praznikov vsak dan od 8. do
1. ter ob sredah in sobotah razen tega od
3. do 6. ure popoldne.

Mestneknjižnice:na  Kralj. Vinogradih
(Narodni dom), na Žižkovu (Bisilejske nam. 9),
v Karlinu (Komenskeho ui. 1) na Smihovu
(Komenskeho tr. 10). Čitalnica „Delnicke Aka-
demie“ (Žitna ul. 7). je pristopna vsakemu brez¬
plačno vsak dan od 6. — 9., ob nedeljah in
praznikih od 9.—11. dopoldne, Čitalnica kluba
„Slavie“ (Vodičkova ul., Novakuv dum 11. p.)
pristopna članom za 30 K letno, dijakom se zniža.

Knjižnica „kral. č. sp o 1 ečn osti nauk“
pristopna samo članom in po njih vpeljanim
osebam.

86

Knjižnica muzeja trgovske in obrtne
zbornice v Pragi za umetno obrt v Ru-
dolfinu. Odprta vsak dan razen pondeljka od
10.--12., ob sredah in sobotah tudi od 5,—8.,
ob nedeljah in praznikih od 10. — 12. Pristopna
vsakemu.

Knjižnica in čitalnica polj. kultur¬
nega sveta  za češko kraljestvo (Vaclavske
nam. 54). Odprta po sredah in sobotah od
9. — 1. Treba se oglasiti pri oficijalu.

Naprstkova knjižnica  (1. Betlemske
nam., „u Halanku" pristopna' priporočenim
obiskovalcem vsak dan od 9. — 1., ob pondelj-
kih tudi od 3.-6. Ima knjižnico Zeyerjevo,
oddelek kitajsko-japonski itd.

Knjižnica društva za povzdigo
industrije na Češkem  (Rytirske ul. 31).
Odprta vsak dan od 4.-8., ob nedeljah in
praznikih od 9.—12.

Knjižnica akad. čitalnice  (v Akad.
domu). Dostopna samo članom; letni prispevek
2 K. Odprta vsak dan od 8. — 8; v poletnem
tečaju ob nedeljah in praznikih popoldne zaprta.

Za dijake posebno važne so strokovne
knjižnice.

Knjižnica  „V š e h r d u“ (v Karolinu),
knjižnica filološkega društva  (v
Klementinu), knjižnica filozofiškega
društva  (Veleslavinova ul.), knjižnica
društva čeških medicincev  (Sokolska
(f. 35 III).

B)  Muzeji:

Zbirke muzeja za kralj. Češko.
Odprto poleti: po nedeljah od 10. — 1., po
sredah in sobotah od 2. — 6. zastonj; po torkih
četrtkih in petkih od 9. — 1. za 60 vin.; po
sredah in sobotah od 9.—12., po torkih, četrtkih
in petkih od 3.-5. za 1 K. Po zimi: po ne-

87

deljah od 9.— 1., po sredah in sobotah od 10.
—4. zastonj;' po torkih, četrtkih in petkih od

10, — 4. za 1 K. Slušatelji visokih šol imajo na
legitimacijo brezplačen vstop.

Češ ko-s 1 o v a n. narodopisni muzej
(Smihov). Ob sredah in sobotah od 3.-6., ob
nedeljah od 9. — 1. zastonj, drugače 1 K.

Muzej mesta Prage  (Poričsky sad).
Odprto ob nedeljah in praznikih od 10.—1„
ob torkih, sredah in petkih od 2.—6. (po zimi
od 2.-4.) zastonj; ob sobotah od 2.-6. (2.-4.)
za 40 vin.

Muzej trgovske in obrtne zbornice
(v Rudolfinu.) Odprto vsak dan razen pondeljka
od 10.—3. zastonj.

Te h n ol o gi čn i muzej  trg. in obrtne
zbornice (Purkynova ul.) Odprto vsak dan
razen pondeljka od 8.-3., ob nedeljah in praz¬
nikih od 9,—12.

Naprstkov muzej  (Betlem. nam. 1.)
Od junija do sept. ob nedeljah in praznikih
od 9. -12. za 20 vin., drugače vsak dan od

11. ure dopoldne za 2 K.

Žal nam primanjkuje prostora, da bi na¬
šteli vse mnogoštevilne galerije slik, vsa umet¬
niška društva, razstavna podjetja, ki delujejo
v Pragi in kjer je ukaželjen slovenski dijak
vedno dobrodošel gost. Opozarjamo tovariše
na to posebej, da ne zamude prilike si vsega
tega ogledati. Vse najdrobnejše informacije se
lahko dobi v , Svazu“.

Druga slov. akad. društva.

Na Dunaju je zbirališče liberalnih  slov.
akademikov „Sava“,  v Gradcu „Triglav“,
v Pragi „11 i r i j a“. Smotrenega pozitivnega

88

delovanja v modernem smislu v teh društvih
ni, ker smatrajo še vedno za glavno nalogo
akad. društev le ..zbirati in zabavati", ne pa
vzgajati in izobražati svoje člane.

Klerikalci imajo svoje organizacije doslej
le na Dunaju — „Danica“ — in v Gradcu
—• „Zarja“. V Pragi se slov. klerikalno akad.
društvo najbrž ne ustanovi tako kmalu ; praška
tla so za klerikalizem malo — prevroča.

„Kras“,  akademiško društvo slovenskih
agronomov obstaja na Dunaju. Zastopa stro¬
kovne interese slovenskih agronomov.

„Društvo slovenskih veterinarjev"
se je osnovalo letos na Dunaju z namenom,
da zastopa strokovne interese slovenskih vete¬
rinarjev.

„Klub slovenskih medicincev"  je
popolnoma samostojna organizacija pri „Slo-
veniji" na Dunaju. Ima svojo strokovno čitalnico
in knjižnico ter prireja strokovna predavanja.

„Akademiška podružnica družbe
sv. Cirila in Metoda"  v Gradcu je edina
akad. podružnica naše »Šolske družbe".

»Klub slovenskih tehnikov"  v Pragi
prireja poučne tehnične izlete in strokovna
predavanja ter zbira tudi gradivo za slovenski
tehnični slovar.

„ Č e š k o - s 1 o v e n s k i a k a d e ni. alpski
krožek"  v Pragi se je osnoval pred par leti
pri češki podružnici „Slov. plan. društva".
Vzbuja zanimanje med slovenskimi in češkimi
akademiki za naše planine in za turistiko.

„ Ko mi te slovanskih akademičnih
društev na Dunaju"  je oblastveno potrjena
zveza vseh akad. društev slovanskih, ki imajo
sedež na Dunaju. V njem so zastopana akad.
društva vseh slovanskih narodnostij. Široka
podlaga, na kateri stoji komite, mu bo omo-

89

gočala izvrševati namen : zastopati skupne

interese vseh slovanskih vseučiliških dijakov
na Dunaju, v važnih slučajih započeti enotno
akcijo vsega slovanskega dijaštva in s preda¬
vanji ter drugimi prireditvami upoznavati
posamezne slovanske narodnosti med seboj.

Ferijalna akad. društva.

»Prosveta«*) je skupna počitniška orga¬
nizacija narodno-radikalnega dijaštva, društvo
z ljudsko-izobraževalnim progAmom. Društveni
delokrog se razteza po vsem slovenskem ozemlju,
aktivna pa je „Prosveta“ le na Kranjskem, Šta¬
jerskem in Koroškem; Primorsko prepušča on-
dotnim ferialnim dijaškim društvom „Balkanu“,
„Adriji“ in Istri". Na Kranjskem obstoja poleg
centrale v Ljubljani podružnica v Novem mestu
za Dolenjsko in odsek v Kranju za Gorenjsko.
Najširšo delavnost razvija seveda osrednje
društvo, ki ima i največ članov i največ gmotnih
sredstev.

Posebno pozornost posveča kočevskim
pokrajinam ter štajerskim in koroškim ob¬
mejnim krajem. V zadnjem letu sta se usta¬
novili na Kočevskem dve novi ljudski knjižnici
v Dragi in v Čepljah. Ojastojajo pa že in dobro
vspevajo knjižnice v Novem Kotu, Loki in
Dobličih ter večja javna knjižnica v mestu
Kočevju, ki so jo ustanovili dolenjski srednje¬
šolci ter jo izročili „Prosveti“ v varstvo. Ko¬
čevsko ljudsko knjižništvo, ki je za okrepitev
kočevskih Slovencev največjega pomena, hoče
gojiti „Prosveta“ tudi v prihodnje. Na Štajerskem

*) Glej almanah 1907/8 in 1908/9.

90

je ustanovila centrala letos knjižnico v Spodnji
Št. Kungoti, obmejnem kraju nad Mariborom,
v Zibiki in Slivnici pri Celju. Na Koroškem
ima centrala deset knjižnic. Izmed teh so se
ustanovile letos knjižnice v Selah, v Šent Juriju
in v Čačah. Najnežneje mora gojiti „Prosveta“
knjižništvo na Gorenjskem. Gorenjski odsek
začasno ne deluje. To je zakrivila lanska ne¬
premišljena secesija gorenjskih radikalcev, ki
je vredna najstrožje kritike. Zapustili so
„Prosveto“ in se podali v „Vesno“, morda z
velikimi upi. Toda čas je, da spoznajo svojo
napako. Čez leto že obstoja „Vesna“. In vspeb?
Ena knjižnica in dva plesa. „Vesna“ torej ovira
gorenjski odsek, sama pa ne napravi ničesar.
Poživljamo somišljenike-Gorenjce, da napra¬
vijo konec tem neznosnim razmeram. „Pro-
sveta“ ima knjižnice na najvažnejših točkah
Gorenjske, v Tržiču, na Jesenicah, v Kranjski
Gori in v Ratečah. Zlasti te knjižnice je treba
znatno spopolniti in povečati. Deloma se je
to izvršilo že v preteklem letu, po večini pa
se ima zvršiti v naslednjem letu. Najnujnejša
je pač spopolnitev jeseniške knjižnice. Ondotno
industrielno prebivalstvo si želi dobrega in
raznovrstnega čtiva.

Dolenjska podružnica varuje v prvi vrsti
slovensko-nemško mejo na Kočevskem.

Dobro organiziran je tudi slovenski Štajer.
Najvažnejše mesto zavzema Podravska podruž--
niča s sedežem v Mariboru.

Manj delaven je bil dosedaj celjski odsek.
Upati pa je, da bo v prihodnje boljše, ker mu
bo pristopilo nekaj nadebudnih abiturientov.
Zato se spremeni odsek v podružnico.

Slovenje-bistriški in konjiški odsek je usta¬
novil skupno s centralo knjižnico v Peklu pri
Poljčanah.

91

Predavanj se je vršilo tudi letos prav
malo. Vsi poskusi, razviti intenzivneje delo¬
vanje tudi v tem oziru, so se izjalovili. Nikakor
pa ne gre, radi tega obupavati. „Prosveta“
mora doseči vspehov tudi na tem polju ; vzgojiti
je treba zato zlasti mlajše člane. Ob otvoritvi
nove domžalske knjižnice se je priredilo javno
predavanje o ljudskem knjižništvu in o slo¬
venskem šolskem vprašanju.

V zadnjem času so se prirejali v Ljubljani
redni tedenski društveni sestanki, na katerih
se ni razpravljalo samo o zadevah, ki se tičejo
neposredno „Prosvete“, temveč govorilo se je
o vseh aktualnostih, ki zanimajo pristaše na-
rodno-radikalne struje, zlasti ljubljanske radi¬
kalce. Ti sestanki se vrše popolnoma v smislu
Prosvetinega piograma, ki veleva, da naj bo
„Prosveta“ o počitnicah duševno središče slo¬
venskega dijaštva. Od teh sestankov si obeta
„Prosveta“ prav mnogo.

„Prosvetin“ ljudskoizobraževalni program
imajo od slovenskih ferijalnih društev še
„Adrija“  v Gorici, „ Bodočnost"  na Šta¬
jerskem, „Gorotan“  na Koroškem, „Balkan“
v Trstu in v zadnjem času ustanovljeno društvo
„ I s t r a “ za Istro.

Liberalci so si ustanovili za Gorenjsko
svoje ferijalno društvo „Vesno“.

Klerikalci so si po vzoru „Prosvete“ videč
njene uspehe ustanovili svojo „ Zvezo slo¬
venskega dijaštva",  kjer so pa prav pre¬
vidno — bodisi, da se je sramujejo, bodisi, da
nima dovolj kredita — zamolčali svojo kato¬
liško" firmo. Tudi slovenski liberalni akademiki
imajo svoje ferijalno društvo „ S a v o ki pa
deluje po vzoru nemških buršev.

Slovenska dijaška žurnalistika

šteje dva časopisa. „ O m 1 a d i n a ki izhaja
letos 6. leto, je organ narodno - radikalnega
dijaštva. Prinaša programatične in informativne
članke. V »listku" so rubrike: slovensko di-
jaštvo. literatura in umetnost, manjšinski obzor,
srednja šola i. t. d. Od časa do časa ima
»Omladina" srednješolsko prilogo, v kateri se
nahaja poleg programatičnih člankov iz peres
srednješolcev tudi beletrija.

Organ klerikalnih dijakov je „Zora“.
Prinaša poleg programatičnih in informativnih
člankov tudi beletrijo.

Redna dijaška publikacija je postal »Dijaški,
almanah"; izdaja ga eksekutiva narodno-radi-
kalnega dijaštva. V kratkem času si je pridobil
med dijaštvom veliko simpatij in priznanja.

Kakor povsod so začeli klerikalci tudi
tukaj capljati za nami in so izdali lansko leto
svoj »Koledarček katoliškega sloven. dijaštva".

93

Statistični pregled slovenskih
srednješolcev

po stanju koncem šolskega leta 1908 9.

PREGLED:

•Gimnazijcev . . . 2855 v šol. 1. 1907/8 2761
/Realcev . . . , 796  „ „ „ 1 907/8. 759

Vseli slov. srednješol. 3651 v šol. 1.1907/8 3520
94

DIJAŠKA PODPORA
DRUŠTVA o □ □ □


- - .


Podporna društva.

Dijaško podporno društvo »Ra-
dogoj« v Ljubljani je splošno podporno
društvo, ki posluje 16. leto. Podpira slovenske
visokošolce brez ozira na kronovino z brez¬
obrestnimi posojili, navadno v mesečnih zneskih
po 20 K. Lani je razširil svoj delokrog tudi
na absolvente višjih šol, ki vstopijo v praktično
službovanje in ne dobe nič plače ali adjuta.
Tem se dovolijo višji mesečni zneski. Stem se
bo seveda število podpiranih dijakov znižalo,
ako se ne povečajo društveni dohodki. V pre¬
teklem šolskem letu je „Radogoj“ 33 podpi¬
rancem podelil 5630 K. Med temi je bilo 22
pravnikov, 5 tehnikov, 2 medicinca, 2 modro-
slovca in 2 praktikanta. Prošnje se vlagajo v
počitnicah pri Radogojevem tajniku (letos g.
prof. Fr. Vajda).

„Radogoj“ bi bil v prvi vrsti poklican
prevzeti centralizacijo našega podporništva,
tako da bi centrala vsaj imela v evidenci vse
podpore ter na ta način dosegla kolikor mo¬
goče enakomerno podpiranje našega dijaštva.
Toda manjka delavcev, ki bi prevzeli to ogromno
delo. Saj je izmed 160 bivših Radogojevih
podpirancev komaj desetina rednih članov ali

97

7

ustanovnikov društva. In vendar bi moral vsak
smatrati za svojo častno dolžnost, da podpira
društvo, ki je podpiralo njega pri študijah!
Brezbrižnost in nehvaležnost bivših podpirancev
je prvi vzrok hiranja našega podporništva.

V domovini je še nekaj podpornih društev
z delokrogom, omejenim na nekatere dele
slovenske zemlje, tako v Celovcu podporno
društvo za slovenske dijake s Koroškega, v
Trstu za Primorce; na Štajerskem pa prav
izdatno podpirajo osobito ondotne posojilnice
štajersko slovensko dijaštvo. Omenjamo devet
Rapočevih štipendijev, ki znaša na leto vsak
300 kron in se vsako leto iznova podele. Pro¬
siti more vsak slovenski dijak, namenjene so
pa v prvi vrsti prosilcem iz šoštanjskega in
mariborskega okraja. Prošnje je navadno treba
vložiti do 20. novembra pri ravnateljstvu po¬
sojilnice v Mariboru.

Poleg tega je na Dunaju, v Gradcu in v
Pragi število slovenskih in neslovenskih pod¬
pornih društev, na katera se obračajo slo¬
venski dijaki precej veliko.

Dunaj. »Podporno društvo za slo¬
venske visokošolce na Dunaju"
podpira revne slovenske dijake vseh dunajskih
visokih šol. Podpore se podeljujejo od meseca
do meseca in je treba prosi-ti vsak mesec
sproti. Mesečni podporni minimum znaša
10 K, po potrebi se dovoli tudi večja svota.
V odboru sede s posvetovalno pravico tudi
zastopniki dijaštva (po en zastopnik »Slovenije",
„Save“ in „Danice“ ter zastopnik »divjakov",
kateri pa dosedaj še ni bil nikdar izvoljen).
Močna opora društva so štajerski denarni
zavodi, dočim se ostali denarni zavodi za njega
dosti ne zmenijo.

98

Določila za prosilce:

1. Prošnje za podporo je oddati prvi teden
vsakega meseca. Prošnje sprejemajo tudi akad.
društva.

2. Kdor prosi prvič, naj priloži prošnji
ubožno izpričevalo, narejeno po obrazcu, ki je
predpisan za vseučiliščnike; poleg tega naj
tudi pridenejo izpričevala o študijah preteklega
letnika (prvoletniki zrelostno izpričevalo, ostali
pa kolokvijska izpričevala, Izpričevala o državnih
skušnjah in rigorozih). Za prošnje je rabiti
obrazce, ki jih je založilo društvo in jih oddaja
dijakom brezplačno. Dobijo se tudi v akad.
društvih.

3. Razmere marsikaterega dijaka se tekom
šolskega leta izpremene ter so potem dokaj
različne od razmer, katere je opisal podpiranec
v prvi, začetkom šolskega leta vloženi prošnji.
Podpiranci naj torej vsak mesec vestno
izpolnijo vse razpredelke v obrazcu za prošnjo.
Na prošnje, ki so v tem oziru pomanjkljive,
se ni mogoče ozirati.

4. Podpiranci morajo ob pričetku vsakega
tečaja donesti izpričevalo o študijah preteklega
tečaja (izpričevala o kolokvijih, drž. skušnjah,
rigorozih).

5. Vsakemu podpirancu se priporoča, da
naj precej, kakor hitro mu bo to mogoče po
svojih močeh povrne društvu prejete podpore.

„J u r i d i č n o podporno društvo"
podeljuje podpore revnim juristom na dunaj¬
skem vseučilišču. Da se dobi podpora, je
potrebno, da se zglasi vsak prosilec v dru¬
štveni pisarni (vseučilišče, juridična fakulteta),
izpolni predpisani vzorec in predloži ubožno
izpričevalo, indeks in kolokvijska izpričevala.
Dobi se vsak drugi ali tretji mesec 15 menznih

99

7 *

znamk, event. tudi denar ali obleko. Društvo
izposojuje svojim članom tudi juridične knjige.

..Medicinsko podporno društvo"
podeljuje podpore revnim medicincem na
dunajskem vseučilišču. Vpiše se lahko v za¬
četku vsakega tečaja, pa tudi sicer vsak mesec.
Predložiti treba ubožno izpričevalo in indeks.
Dobi se navadno vsak mesec 10—15 menznih
znamk, izredno tudi podpore v denarju ali
obleki. Društvo izposojuje svojim članom tudi
medicinske učne knjige. Poleg tega so dru¬
štveni člani lahko oproščeni napol ali pa
popolnoma pristojbin v raznih medicinskih
kurzih.

»Filozofsko podporno društvo"
podeljuje podpore revnim filozofom na du¬
najskem vseučilišču. Začetkom vsakega tečaja
se mora vložiti prošnja na »Philosophischer
Unterstutzungsverein an der Wiener Univer-
sitat". Pridejati je treba: ubožno izpričevalo,
potrdilo referenta za štipendije, indeks ih ko-
lokvijska izpričevala (prvoletniki zrelostno iz¬
pričevalo). Dobi se navadno vsak mesec 10
menznih znamk. Društvo posreduje tudi oddajo
instrukcij, na katere se pa slov. dijak ne sme
zanašati, da jih dobi.

Posamezna podporna društva  ob¬
stojajo tudi na živinozdravniški in poljedelski
visoki šoli. Pogoji slični.

„Gregorijevo društvo"  (Gregorius-
Verein) daje revnim vseučiliščnikom vseh na¬
rodnosti mesečno 12 K oz. 20 kron. Prošnje,
katerim je treba pridejati maturitetno izpri¬
čevalo, ozir. kolokvijska izpričevala, ubožno
izpričevalo, stanovski izkaz (Nationale), potrdilo
referenta za štipendije in potrdilo, da je pro¬
silec vpisan na dunajski univerzi, se morajo

100

vložiti pričetkom zimskega tečaja pri policij,
svetniku dr. Wagnerju. (XIV. Kellinggase 2. II.)

Splošno podporno društvo na du¬
najski univerzi.  Pri tem društvu prosi
lahko vsak vseučiliščnik, ki je najmanj že v
3. tečaju. Prvoletniki ne dobijo nikakih podpor.
Vsak prosilec se mora v društvo vpisati.
Pogoji: 1) izpolniti se mora tiskani vzorec,
ki leži na razpolago v društveni pisarni,
2) indeks, 3) ubožno izpričevalo, 4) potrdilo
referenta za štipendije in 5) kolokvijska izpri¬
čevala. Vsak prosilec dobi navadno vsak drugi
mesec 10 menznih znamk, oz. enkratno de¬
narno podporo, za katero je pa potrebna
posebna prošnja.

„St ud e n t en h ei m“ (IX. Porzellangasse
30). Društvo „Asylverein der Wiener Univer-
sitat“ podeljuje revnim slušateljem vseh na¬
rodnosti in veroizpovedanj na dunajskem vse¬
učilišču brezplačno stanovanje, postrežbo in
kurjavo. Poleg tega se dobi v zavodu raz¬
meroma dobra hrana in sicer zajutrek za
10 v., kosilo za 24 v. in večerja za 20 v.
Svečavo in perilo mora plačati vsak sam.
Prošnje, ki jih je nasloviti na odbor zgoraj
omenjenega društva, se morajo oddati osebno
do 15. oktobra vsakega leta. Priložiti je treba:
1) zrelostno izpričevalo, 2) ubožno izpričevalo,
(ki naj je potrdi tudi župnik), 3) potrdilo
referenta za štipendije, 4) indeks in 5) „na-
tionale . Priporoča pa se, da se vpošljejo na
ravnateljstvo zavoda že v počitnicah provi¬
zorične prošnje, katerim je treba pridejati le
zrelostno in ubožno izpričevalo. V oktobru je
sicer treba vložiti še enkrat prošnjo, toda oni,
ki so prosili že v počitnicah, pridejo v slučaju
ugoditve preje na vrsto. Prosilci, ki nimajo
starišev, imajo prednost.

101

»Dijaško bolniško društvo na Du¬
naju", (»Verein zur Pflege kranker Studie-
render"), ki ima svoje društvene prostore na
vseučilišču, preskrbuje svojim članom v slučaju
bolezni brezplačno zdravniško pomoč, brez¬
plačna zdravila in v bolnišnici brezplačno
mesto 2. razreda, v slučaju smrti tudi brez¬
plačen pogreb. Član društva je lahko vsak
slušatelj vseučilišča, tehnike, živinozdravniške,
poljedelske visoke šole in umetniške akademije.
Pri vpisovanju, ki traja v zimskem semestru
od 1. oktobra do sredi, novembra, v letnem
pa od začetka inskripcije 30 dni,  je treba
pokazati indeks in oddati stanovski izkaz. Pri
vstopu je treba plačati 2 K vstopnine in 4 K
udnine za semester (če se vpiše za celo leto
le 6 K). Revnim visokošolcem iz Kranjske
povrne navadno to svoto dež. odbor kranjski.

„M e n s a a c a d e m i c a“ (I. Reichsrat-
strasse 29) daje vseučilišnikom proti primerni
odškodnini kosilo in večerjo.

Prevažno podporo za slov. visokošolce iz
Kranjskega tvorijo na dunajskem vseučilišču
tudi Knafflove ustanove,  katerih je sedaj
36, vsaka z letnimi 600 K. Ustanovil jih je
leta 1671. Gorenjec Luka Knaffl, župnik v
Grofi-Rufipachu na Nižje Avstrijskem za dijake
»kranjske narodnosti". Ustanovo upravlja sedaj
ravnatelj dunajske vseučiliške pisarne posamezna
mesta pa oddaja vseučiliški senat. Za ustanove
prosi lahko vsak visokošolec iz Kranjske, ki je
vpisan na dunajskem vseučilišču. Prednost
imajo prosilci, ki so prestali zrelostno skušnjo
z odliko. Juristi in medicinci dobijo ustanovo
navadno šele po prvem izpitu, filozofi v drugem
ali tretjem letu. Prošnje, naslovljene na vse¬
učiliški senat, je vložiti najkasneje do 31. no¬
vembra vsakega leta. Priložiti je treba: 1) krstni

102

list, 2) domovinski list, 3) ubožno izpričevalo,
4) potrdilo o stavljenju koz, 5) zrelostno iz¬
pričevalo, 6) potrdilo referenta za štipendije, -
7) kolokvijska izpričevala zadnjih dveh se¬
mestrov, oziroma izpričevalo o prestanem
državnem izpitu. Ustanova se uživa, tudi lahko
v vojaškem letu.

Gradec. .Podporno društvo  za
slov. visokošolce v Gradcu".  Predsednik
gosp. dr. Fr. Žižek, Luthergasse 4/1. Društvo
deli podpore v denarju in v obednicah, in
sicer razen oktobra, aprila in julija vsak
mesec. Seja odbora podpornega društva se
vrši drugo soboto vsakega meseca. Namesto
prošnje le treba izpolniti prosilcu samo po¬
seben vzorec, ki jih je dalo podporno društvo
na razpolago v vseh graških akad. društvih.
Vestno izpolnjen vzorec je treba oddati v
vsakem akadem. društvu za to določenemu
referentu; referenti iz vseh treh društev skupaj
tvorijo poseben dijaški pododbor, ki strogo
nadzoruje, da navajajo prosilci vse svoje
dohodke.

Ko se prosi prvič v tečaju, je treba priložiti
prošnji: 1) kolokvijska izpričevala, ozir. ma¬
turitetno izpričevalo; 2) ubožno izpričevalo;
3) izkaz, da je prosilec dotični tečaj inskri-
biran. Podpore se razdele med prosilce pro¬
porcionalno, tako da se skuša enakomerno
pripomoči vsakemu prosilcu do eksistenčnega
minima (50 K). Redni maksimum mesečne
podpore je bil lansko leto 25 K.

.Slovansko podporno društvo"
(„Studien - U n t er s til tz u n gs f o n d s fur
s 1 a v i s c h e Hochschiiler der Grazer
Un  i v e rs i t a t“). Uprava društva je v rokah
akad. senata. Podpore razdeljuje dijaški odbor

103

obstoječ iz 9 članov. Društvo deli podpore
dvakrat v letu, in sicer razdeli v zimskem
tečaju okoli 600 K, v poletnem do 400 K.
Prošnje enako opremljene kakor za opro-
ščenje kolegnine, je oddati ob razpisanem
terminu pri glavnem pedelu.

„S 1 o v a n s k o bolniško društvo"
(„Kranken-Unterstutzungsverein fur
slav.  H o c h s c h u l.er“), v rokah senata in
dijaškega odbora. Člani morejo postati vse-
učiliščniki in tehniki. Društvo nudi brezplačno
zdravniško pomoč, zdravila in v slučaju po¬
trebe bolniško oskrbo 11. razreda. Vstopnina
2 K, članarina 4 K za semester, člani se vspre-
jemajo le v prvih 6 tednih vsakega semestra
v lokalu, ki je na posebni črni deski „Slov.
bolniškega društva" na univerzi naznanjen.

Za Slovenca pride v Gradcu v poštev samo
še takozvani „F re i ti sch -1 ns ti tu t“, ki deli
vsak mesec obednice. Slovenec more le malo
pričakovati od tega društva. Juristi dobe do
8, filozofi 10 — 15, medicinci do 15 obednic.
Enako društvo obstoji na tehniki. Prošnje se
morajo oddati osebno referentu na posameznih
fakultetah. Natančnejše informacije daje po¬
sebna črna deska na rektoratih.

Praga. .Podporno društvo za slo¬
venske visokošolce v Pragi"  podpira
slovenske slušatelje čeških visokih šol praških
z mesečnimi podporami do 25 K (v gotovini
in v nakaznicah za obede v menzi). Prosilec
napiše prošnjo na poseben vzorec, ki ga je
dobiti v naših akademičnih društvih v Pragi,
priloži ubožno, zrelostno (oz. kolokv.) izpriče¬
valo ter dokazilo, da je vpisan na kaki češki
visoki šoli. Vse to odda enemu poverjeniku,
ki jih imata praški slov. akadem. društvi pri
podpornem društvu. Ta mu izroči, ko so

104

prošnje rešene, nakaznico, na katero mu blag.
podpornega društva izplača nakazano podporo.

„Husov Fond"  podpira vse slušatelje
na čeških visokih šolah brez razlike; podpira
tudi slovenske prosilce z mesečnimi podporami
4— 10 K. Prosilec, ki mora biti član „Husovega
Fonda" (letna članarina 1 K), napiše prošnjo
na poseben vzorec, ki se dobi za 2 vin. v
društveni pisarni (Praga II., Reznicka ul. 14.
Uradne ure od 3. do 4. pop.) priloži ubožno
izpričevalo napisano istotako na posebnem
vzorcu ter odda oboje v zadnjih treh dneh
meseca (za mesec vinotok šele od 1. do 6.)
društvenemu tajniku. Pri razdelitvi podpor
(14. in 15. vsakega meseca) se mora izkazati
z društveno legitimacijo ter z dokazilom, da
je vpisan na češki visoki šoli. „Husov Fond"
daje tudi brezobrestna posojila za pristojbine
pri skušnjah.

„Nadace Krombholzova"  omogočuje
akademikom praškim brez razlike brezplačno
zdravljenje (zdravnike in zdravila). Kdor želi
brezplačno zdravljenje, si vzame na kvesturi
ali v pisarni svoje šole poseben vzorec, izpol¬
njenega da podpisati kakemu profesorju ter
gre ž njim  k zdravniku ali pa na kliniko ; na
recept, ld se mu napiše, dobi v lekarni brez¬
plačno potrebna zdravila.

„Mensa academica’  (Spalena ul. 20)
daje revnim akademikom za nizko ceno obed
(po- 58 vin.) in večerjo (po 36 vin.). Kdor želi
imeti hrano v Menzi, napiše na poseben vzorec
prošnjo (dobi se golica v „Svepomoci‘‘, Spa¬
lena ul. 9), priloži svoje ubožno izpričevalo
in na karton nalepljeno fotografijo za legiti¬
macijo; za par dni dobi legitimacijo, na katero
si v Menzi pri kontrolorju kupuje nakaznice
za obede. Kdor hoče v Menzi obedovati (ozir.

105

večerjati), izpolni nakaznico s svojim podpisom
in dnevom ter polovico vrže v posebno skrinjico
v Menzi, drugo polovico pa odda drugi dan
pri obedu (ozir. večerji) kontrolorju.

„Svepomoc“  preskrbuje revnim dijakom
inštrukcije in druga primerna mesta. Kdor
želi kako mesto, mora napisati prošnjo, v kateri
navede, kaj bi lahko poučeval. Slovenskim
dijakom se ni mogoče v Pragi na inštrukcije
preveč zanašati, ker — vsaj v začetku — ne
znajo še toliko češki, da bi mogli sprejemati
taka mesta. Vse podrobnosti se dobe v „Sve-
pornoci" (Spalena ul. 9) od 9. do 1. in od 3.
do 6. ure popoludne.

,Hlavkovy  k o 11 e j e.“ Tu dobi reven dijak,
ki se izkaže z izvrstnim zrelostnim izpriče-
valom, pozneje z izvrstnimi izpričevali od iz¬
pitov, prosto stanovanje, razsvetljavo, kurjavo
in perilo; za hrano plačuje mesečno po 12 K,
nekaj mest pa je sploh brezplačnih. Prošnje
za sprejem se vlagajo pri ravnateljstvu (Praga 11.,
Jenštejnska ul. 1; vzorec zanje se dobi isto-
tam), za zimski tečaj do 15. vel. srpana, za
letni do 15. sušca. Lani je bilo v zavodu nad
200 dijakov.

„ Filozofsko podporno društvo"
daje podpore v neenakih terminih, ki so na¬
znanjeni na črni deski na filozofski fakulteti.
Vzorec za prošnjo v „Svepomoci“.

„Pomocny spolek nadace J o n a -
kovy“  (za pravnike). Prošnjo je treba na¬
pisati za celo leto naprej in priložiti ubožno
izpričevalo in reverz, s katerim se prosilec
zaveže podporo pozneje vrniti, ter jo izročiti
v prvi polovici vinotoka oficijalu pravniške
fakultete.

106

Podporni fond „Purkyne“ (za medi-
cince), daje podpore v denarjih, v obednieah
ter posojila za rigor. takse. Vzorec za prošnjo
pošlje na željo „Spolek českych mediku"
Praga II., Lipova ul. 2).

.Nadace Skuberskeho"  daje revnim
tehnikom obednice. Prošnje se oddajajo tajn.
društva v dobi, ki je naznanjena na črni deski
na češki tehniki (navadno do zadnjega vin,).

Slovenski slušatelji visokih šol brez razlike
mesta in stroke dobe lahko ministerijalne
podpore,  ki jih jim podeljuje ministrstvo za
uk in bogočastje, in sicer v znesku 40—120 K
za tečaj. Prošnje, ki so naslovljene na ome¬
njeno ministrstvo, se oddajajo, opremljene z
ubožnim izpričevalom in izkazih o uspehih v
študijah, v dekanatski, oziroma rektorski pisarni.
Prošnje se pišejo slovensko.

Podporna sredstva za slov. srednje*
šolsko dijaštvo.

Najvažnejša in ponajveč edina sestavina
srednješolske podporne akcije so danes dijaške
kuhinje;  žal, da prav pogosto ne ustrezajo
svojemu namenu. Ponekod pa ni niti dijaške
kuhinje. Prva naša zahteva je torej, da se v
vsakem srednješolskem mestu ustanovi poštena
dijaška kuhinja, obstoječe pa se naj korenito
izboljšajo.

Akoravno bi bila največja napaka, ki bi
jo mogli storiti, da bi prezirali srednješolsko
podporništvo, vendar je res, da to ne igra pri
90 °/ 0  večini srednješolskega dijaštva niti blizo

107

take vloge kakor danes skoraj še pri slehernem
visokošolcu. Osrečevalna tolažba, da postane
sinček enkrat „gospod“, je še pač vendar velika
dobrota za slovenskega dijaka. Vsaka stvar
ima svojo dobro in slabo stran ; to moremo
tudi enkrat reči na čast bujnemu slovenskemu
tercijalstvu!

n

108

V. DIJAŠKO DELO ZA
SLOV. VSEUČILIŠČE V
L, 1908/9

□ □ □ □ □

Dunaj.

Leta 1856 pomeni razdobje v slovenskem
vseučiliškem vprašanju. To leto se je zagrnil
grob, v katerega je dunajska vlada položila
našo. visokošolsko zadevo. V tem letu so za¬
spala slovenska juridična predavanja na graški
univerzi, ne da bi se tedaj zopet vzbudila.

V teku več kot pol stoletja moramo za¬
znamovati samo en moment, ki znači korak
dalje: 1. 1898 je deželni zbor kranjski ustanovil
vseučiliški fond pol miljona kron, kateremu
je pridjala občina ljubljanska 100.000 K. Dru¬
gače pa je slovensko vseučiliško vprašanje tam
kot 1. 1856, samo s tem razločkom, da je sedaj
slovenski dijak na avstrijskih vseučiliščih brez¬
praven gost, ki je na poti nemškim nacijo-
nalcem na vseučiliških stolicah, trn v peti
nemškim dijakom, da, celo pedelom in pou¬
lični druhali.

Če iščemo vzrokov za ta važna dejstva,
jih dobimo v prvi vrsti gotovo pri mačehovskem
Dunaju, ki nam ni bil nikdar pravičen. A ne
manjša krivda pade tudi na naše politike. Ali
se je kdo izmed teh že kdaj resno poprijel
stvari? In naši znanstveniki? Ti deloma spe,
deloma bogate s svojimi deli tujo literaturo.

111

Zato smo zdaj tam, kot smo bili za časa na¬
šega rojaka, učenega Kranjca.

Videč vse to, je slovensko dijaštvo prišlo
do spoznanja, da tako ne pridemo nikamor.
Zateklo se je torej k samopomoči.

Predvsem je dalo inicijativo za ustanovitev
splošnega vseučiliškega odseka, ki naj bi or¬
ganiziral vse moči. To misel je deželni odbor
kranjski vsaj začasno pokopal.

Na Dunaju se je ustanovil poseben dijaški
odsek vseh dijaških struj, ki ima namen kon¬
trolirati delo ter drezati, da „rodoljubi“ ne
zaspe. In ta odsek se ima ponašati z relativno
lepimi uspehi.

Povzročil je, da sta izdala oba dijaška
lista posebne vseučiliške številke; izdal je tudi
vseučiliško brošuro „Slovenska visoka šola v
Ljubljani", ki je vzbudila že precej šuma. Po¬
sebno vseučiliško brošuro so izdali tudi naši
klerikalni kolegi, potem ko so dobili izgovor
za izstop iz skupnega odseka.

Odsek je priredil na Dunaju tri krasno
vspele shode. Znamenit je bil posebno prvi
3. grudna 1908, ko je ..Narodna zveza" po
svojem oficijelnem zastopniku izjavila, da mora
spraviti slovensko vseučiliško vpra¬
šanje vsaj za korak naprej.  Te obljube
Zveza še ni izpolnila, a dijaštvo tega ne bo
pozabilo, marveč vedno znova priganjalo, da
se kaj pozitivnega ukrene. Drugi shod v janu-
varju in tretji v juniju sta se pečala večinoma
z italijansko pravno fakulteto. Taki shodi so
se vršili tudi v Pragi in v Gradcu.

S posebno intenzivnostjo pa je nastopilo
slovensko dijaštvo v domovini. O božiču se je
vršila cela vrsta shodov in impozantnih ma¬
nifestacij. Naj naštejem samo nekatere: Trst,
Celje, Maribor, Novo mesto, Metlika, Ribnica,

112

Sava na Gorenjskem, Št. Janž na Dolenjskem.
Št. Rupert, o veliki noči so tem sledili: Kranj,
Idrija, Trebnje. Nad vse znamenita pa je bila
manifestacija vseh slojev in strank v Ljubljani
10. prosinca. V največji dvorani na Slovenskem,
v veliki dvorani hotela „Union" je manifesti¬
ralo več kot štiritisoč ljudi najrazličnejšega
stanu, starosti in spola.

O velikih počitnicah se ta pokret nadaljuje.

Vprašanje je, da li bodo ti koraki imeli
kak uspeh? Ali naj ostane samo pri shodih?

Gotovo ne! Shodi so samo prva stopnja.
In pri tej ne smemo nehati, ker potem smo
tam, kjer bi bili, če bi bili popolnoma mirni.
Prvemu koraku mora slediti drugi in tretji vse
dotlej, da se izpolni naša upravičena zahteva.

Kaj torej storiti?

Ustanoviti se mora splošen, delaven vse-
učiliški odsek, katerega naloga bo, pripraviti
znanstveno in materijelno podlago slovenski
visoki šoli. Za prvo je treba pred vsem de¬
lavcev; a teh nam ne manjka, samo poiskati
se jih mora in jih pripraviti k delu ne pa od¬
bijati, kot se navadno pri nas godi. V materi-
jelnem oziru pa — če ne pojde drugače —
magari posežemo v lastni žep, ter z lastnimi
žrtvami postavimo to, česar nam ne dajo oni,
ki imajo dolžnost to storiti. Dokazati hočemo,
da še nikakor ne maramo poginiti, četudi je
to srčna želja raznih naših nasprotnikov.

Ta odsek bo torej kršil pot do slovenske
visoke šole. Če stori svojo dolžnost, se v 10 letih
vsa stvar temeljito izpremeni. tako da imamo
v tem času že vsaj lastno juridično fakulteto.

Kaj pa do tedaj? Ali naj še toliko časa
prenašamo ,,kulturne" neslanosti Dunaja in
Gradca ?

113

8

Tudi za to se dobi lek. In ta je: hrbet
Dunaju in Gradcu!  Vse, kar le more, v
Prago, Krakov in Zagreb, če nam naši poslanci
tamkaj pridobe reciprociteto!

S tem se rešimo nemških batin, osvobo¬
dimo se nemškega vpliva, na drugi strani pa
denar, ki ga sedaj puščamo v nemških mestih,
ponesemo v druge, hvaležnejše roke.

To se mi zdi edini način, da se ubranimo
preganjanj in šikan, ki obetajo priti ravno v
prihodnjem letu do vrhunca, ko se bodo Nemci
krvavo maščevali nad nami radi naše brošure,
kot so sklenili pod Malikovo patronanco, in
ko nam zapro akademično menzo ter nas po-
mečejo iz podpornega društva za bolne viso-
košolce, kar bo mnogokateri britko občutil.

Kakor rečeno: edino samopomoč nas
more rešiti ! Dunaj nam sam od sebe uni¬
verze nikdar ne da, naši rodoljubi je pa tudi
ne pribore, ker bi jim škodila, če bi vzgajala
misleče, neupogljive ljudi, na drugi strani pa
tako delo nič ne nese, in s tem je povedano
vse - Mirko Černič.

r— 3 a t—~T

114

Praga.

Ne narodni zastopniki, slovensko dijaštvo
je doseglo v zadnjem letu najpomembnejši
uspeh za slovensko vseučilišče. To dejstvo bi
bilo treba še posebej označiti, prejasno govori,
kako malo resno se jemlje ta naša zahteva celo
v času, ko se za njo, kakor pravijo, v državnem
zboru obstruira.

Preteklo šolsko leto 1908/09 je sklenil pod
rektoratom Slovencem posebno naklonjenega
prof. Heyrovskega  na intervencijo akad.
društva „Adrije“ ter ostalih slovenskih dijaških
društev v Pragi akad, senat staroslavne češke
univerze v svoji seji dne 26. marca 1909. leta,
sledeče:

1. podati naučnemu ministerstvu vlogo,
da bi bilo dovoljeno potom naredbe uvesti
prehodno stolice posameznih disciplin na pravni
in filozofski fakulteti, spojene s češko univerzo,
na katerih bi se predavalo v slovenskem je¬
ziku, seveda, ne da bi to tangiralo jezikovni
značaj češke univerze ;

2. da so profesorski zbori pripravljeni pri¬
pustiti habilitacije slovenskih docentov po
predpisanih zakonih, in sicer v jeziku določenem
po fakulti v vsakem posameznem slučaju ;

115

8 *

3. da bi ti docenti v slučaju, da se ustreže
zahtevam pod 1., bili podlagani za izredne in
redne profesorje extra statum, tako da bi stroški
ne obtežev&Ii proračuna češke univerze;

4. da bi se sklepalo o ostalih zahtevah
pozneje, ko bode vprašanje bliže svoji rešitvi.

Enako vlogo, ki zahteva provizoričnih
slovenskih predavanj na češki univerzi dotlej,
da bodo priprave za vseučilišče v Ljubljani
dovršene, je pripravil za naučno ministerstvo
v imenu vseh slovenskih akad,- društev tudi
vseučiliški odsek v Pragi.

Zahteva po provizoričnih slovenskih pre¬
davanjih na češki univerzi v Pragi je izšla iz
društva „Adrije“.

Na vseh raznih manifestacijskih zborovanjih
jo je z vnemo zastopala že v teku 3 let, letos
pa se je začela resno vpoštevati tudi v izven-
dijaških krogih. Vodilo je k temu koraku pre¬
pričanje, da je to pod danimi razmerami še
najboljša pot do uresničenja naših zahtev po
najvišjem izobraževališču. Vemo tudi že danes
naprej, da te-le naše minimalne zahteve ne
bode podpirala večina slovenskih poslancev,
ki je voljena na protikulturnem programu —
iz strahu pred napredno češko Prago in do¬
slednega nasprotstva proti vsakemu svobod¬
nemu duševnemu stremljenju. Kakšno sleparstvo
vganja klerikalna stranka, v katere vodstvo so
danes izročeni narodni interesi, z vseučiliško
zahtevo, pokaže dovolj izmed neštetih že samo
ta-le slučaj: Dr. Mihajlo Rostohar ima štipen¬
dijo od kranjskega deželnega odbora zato. da
se habilitira, ne dobi ga pa danes izplačanega,
ko odločuje Lampe v kranjskem deželnem
odboru in ne pomaga prav nobena urgenca
ničesar; prisiljen ga je iztožiti. Taka je vsebina
klerikalnega krika po slovenskem vseučilišču.

116

Sicer slovensko dijaštvo že dolgo ve, da
je danes osamljeno v doslednem boju za slo¬
vensko vseučilišče. Drugim so ustanavljali
univerze papeži in cesarji, Slovencem jo bo
dijaštvo. Kako daleč je še ta cilj, ko smo pri¬
siljeni računati samo na svoje skromne moči,
pa mi verujemo v njega tako gotovo, kakor
vemo, da je stremljenje učečih in se učečih
najmogočnejša življenska moč univerz od nji¬
hovega početka sem pa do danes, kakor je
rekel v juliju ob priliki 500 letnice lipske univerze
učeni Wundt. Tega stremljenja v človeku ne
bo in ne more ubiti noben reakcijonarni sistem,
ki zadaja danes slovenskemu napredku tako
hude rane.

Slovenski poslanci še ne vedo, kako se
je treba lotiti zadeve slovenskega vseučilišča,
danes zahtevajo to, jutri ono, slovensko dijaštvo
pa je danes že zedinjeno, ve, kaj je treba najprej
storiti. Senat staroslavne češke univerze je dal
temu najpomembnejši izraz. Gremo od sedaj
naprej v Prago, hočemo zahtevati, da lahko
študiramo tam z ravno takimi uspehi kakor
na nemških univerzah. Gremo danes gori in
hočemo omogočiti, da se nalaga plodonosno
slovenski duševni kapital tudi med tem, ko
mora služiti slovenska vseučiliška zahteva zopet
za nekaj čaša za to, da se dvigne politiški renome
kakega narodnega voditelja.

Češka univerza je danes edina, ki je tudi
dokazala, da ne goji za naše težnje samo
simpatij, ampak da je pripravljena pomagati
nam sama. Zatorej, pozdravljeno slovensko
dijaštvo v Pragi, storilo bo tukaj lahko
veliko za svoje težnje po vseučilišču ter sebe
kot narodni in kulturni činitelj ; kajti nikjer
drugod ne stopa problem malega naroda tako

117

v ospredje kakor v Pragi. Predvsem pa po¬
zdravljen prvi slovenski docent na češki uni¬
verzi v Pragi! Jože Pučnik.

Pripis.  Ravno se mi poroča, da jenaučno
ministerstvo zavrnilo vlogo akad. senata. Tega
pod Sturgkhom ni bilo drugače pričakovati ;
čaka nas tem težje in vstrajnejše delo. J. P.

□ a a
a a
a

118

SREDNJEŠOLSKI DEL

»Organiziranje mlajšega di=
jaštva, malum necessarium.«

Tako govore danes oni, ki trepečejo za
svoj naraščaj iz inteligentnih vrst. Bojijo se
vsake svobodne besede, zato hočejo že mla¬
dino obdati s kitajskim zidom duševne slepote,
ki jo naj vlije v njena vsprejemljiva srca stran¬
karski fanatizem. Strankarstvo, ki kaže ravno
tukaj svojo najmizernejšo stran, to je oznanjanje
sovraštva, jim naj pomore tam, kjer manjkajo
vzori, kjer odreka razumna vzgoja.

Častitljivi pedagogi, za slovensko mladino
je vaša beseda odveč; kako nam je skrbeti za
njeno vzgojo, to bo že povedal ob pravem
času po sili in potrebi „dux in omnibus",
neizogibni gospod veroučitelj.

„Opuste naj svojo agitacijo naši nasprot¬
niki, skrbe naj profesorji, da bode vzgoja
mladine na srednjih šolah taka, kot jo zahteva
zakon, namreč verskonravna, potem bo naše
delo odveč in ga bomo radi opustili", to je
stališče klerikalnega dijaštva na letošnjem shodu.

Ti nečedna hinavščina, koliko te je nako¬
pičene skupaj 1 Povejte no enkrat, kdo drugi
je kriv, da je vzgoja naše srednješolske mla¬
dine verskonenravna, ko vaši voditelji in pa
šolski sistem, katerega s tako vnemo zago-

121

varjate. Če bi danes sestavili statistiko verske
krize med srednješolskim dijaštvom, bi lahko
konečno mirno rekli, da večina slovenskih
dijakov prihaja na vseučilišče vkljub vsemu
verskemu pouku, vkljub vsem verskim vajam,
odtujena cerkvi in sploh vsaki veri. Če bi
dalje šli med visokošolsko dijaštvo, videli bi,
da je večina, ravno tako klerikalcev kakor
drugih, v verskem oziru brezbrižna. Odkod
prihaja vendar to? Bodite pošteni in priznajte,
da je . ravno način verskega pouka v šolah na
tem glavno kriv. Koliko in koliko dijakov, ki
so verovali vse, kar sta jih učila mati in kaplan
v ljudski šoli, globoko, vroče, ne samo z ra¬
zumom ampak s celo svojo dušo, že ni spravil
na pot verskega nihilizma ravno gimnazijski
katehet! Pač upravičeno se vprašuje Masaryk:
„Kdo svetuje taki siroti, fanteku kvintancu, v
taki življenski krizi? Ta kriza mogoče odloča
o njegovem celem življenju in kakor uči krščan¬
ski katekizem, odloča o celi večnosti tega člo¬
veka — ali pa sme tak fantek vprašati za svet
svoje učitelje in posebno svojega veroučitelja?
Kaj bi mu tudi ti učitelji povedali? Fantek se
mogoče izgubi, pada nravno, trpi njegov značaj,
ali vse to mora sirota v sebi rešiti sam; je to
življenska kriza pa tudi — noli me tangere
šolska. Za to ve mogoče celi razred, celi zavod,
vidijo to učitelji, ali ti si to tajijo in zapirajo
v svojo notranjost. O tem se ne govori, vsak
se boji; kajti o tem se ne sme govoriti — o
mrtvem grškem aoristu govori profesor ali o
življenskem vprašanju ne. Niso to grozne raz¬
mere, pedagoško nevzdržljive?“

Spominjam se tukaj prav dobro dogodka,
ki je sicer malenkosten, pa dobro ilustrira
današnjo takozvano verskonravno vzgojo. V
sekundi, ko smo jemali v zgodovini grško

122

bajeslovje, nisem mogel priti na jasno dolgo
ne, je-li na njem kaj resnice ali ne. Profesor
nam ni nikdar povedal, zakaj se tega učimo;
znati smo morali cel obsežni rodovnik grških
bogov, kako so se gostovali na Olimpu, vedeli
smo, da je razjarjeni Zeus telebnil ob priliki
ubogega Hefajsta na zemljo, da si je nogo
pohabil itd. Mislil sem si, nekaj mora vendar
biti na tem resnice, ko smo o vsem tako dobro
poučeni, pa v šoli si tega vprašati nisem upal;
pomagati sem si hotel drugače. V bogoslovnici
sem imel sorodnika, katerega sem hodil obis-
kavat vsako nedeljo. Mislim si, vprašaš njega.
Kaj štori ta bodoči „dux in omnibus?" Oštel
me je in začel roke sklepati, češ kaj bo iz
mene, če že slilim v tako zgodnjih letih med
pagane. Ne bom trdil, da je vsak „dux in
omnibus" tako zateleban, ali resnica je, da se
zrcali v tem-le slučaju vzgojna praksa naših
katehetov.

Po trditvah klerikalcev so seveda napredni
profesorji krivi, da dijaki izgubljajo vero, res¬
nica pa je, da so tudi med naprednimi pro¬
fesorji oni bele vrane, ki prihajajo z verouči-
teljem v konflikt, torej je krivično njih ovajanje,
niso mogli zakriviti tega, kar se jim očita.
Govorimo enkrat res to, kar je nas. same
učila izkušnja! Onim, ki so nadarjenejši in ki
tudi več mislijo, se ustavlja že to, kako se
naše verstvo prakticira, cel cerkveni kult, dalje
jim pa tudi odpira oči in prinaša dvomov veda
že sama kot taka, kakor se predava. Že samo
to, da kaže profesor na zakone v prirodi, v
historiji, četudi indirektno, izpodkopava tla
staremu teološkemu protiempiriškemu nazoru.
To smo v resnici tudi občutili; profesorja zo¬
ologije v seksti pač ni mogel nihče očitati,
da prihaja v razred s zahrbtnim namenom

123

propagirati mogoče Darvina ali kaj enakega
in vendar so nam njegova duha polna izva¬
janja dala stokrat več misliti, ko pa visokole¬
teči, naivni „dokazi“ veroučitelja, kakor: „Was
ist schoner: Filii Dei estis oder filii simiae
estis!“ Kako je cerkveni kult omrzil verstvo
nam, ki smo tičali v njem do vratu kot gojenci
duhovniškega internata, priča to, da smo čutili
največje veselje nad Katonovim izrekom: „Cur
haruspex non rideret, cunr haruspicem videret."

Tako prihaja dijak, ki še bere tupatam
k aj izven šole, sam od sebe v nevarni stadij
verske krize. To je bridka resnica in ravno
radi tega je potreben mlad dijak od vzgoji¬
teljev skrbi in ljubeznipolnega nasveta; spre¬
jemal ga bode vedno hvaležno, če bo videl,
da prihaja s poštenim namenom in iz pošte¬
nega srca.

Ali za to nam tukaj ni šlo, pojasniti ho¬
čemo v prvi vrsti zgoraj navedeni klerikalni
„malum necessarium.“ Tudi klerikalci čutijo
to krizo, pa so premalo pošteni, da bi priznali,
da je v naših razmerah neobhodna, da je na¬
ravna posledica nasprotstva med rimsko teo¬
logijo in vedo. Nimajo poštenega sredstva, da
bi jo izlečili, zato si prizadevajo na vse načine,
da bi jo utajili, obrnili pozornost proč od nje
s tem, da napolnjujejo srce mladega človeka
s slepim fanatizmom; kjer ne gre takoj, pri¬
hajajo s pritiskom na nerazsodnost do¬
mačih, z denarjem, z ovajanjem. Ali ni to res?
Pravijo: sicer malum ali necessarium! Uvideti
pač morajo potemtakem, kako upravičen je
ves gnjev proti njim, kako opravičevalno za¬
ničevanje, katerega so deležni od vseh onih,
ki se pošteno trudijo lečiti tam, kjer vidijo
rano. Dajte svojemu ravnanju podlage, katero
bo mogel človek priznati za pošteno in vaša

124

stremljenja bodo pridobivala na spoštovanju!
Vi tega ne morete?

Za nas je organiziranje mlajšega dijaštva
zlo; ker je zlo, ne more in ne sme biti nikdar
potrebno. Ko smo bili še gimnazijci, imeli
tudi svoje sestanke, knjižnice, predavanja; zakaj?
da bi poznali slovensko literaturo, da bi se
učili dobro slovensko govoriti in pisati; bili
smo goreči pristaši „Omladine“, zakaj? videli
smo, da nam je prinesla nove luči razsvet-
lenja, našli smo v njej tako tolažilnih, mladega
človeka navdušujočih odgovorov na vprašanja,
ki si jih nismo znali sami rešiti. Resnost, mlado
navdušenje, idealizem, visoki smotri so nas
bodrili k pridnemu delu in nas tolažili v stiski.
S tem je postala tudi zasluga „Omladine“ za
vzgojo slovenskega dijaštva velika. Kaj takega
vi mladim ljudem niste dali, hočete jih pa
vseeno imeti za sebe; duševnega poleta jim
dati ne morete, zato jih je treba zaslepiti s
sovraštvom do drugače mislečih, da tega ne
bodo preveč občutili. Pač pokazali ste tudi vi
slovenskemu dijaku nekaj novega: kakor pro-
pagatorji najnenravnejšega materijalizma, ste
ga našemili na zunaj, učite ga, dati za kruh,
družabno pozicijo, vse.

Kako resnične so te trditve, ve oni, ki pozna
naraščaj tega katoliškega dijaštva. Politiške
brezbrižnosti in neznačajnosti, ki jo tira „Slo-
venec" čez drn in strn, so se naučili iz njega
in si jo postavili za svoj kažipot. Kričijo, da
jim komaj sledimo: Kristus je naš program,
križ je naš program... Začudeno pa se vpra¬
šujemo, kje je le betvica sledu, da zastopajo
vzvišena načela največjega človekoljuba.

Organiziranje srednješolskega dijaštva more
vplivati le kvarno na razvoj. Tovariši, ki poj¬
mujete veliko nevarnost, katera vam odtod

125

preti kot posameznikom in celoti kot našemu
naraščaju, premišljujte to svojo najvažnejšo
zadevo; prepričan sem, da pridete do enakih
zaključkov. Treba se braniti te nevarnosti.
Obveščajte natanko vse svoje prijatelje in one,
ki Vas morejo braniti pred tem nasiljem.

Današnje pohlepno organiziranje od strani
klerikalstva je rak v slovenski mladini, v šolski
in izvenšolski. J. P.

i—i □ <—j

126

Profesor in dijak.

Napeto razmerje med profesorjem in di¬
jakom na srednji šoli, ki je imelo in še ima
na naših nemčurskih zavodih prepogostokrat
ozadje narodnostne mržnje, je pripomoglo
veliko k temu, da je dijaštvo zadnja leta, ko
opažamo v njem živahno smotreno gibanje,
videlo v šoli edino-le svojega tlačitelja in ne¬
umnega pedanta ter postavilo stremljenje ide¬
alnega, pridnega dijaka iz šole ven, na njegovo
lastno silo in energijo. To je ekstrem, ki ne
more donesti domnevanih sadov, zatorej smo
dovolj pošteni in kličemo nazaj k povratku.
Vsak dijak, ki o tem trezno premisli, ve, da
je mogoče doseči največ le tam, kjer sta zdru¬
žena dobra šola ter lastna volja in umevanje.

„Samoizobrazba“ je beseda, ki igra danes
med srednješolci — gotovo njim v čast —
največjo vlogo. Že v tem, kako se splošno
umeva zmisel te besede, leži karakteristična
poteza za današnje razmerje med profesorjem
in dijakom.

Navadno se rabi beseda „samoizobrazba“
v nje ožjem, aktivnem pomenu, ki stoji v
nekakem nasprotju s šolskim izobraževanjem;
mi pa jo rabimo v sledečem v širšem, pasivnem
pomenu. Razumemo pod njo vsa sredstva, vse
pomočke, ki nas morejo duševno in čustveno
dvigniti, torej tudi šolsko izobrazbo in to še celo

127

na prvem mestu. Po pravici se na današnji
šolski upravi marsikaj kritikuje, vendar nudi
tudi ta pomanjkljivi sistem dijaku in dijakinji
velike dragocenosti, ki le zato ne pridejo do
prave veljave, ker se podajajo često v napačni
obliki, ravno tako često pa tudi od učencev
napačno razumevajo in sprejemajo. A tu je
od leta do leta bolje in ravno zadnja srednje¬
šolska reforma zopet kaže, da imajo odločilni
krogi resno voljo, posvetiti vse moči zboljšanju
srednjega šolstva.

Prepričanje, da je šola prvi vir naše iz¬
obrazbe, mora dobiti dijak že v začetku svojih
študij. Potem mu učenje ne bo več nadležno
in neljubo; približal se bo vedno bolj idealni
zahtevi, naj se ne uči za red, temveč za živ¬
ljenje in vsled vede same. Profesor, ki zna
vzbuditi v tem smislu v učencu veselje do
šole, mu da tudi za življenje dragoceno darilo :
veselje do dela in izpolnjevanja stanovskih
dolžnosti. In vedno več jih je, ki se ne le
trudijo, da bi to dosegli — trudi se pač vsak
izobražen učitelj — ampak se znajo temu
idealu tudi več ali matij približati. Dijaštvo
naj stori svoje in jih podpira v njihovem
stremljenju; s tem zmanjšuje dosedanji prepad
med učiteljem in učencem, spreminja strah
pred profesorji v ljubezen, nevoljo do učenja
v veselje. Tako bo mogoče doseči paralelno
in zato plodonosno delovanje v šoli in zunaj nje.

Tudi zunaj šole bo treba še mnogo delati.
Če bi bil tudi gornji ideal dosežen, so naše
razmere take, da se dijak s samo šolo ne
more in ne sme zadovoljiti, posebno ne slo¬
venski in napredni dijak, slovenska in napredna
dijakinja. Večino onega, kar rabita v poznejšem
življenju, si morata poiskati s privatno prid¬
nostjo, s samoizobrazbo v onem ožjem pomenu;

128

ta pa ju ne sme šoli odtujevati, ampak jih
celo zbližati; ne sme se vršiti nekako vkljub
profesorjem, ampak z njihovim sodelovanjem
in njihovo pomočjo. To se prav lahko doseže,
treba je le od obeh strani malo dobre volje.

V višjih razredih srednjih šol so na pr. v
navadi takozvani prosti govori. Res je, da se
z dvema, s tremi nastopi ne pridobi veliko, a
z umestnim postopanjem bi se njihova korist
lahko dosti povečala. Pred vsem naj se pusti
dijakom kar največja prostost pri izbiranju in
obdelavanju gradiva. Učenci bodo šli z veliko
večjim veseljem na delo in postali mnogo več
subjektivnega in samostojnega kakor dozdaj,
ko je večina predavanj sestavljenih le površno
in prenagljeno. Dijaki sami pa naj prosijo
profesorja, da jim nasvetuje primerno tvarino
in jim pomaga tudi do potrebnih sredstev, da
se lahko pripravijo. Izbirajo naj si bolj spiošne
in pregledne snovi, kakor pa špecijalizirane
in podrobne, ker je sintetično postopanje mla¬
demu človeku navadno vedno lažje in uspeš¬
nejše od analitičnega. Vsak naj bi nadalje že
v začetku leta naznanil, kaj misli predavati,
da se ne bo odločil še le v zadnjem hipu in
kar slučajno. Profesor slovenščine in nemščine
naj bi to kratko malo zahteval, ker s tem di¬
jaku jako mnogo koristi. V njegovo izobra¬
ževalno delo izven šole pride na ta način sam
od sebe neki sistem, čigar pomanjkanje je za¬
krivilo dozdaj toliko neuspehov. Če pa bo
posvetil dijak vso pozornost svojemu preda¬
vanju, bo poiskal povsod, kjer bo kaj bral,
slišal ali videl, posebno stvari, ki jih bo lahko
pri sestavku porabil. Navadil se bo s tem
smotrenega postopanja in imel tako od pri¬
vatnega učenja mnogo več koristi, kakor če
študira le slučajno, brez načrta.

129

9

S skupnim delovanjem profesorja in
učenca se da in se mora več kakor dozdaj
storiti tudi za dijakovo čustveno izobrazbo,
za poplemenitenje njegovega značaja. Posebno
lepo priliko imajo tu učitelji naravoslovja in
modernih jezikov, ki lahko dajo svojim učencem
v življenje najboljšo spremljevalko, če jim znajo
vzbuditi ljubezen do narave in literature, po¬
sebno leposlovne. Dijak, ki zna uživati prirodne
krasote resnično in naravno, ne prisiljeno in
afektirano, ne bo in ne more biti neplemenit
in surov kakor tudi ne oni, ki si je izbral za
prijateljico leposlovno knjigo, seveda leposlovno
v pravem in najboljšem pomenu besede. Lahko
in plitvo čtivo za zabavo in kratek čas nima
tega blažilnega vpliva, a tudi ne ono pesimi¬
stično in skeptično, ki z nekako škodoželjnostjo
podira vsa mehkejša in višja čustva mlade duše.
Tu rabi srednješolec mentorja, ki mu pokaže
pravo pot, a ne s kratkim ukazom ali prepo¬
vedjo, ampak prijateljsko, očetovsko, ker se
da le tako kaj doseči. Hvaležno je to polje
tudi za starejše dijake, ki na primeren način
pri svojih mlajših tovariših lahko veliko več
dosežejo, ko profesorji. Veliko pozornosti pa
je treba zlasti tam, kjer imajo dijaki svoje
lastne knjižnice. Če se šolskim knjižnicam po
pravici očita, da so preveč ozkosrčne, se lahko
govori pri dijaških le prepogosto o nasprotnem
ekstremu. Zato naj bi bili knjižničarji vedno
le starejši, kolikor mogoče izobraženi dijaki,
ali še bolje je, če se da naprositi kakega sta¬
rejšega inteligenta, da prevzame to delo.

Obširno in hvaležno je polje, kjer lahko
učitelji blagodejno in plodonosno vplivajo na
privatno izobraževanje svojih učencev, vendar
pa bo ostalo glavno delo še dolgo časa prid¬
nosti in dohri volji teh samih. Ne smejo se

130

bati neprilik, neprijetnosti in neuspehov, ki
jih posebno s prvega ne bo manjkalo. Če se
zanima ta ali oni za kak predmet, naj se oju¬
nači in se obrne za svet in pomoč do profe¬
sorja, ki se sam peča z isto ali sorodno tvarino.
Tu in tam bo sicer naletel na nepravega, ki
ga bo kratko in malomarno, časi celo ironično
zavrnil, a ne sme se oplašiti. Poskusi naj svojo
srečo drugje, posebno pri mlajših gospodih,
kjer bo našel navadno več umevanja in pri¬
jaznosti.

131

9 *

Non scbolae, sed vitae!

(Ne za šolo, temveč za življenje!)

Ta zahteva se sliši danes češče nego kdaj
prej. Zabavljajo dijaki, zabavlja občinstvo črez
nepotrebne šolske predmete, črez neprimerno
učno snov, katere dijak v poznejšem življenju
nikdar več ne rabi. Nočemo tukaj raziskovati,
v koliko so te zahteve upravičene ali pretirane.
Hočemo le preiskati, kako naše slovensko
srednješolsko dijaštvo izrablja priliko, da bi
se priučilo predmetom, o katerih je splošno
priznano, da so za življenje koristni in po¬
trebni. To so moderni jeziki italijanščina in
francoščina, nadalje stenografija, slovenska in
nemška, potem risanje, telovadba in petje, vse
takozvani prosti predmeti na srednjih šolah.
V tem oziru opazimo veliko brezbrižnost našega
dijaštva. Naj govore številke!

Italijanščina se uči na vseh treh gim¬
nazijah v Ljubljani in v Kranju od četrtega
razreda naprej. Na prvi državni gimnaziji v
Ljubljani obiskuje ta predmet 63 dijakov (11%),
na drugi 48 dijakov (11 %), na nemški 16
(14 °/o), v Kranju pa, kjer profesor poučuje
italijanščino  brezplačno, je bilo samo
21 dijakov (7 %).

Francoščino  obiskuje na prvi gimnaziji
27 (5 %), na drugi pa 25 (6 %).

132

Nasproti temu pa obiskuje na nemški
gimnaziji 84 dijakov (73 °/ 0 ) prosti predmet
slovenščino!

Slovenska stenografija  se uči samo
na prvi in drugi gimnaziji v Ljubljani in ima
63 (11 °/ 0 ), oziroma 23 (5 °/ 0 ) obiskovalcev.
Nemško stenografijo je obiskovalo na prvi
gimnaziji 48 (8'/ 2  °/ 0 ) na drugi 21 (5 °/ 0 ), na
nemški 28 (24'/ 2  °/o) > n v  Kranju 76 (skoro
25 °/ 0 ). Zakaj se stenografija ne uči tudi v
Novem mestu in zakaj v Kranju ne slovenska?
Opozarjamo, da se v življenju slovenska steno¬
grafija nujno rabi. Kjer se že poučuje, naj jo
dijaki pridno obiskujejo. Kjer pa še ni, naj
dijaki prosijo ravnateljstvo, da se vpelje slo¬
venska stenografija!

Telovadba  se zanemarja na prvi in
drugi gimnaziji v Ljubljani, na prvi je 85 (15°/ 0 ),
na drugi 80 (18'/ 2  °/ 0 ) telovadcev. Skoro polo¬
vica dijakov telovadi v Kranju, nad polovico
v Novem mestu, v škofovih zavodih pa razun 8
vsi — bodoči Orli; kje pa so bodoči Sokoli ?

Petje  kaže slabši obisk na drugi gimnaziji
v Ljubljani 63 (14’/ 2  °/o). boljši je na ostalih,
in sicer v Kranju 81 (26 °/ 0 ), na prvi v Ljub¬
ljani 152 (27 1  / 2  °/ 0 ) in v Novem mestu 62 (28°/ 0 ).

Kakšna slika bi se nam pokazala, če bi
se dalo zasledovati še izvenšolsko delo naših
dijakov? Koliko se jih izobražuje v „Glasbeni
Matici"? Koliko jih bere in kaj? Kaj sploh
delajo v prostem času? Kajti prostega časa
ima dijak dovolj. Saj nekateri dijaki po 2—3 ure
na dan inštruirajo in še najdejo časa za raz¬
vedrilo in izvenšolsko delo.

Še eno stvar naj omenim v tem člančiču.
To je vedenje in nastop,  ki v življenju
včasih bolj odločuje kakor strokovna uspo¬
sobljenost. Kako smešen je pred dijaki profesor.

133

ki nima pravega nastopa! Tudi v drugih po¬
klicih ne pride do višjega mesta, kdor nima
primernega nastopa. Za nas Slovence je to
tem važnejše, ker naši izborni strokovnjaki in
vestni delavci brez nastopa delajo za zlikane
in polizane aristokrate in tujce, ki zavzemajo
vsa boljša reprezentacijska mesta. Zato se naj
dijak že od mladih nog vadi v dostojnem
vedenju, kakor se zahteva v dobri družbi. To
velja tudi za medsebojno občevanje med dijaki
samimi. Starejši bi naj vplivali na mlajše. Na
posameznih zavodih bi se znabiti tudi dobil
profesor, ki bi imel zmisla za to. Tudi v tem
slučaju naj bi se dijaštvo obrnilo s prošnjo na
ravnateljstvo, ki bi ukrenilo potrebno.

Tako naj bi se dijak v mladih letih pri¬
pravljal za življenje: z vestnostjo in natanč¬
nostjo v obveznih predmetih se vadi za vestno
opravljanje tudi neprijetnih poslov bodočega
poklica, v prostih predmetih in izven šole pa
si naj pridobi drugih spretnosti in znanosti,
ki so potrebne za življenje.

Narodne izobrazbe slovenski
ženi.

Kadar se je govorilo pri nas o šolstvu,
se je skoro vedno oziralo le na moške šole.
Kar se je pa doseglo v tem oziru ženski mla¬
dini, se je zgodilo vse počasi, brez hrupa ; ne
s pomočjo dežele iti države, temveč le vsled
zaslug malega narodovega dela (ljubljanska
občina, vitez Gorup).

Ko zasledujemo moči, ki so delale pri
razvoju slovenskega življenja, najdemo pri tem
delu edino Slovenca; Slovenka se pa še dolgo
ni zavedala svoje naloge. Morebiti je bilo temu
vzrok ravno pomanjkanje šolstva. Sicer tudi
ni bilo moških narodnih vzgajališč, ali to ni
ravno toliko škodovalo, ker so se izobraževali
lahko v tujih šolah in tujih jezikih, ne da bi
to vedno slabo vplivalo na njih narodno zavest.
Drugače pa je bilo to pri omahljivem ženskem
značaju, ki se je le prerad z neko hvaležnostjo
zavedal, da mu je dal prvo omiko netnčursko
pobožni samostan. Pač so se pojavile tedaj
tudi tuintam žene, ki so se oglasile s peresom
ali radodarno roko (Pesjakova, Turnogradska,
Pajkova-Murnikova). Pa to so bile bele vrane
in — kar tudi vpliva na njihovo vrednost —
njih talenti se niso vzbudili sami temveč s
pomočjo moških. Če pregledujemo životopise

135

teh pisateljic, vidimo, da so občevale v družbi
zavednih Slovencev in je na vsako, vplival ta
ali oni izobraženi narodnjak. Drugačno veljavo
in moč si bo pa lahko pridobila današnja
Slovenka, ki bo imela priliko, izobraževati se
v moderni narodni šoli. Tu bo lahko razvijala
svoje duševne sile samostojno, na podlagi
objektivne znanosti in ne po navodilih in pred¬
pisih na dušo govorečih vzgojiteljic.

Kakor pri vsakem narodu tako so se šolale
tudi Slovenke najprej po samostanih. Do zad¬
njega časa so bili tudi res nemški in verski
zavodi edini kraji, ki so dajali slovenskemu
dekletu nekaj višje naobrazbe. Dekliške osem-
razrednice so še danes razven ene (šentjakobska
v Ljubljani) vse v oskrbi nemških ali vsaj na¬
rodno indiferentnih redovnic: uršulinski in Lich-
tenturnični zavod v Ljubljani, Šmihel pri Novem
mestu, Trnovo na Notranjskem, Škofja loka.
Do zadnjega časa, so pohajale Slovenke tudi
nemški Huthov zavod. Ni se torej čuditi, če je
bilo slovensko ženstvo tako dolgo narodno
mlačno. Kdo bi ga naj pa bil izpodbujal?
Morebiti vplivni slovenski inteligenti, ki so
sami dajali svoje hčerke v taka vzgajališča!
Tudi učiteljske pripravnice so po večini nemške:
ljubljanska državna in uršulinska, mariborska;
le v Gorici je lahko učni jezik slovenski.

Trgovsko izobrazbo dobivajo dekleta v
trgovskem tečaju višje dekliške šole in Wein-
lichovern zavodu v Ljubljani, ki sta pa oba
jako nepopolna. Pa nikar se čuditi slabemu
trgovskemu šolstvu, saj je celo moško relativno
veliko slabše od ženskega. »Splošno slovensko
žensko društvo" je nekoč prirejalo knjigovodske
tečaje, ki pa tudi niso imeli uspeha, »Čemu
nam je treba slovenske naobrazbe, če pa naši

šefi le nemško poslujejo" so rekle včasih naše
kontoristke.

Kaj pa po 20. septembru? Svoji k svojim,
samoslovenski napisi itd., vse to ne bo duševno
povzdignilo slov. trgovstva. Kje pa je naša
narodna izobražena trgovska razumnost!

O kakšnih izobraževališčih naj govorim
še? Morebiti o slovenski »domačnosti". O
gospodinjskem zmislu slov. žena naj pripove¬
duje propadla gospodinjska šola v Ljubljani.
Naša obrtno strokovna šola je tudi tako pri¬
mitivno zasnovana, da se sploh ne da primerjati
podobnim nemškim in češkim napravam.

Slovenke so začele že tudi pohajati gim¬
nazijo in vseučilišče.

K sklepu še enkrat poglejmo vpliv šolstva
na našo ženo. Izpočetka nismo imeli domačih
šol. Tuja izobraževališča so nam dala- lepo¬
slovne pisateljice in prvi ženski list (»Slovenka").
Bili so to najprej časi taborov, potem pa časi
ustanovitve slov. knjige. Potrebovala je ta doba
navdušenega rodoljubja, ki ga je pa našla le
pri Slovencu. Naša žena pa še ni bila vzgojena
za to delo, zato tudi ne vidimo navdušenih
narodnjakinj. Pozneje smo dobili šole, ki pa
niso dosegle pravega smotra vsled svoje ne¬
popolnosti. Iz tega časa smo dobili »Splošno
slov. žensko društvo", Sokolice in precej pesmic.
V tej dobi se je izpremenilo navdušeno rodo-
ljubje na eni strani v kulturno napredovanje,
na drugi v resno podrobno narodno delo. Ta
čas nam je pa tudi rodil »rodoljubne in po¬
žrtvovalne narodne dame", ki izvršujejo svojo
narodno nalogo s sodelovanjem pri narodnih
veselicah, z narodnim nemškutarjem, napredno
pobožnostjo in frazersko brezdelnostjo.

Današnje in bodoče slov. žensko šolstvo
pa naj združi v pametni meri produkt obeh

137

imenovanih dob. Da naj nam znanstveno in
gospodinjsko izobraženih narodnih žen (ne
dam), ki bodo mogle ustrezati zahtevam mo¬
derne demokratične dobe. Žalostno je sicer,
da smo dosegli Slovenci po tolikoletnem na¬
rodnem in kuturnem delu le eno javno
dekliško osemrazrednico, eno žensko trgovsko
šolo, eno pripravnico in en sam srednje¬
šolski  zavod ženski  licej oz. višjo dekliško
šolo. Vendar pa nam daje ravno licej, združen
z internatom, upanje, da bo dosegel po svojem
modernem ustroju in naprednem učiteljskem
osobju namen, ki ga pričakuje vse slovenstvo.
Vsi lahko uvidimo, da je ta zavod res sposoben,
reprezentirati svetu relativno zadosti visoko
stopnjo modernega ženskega šolstva pri Slo¬
vencih.

Lep napredek slov. dijakinj kaže tudi želja
po izvenšolski samoizobrazbi, ki napreduje od
leta do leta. Slava.

138

ČLRMKI





. »■' 'V:

: v •


Ob III. shodu nar. rad. dijaštva.

Z izdajanjem „Omladine“ (v aprilu 1904)
in svojim tržaškim shodom (v septembru 1905)
se je pokazala narodno-radikalna dijaška struja
prvič v širši, izvendijaški javnosti. Od onih
dob se je ta nova smer v slovenskem dijaštvu
mogočno razvila, sezidala si trdno stavbo
lastnih načel, ki so dajala njenemu gibanju
vedno razveseljivo prožnost. To gibanje je bilo
dete razoranih razmer v slovenski domovini,
splošni rezultat mišljenja modernega sloven¬
skega dijaka. Odtod ta sila, s katero se je po¬
javljala zadnja leta povsod naša struja; pre¬
magala je take težkoče, ki so se zdele iz po-
četka nepremagljive. Ne bodemo si domišlje-
vali, da je vse samo naša zasluga; kajti dejstvo
je, da oživlja danes naše javno življenje vedno
bolj duh tega dijaškega stremljenja in da je
povsod tam, kjer je poseglo zadnja leta na-
rodno-radikalno dijaštvo v njega aktivno, to
vplivalo najblagodejnejše.

Spoznavši v žalostnem, obupnem položaju
Slovencev kulturno in etično stran narodnosti,
si je reklo: narodnost je najvišja dolžnost,
kateri se klanjajo vse druge. Na tej podlagi
bazira od sedaj vse njegovo delo, mišljenje in
stremljenje. Začenši pri sebi zahteva od slo-

141

venskega dijaka več pridnosti; dela in zopet
dela, samopomoči, samovzgoje, vsestranske
izobrazbe, pometa s zastarelimi, tradicional¬
nimi razvadami, zahteva brzdanja že popolnoma
vkoreninjenih dijaških razuzdanosti, zgradi na
svojo novo podlago, hoteč služiti vsestran¬
skemu napredku naroda", polno idealizma,
polno zaupanja v svojo krepko, nevpogljivo
silo, celo stavbo naziranja v dijaškem življenju.
Proglaša dijaštvo za poseben činitelj v na¬
rodnem organizmu, čuti se „cvet naroda" in
hoče pojmovati odgovornost, ki ga zadene kot
bodočega narodovega voditelja. Tako zahteva
ekonomične izbere stanov, pospešuje ljudsko
prosveto, vpelje narodno-obrambno delo. Steni
prihaja proč od svojih stanovskih stremljenj,
vsako vprašanje skuša rešiti kritično in zavzeti
do njega stališče, pobija indiferentizem, pridi-
guje zavednost in značajnost; prihaja vedno
nižje in nižje, se pogljoblja ljubeznipolno v
pojave narodovega življenja, skuša jih spraviti
s svojim stremljenjem v soglasje. Kot naraščaj
demokratskega naroda in otrok svoje dobe je
demokratično; vse razumeti, misliti povsod
naravnost, ničesar si prikrivati, vsak pojav
vedno kritično premotriti, daje smer njegovemu
svetovnemu naziranju. Čuteč, da silijo njegova
stremljenja daleč črez ograje političnih strank
in videč v nestrankarstvu dijaštva razumno
ter napredku koristno stališče, izjavlja, da ne
tvorijo njegove organizacije dela nobene po¬
litične stranke. Tako se izogiblje to v zgodovini
slovenskega dijaštva gotovo najpomembnejše
gibanje in v naši kulturni zgodovini sploh
gotovo en izmed najbolj simpatičnih vznikov,
vedno bolj efemernim pojavom političnih strank
in se skuša izsiliti v enotno slovensko kulturno
strujo. Naše malenkostne razmere, politična

142

nestrpnost so temu najhujši nasprotniki; kolikor
pa poznamo mišljenje tovarišev in naše sta-
rejšinstvo, niso to več same domišljije. Če se
posreči na tak način ustvariti našo starejšinsko
organizacijo, smo odprli s tem stalen vir, iz
katerega bo kipelo prerojenje našega življenja
doma, smo udarili za svoje cilje danes najus¬
pešnejšo pot, smo služili slovenskemu napredku
najboljše in dali slednjič svojemu poštenemu,
resnemu stremljenju najlepši izraz. Da je to
mogoče, še danes verujemo.

*

* *

Potrebno ter času primerno se nam zdi,
da se dotaknemo posebej še enega stališča
narodno - radikalnega dijaštva, in sicer poli-
tiškega.

Koiiko nezmisla se je že izvajalo iz tega,
da je izjavila naša struja: naše organizacije
stoje izven potitiških strank. Sporazum je le
mogoč tako, da si enkrat povemo, kaj obsega
pojem besede „politika“. Prof. Liszt razlaga
dvojni zmisel te besede tako: enkrat označimo
ž njo nauk o nečem objektivnem, obstoječem,
drugokrat pa nauk o nečem popolnoma sub¬
jektivnem, kar hočemo šele doseči. V prvem
pomenu je politika državnoznanska veda, go¬
vori o državi, kakor je; torej spoznavanje,
kako je životvorna sila države udejstvena na
vseh poljih; tako govorimo o šolski, socialni,
trgovski politiki države. Tukaj sem ne spada
samo politika državnih organov, ampak tudi
stališče, katero zavzemajo napram tej uradni
politiki politiške stranke. Ko se trudimo vse
to razumeti in dognati, politiziramo.

Ne more pač biti dvoma, da je treba
dijaku se posvečati politiki v tem zmislu. Oni
ne more biti človek na svojem mestu, ki ne

143

pozna življenja v narodu. In ravno leta, ko je
dijak na vseučilišču, so za študij politike naj-
pripravnejša; pred vsem mu je na vse strani
odprto življenje — za nas žal tuje — s svojim
malim in velikim vrvenjem, on pa prost na
vse strani. Ne torej samo gledati v knjigo,
ampak tudi. na politiške shode, posvetovanja,
v parlament, časopis v roko! Proučujmo živ¬
ljenje v vseh njegovih pojavih, proučujmo
moči, ki ga vodijo in določajo!

Politika v drugem zmislu, to ni več udej-
stvenje državne ideje, kakor je, ampak kakor
bi moralo biti po našem mnenju. Politizirati
se tukaj ne pravi študirati velika politiška
vprašanja, ampak o njih zavzeti svoje stališče
v vročem boju si nasprotujočih mnenj.

Jasno je, da je treba, predno zavzamemo
konečno stališče,'za to prej intenzivno študirati
vsa vprašanja, o katerih se je treba odločiti;
tega pač ne bo prinesel dijak seboj že na
univerzo. Potem nekaj ne smemo pozabiti,
namreč, da določa slednjič le svetovno naziranje
razloček in prepad med vsemi velikimi politi-
škimi strankami. Svetovno naziranje pa, ki nam
naj bo zvezda vodnica za vse mišljenje, čust¬
vovanje, stremljenje, to si moramo sami izvo-
jevati, tega nam ne more dati nihče, to mo¬
ramo sami preživeti, to mora dozorevati v
viharju sveta, kakor pravi prof. Ziegler v svojih
znanih predavanjih o nemškem dijaku: „Es
mtiSsen Junglinge gewagt werden, um Manner
zu werden!“ Samo malo je takih in ti niso
menda najbolj srečni, za katere pade čas žetve
že v dijaška leta. Torej predvsem študirati
stranke, njih programe, njih časopisje, njih
nastopanje — in ne se vezati v sredi svojih
študijskih let!

144

Dotaknimo se še tudi par drugih vprašanj,
ki spadajo sem in se tičejo naše struje. Mi
povdarjamo nepolitičnost in to iz skrbi za
notranjo poglobitev. Kako resno jemljemo to
stališče, kaže dejstvo, da bodo pripadali naši
pristaši pozneje v političnem življenju najraz-
nejšim politiškim strankam, kjer morejo ostati
zvesti svojemu kulturnemu programu, torej
tudi socialni demokraciji. Mi se tega v slo¬
venskem dijaštvu veselimo in želimo le, da bi
to ne imelo za posledico brezbrižnost najširših
vrst, kar opažamo danes zopet bolj ko pred
kakima 2, 3 leti.

Popolnoma umevno, da imajo težko sta¬
lišče danes zunaj naši maloštevilni starejšine;
pritožujejo se, da grozi streti njihove telesne
in duševne moči, delo, ki se jim naklada v
preobilni meri. Radi jih vsprejemajo povsod,
vedo, da so se naučili v mladih letih delati
in samostojno misliti. To je sicer najlepše iz¬
pričevalo za naša akademična društva in naše
gibanje ali vendar moramo pričakovati od
njih, četudi ne gre, da bi se ozirali pri vseh
svojih korakih nazaj, da ne prezrejo mogočnost
in silo stremljenja, ki nas druži in nam ne
zaprejo poti, tako da moremo za njimi. Na
drugi strani pričakujemo od njih, da nalagajo
svoje zmožnosti racijonalno, to je, da so si v
skrbi v prvi vrsti za one, od katerih edino
vedo, da bodo še njihovi in sicer najboljši
zavezniki. *

Čas zahteva, da izpregovorimo tudi jo
ostalih slovenskih dijaških strujah in njihovem
razmerju do narodno-radikalne.

Liberalci v svojih društvih „Savi“ na Du¬
naju. „Triglavu“ v Gradcu in „lliriji“ v Pragi
nimajo pravzaprav ničesar enotnega; saj je

145

10

značilno, da sili toliko Triglavanov, če pridejo
na Dunaj, v našo »Slovenijo". So res liberalci
po besedi in tudi po dejanju, v kolikor so bili
to prednjimci, so poštenjaki in torej spoštovanja
vredni, popolnoma po njihovi krivdi, pa se jih
je prijelo za naprednjaka najbolj kompromitu-
joče ime, namreč „freisinnig aus Stumpfsinn".
Da jih je še tako lepo število, to napravi tra¬
dicionalni sicer pa jako prazni lesk starih
društev, kakor „Triglava“, dalje pa dejstvo, da
se je zbirala skoro vsa današnja inteligenca
okoli teh ognjišč. Ena črta je pa v prvi vrsti
vsem lastna, to je tisto preživelo rodoljubje in
brezmejno radikalno navdušenje „za narod“.
Danes, ko šo izginili najhujši izrastki na katerih
je prej trpelo to dijaštvo, vsled brezobzirne
kritike od strani novostrujarjev, ni več naše
medsebojno razmerje tako napeto. Tudi v
ostalem, v kolikor so postale naše težnje splošna
last, so se nam približali; seveda so obviseli samo
na zunanjih formah teh pojavov, ne pa prodrli
v njih življensko jedro. Tako n. pr. prihajajo
danes tudi liberalci nam na pomoč v počit¬
niškem delu. Obetajočega naraščaja vsa ta leta,
odkar je nastopila narodno-radikalna struja,
njihova društva niso dala nobenega, zato smo
prav radi tega tako neizprosni nasprotniki je
stare smeri. Prepad med nami in liberalci se
zdi danes še celo marsikateremu tovarišu iz
naših vrst zabrisan, pa to je popolnoma na¬
pačno mnenje; tu ne gre za nič manjšega ko
za biti in ne biti. Mi se vsedemo večkrat ne
ravno z velikim protivenjem k eni in isti mizi
ž njimi, ker vemo, da naše težnje ne morejo
najti v njih nasprotstva, vsaj trajnega ne; ne
moremo pa vseeno nikdar dovolj odsvetovati
vsakemu abiturijentu, da naj ne hodi v njihove
organizacije. Dejstvo je, ki se nikakor ne da

146

tajiti, da živijo še popolnoma v duhu pri. nas
čisto preživelega pseudoliberalizma, da niso
pokazali niti trohice realnega presojanja da¬
našnjih razmer; tako visijo v zraku brez pra¬
vega stika z resničnimi potrebami in težnjami
našega ljudstva. Ker tega oživljajočega stika
pri njih ni najti, si od tod tudi razlagamo brez-
primerno plitvost njihove struje.

O klerikalnem dijaštvu pripominjamo samo
toliko, da se je izkazovalo ves čas le kot mla¬
dinska ekspozitura klerikalne stranke. Klerika¬
lizem v slovenskem dijaštvu ni mogoče gibanje,
ki bi se moglo samo živeti, saj je resnica, da
traja to ..katoliško gibanje" že od tistih dob,
ko so prvič pokazali klerikalci na Slovenskem
očitno svojo današnjo barvo in še danes ni
prišlo na zeleno vejo. Živela ga ni ideja ampak
materijalni oziri. Danes so dobili klerikalci v
naših deželah vso moč v roke, tako se širijo
danes tudi paralelno ž njimi vrste klerikalnega
dijaštva; poznamo vsi šolo in pritisk, ki ustvarja
..katoliške može". Temu se torej ni čuditi, ako
še pomislimo, da hočejo doseči klerikalci svoje
cilje potom pregledne organizacije pričenši pri
srednješolcu. Tja jim po našem mnenju na-
prednjaštvo slediti ne more, njegova dolžnost
je torej, da to, kolikor se da, prepreči.

Klerikalno dijaštvo je glasom klerikalnega
časopisja danes ..Mlada Slovenija". Ti obeta¬
joča. nadebudna klerikalna mladina! Vsak
migljaj, mahljaj klerikalne stranke je tebi za¬
poved, ko prekipevajo čustev naša srca, vpra¬
šuješ: Smem tudi, ali ne? Skoro neštevilni
uskoki, katerim z veseljem poverjaš vodilno
vlogo, so gotovo sami znaki zavednega, ideal¬
nega obetajočega gibanja. Klerikalna mladina, v
tvojem taboru je ..Mlada Slovenija!" Boljše
te pač ne more nihče ironizirati.

147

10 *

. Za pošteno in spoštovano ime slovenskega
dijaštva so danes prišli najnevarnejši časi; na-
rodno-radikalni dijak* skrbi, da v teh težkih
časih njegovo slavo še povzdigneš!

*

Dijak živi svoje posebno življenje, dijaška
leta so zanj razdobje, prehodna doba. V tem
ravno leži ves blagoslov teh lepih ved. Kdor
je prav pojmoval ta krasni čas, si je odnesel
iz njega neprecenljiv zaklad. K temu prehod¬
nemu značaju vsega dijaškega življenja in
stremljenja prihaja v današnjem času še ena
težkoča, ki napravi dijaku stališče nesigurno.
Da živimo v prehodnem času, to občutimo z
vsakim dnevom bolj; mogoče ni bilo nobeni
generaciji kedaj tako 1  jasno, da mora slediti
kmalu temu vrtincu nesigurnosti in nezavest¬
nega tavanja, doba trdnejšega, enotnejšega
naziranja. Prehodna doba je težka doba, po¬
sebno, ko so deljene naše misli, naša čustva.
Nezaupljivo gledamo na red današnje človeške
družbe in njeno kulturo; na eni strani kon-
servatizem, kakor da bi bilo to, kar obstoja
res najpametnejše, na drugi zopet hud boj
proti vsemu obstoječemu, kakor da bi ne bilo
najti na njem niti ene dobre lastnosti, kar je
treba razdejati prejkoslej. Negotovi smo napram
verstvu in cerkvi. Čutimo, da prošinja neko
novo religijozno čustvo naše življenje, poleg
tega se bije hud boj proti cerkvam in vsemu
krščanstvu, kakor ga vidimo danes organizi¬
ranega in kakor se skuša danes vzdržati. Tako
bi lahko zasledovali to negotovost, očividni
znak prehodne dobe, katere otroci smo, na
vseh poljih. Vse se giblje, vse je nestalno; v
tem vrvenju je za dobrega, mladega človeka
dvakrat težko poiskati si prave poti, se vzgojiti

148

v trden značaj. Želimo predvsem našemu to¬
varišu, narodno-radikalnemu dijaku, da bi se
vedno zavedal tega težkega položaja, da bi
izšel iz teh hudih bojev vedno kot trden, ne-
omabljiv mož.

Pač ne moremo lepše povedati tega. kakor
je to storil Pavel Bourget v predgovoru svo¬
jega" za francosko mladino ljubezni in skrbi
polnega romana „Le disciple": Brat, imaš-li
ideal, več idealov ko mi. več upov ko mi?
Če res, podaj mi roko in dovoli, da ti rečem:
Hvala. Ali pa mogoče ne? Ali ne? — Sta
dva tipa mladih ljudij, ki jih vidim pred seboj.
Jeden od njiju je cinik. Komaj mu je 20 let,
in že je obračunil z življenjem, njegova vera
je vživati ali lepše, priti do uspehov. Naj je
politik, naj je trgovec, naj je literat, naj je
umetnik, sebe samega ima za boga, za zadnji
smoter. Od prirodne filozofije si je izposodil
veliki zakon življenjske konkurence in tega
zakona se drži pri svojem delu, ta civilizovani
barbar. Ima človeško dušo za nekak števni
stroj, ki je v službi njegovega brezmejnega
egoizma.

Nič manj sovražiti ni treba drugega, ki
ima vse duševne zmožnosti je pa intelektualni
epikurejec, ravnotako rafiniran, kakor je prvi
epikurejec brutalen. Grozno se je srečati s
takim človekom; komaj mu je 25 let in že
prepotoval cesto vseh idej. Za njega ni resnice
ne neresnice, ne nravnosti ne nenravnosti, vse
njegovo stremljenje izzveni v oboževanje svo¬
jega jaz. Njegova nravna propalost je ravno
tako velika kakor pri barbarskem vživaču.
Ah 1 poznamo preveč dobro tega mladega
moža, skoro bi bili postali taki mi vsi, jednega
dne smo bili taki v resnici.

149

Mladi moj brat, ne bodi prvi ne drugi od
od teh dveh. V tem veku, zmotanem vesti in
si nasprotujočih naukov se spomni kot rešilne
vejice besed Kristovih: Drevo se sodi po sadju.
Je nekaj trdnega, o čemer ne moremo dvomiti,
kajti ti to imaš, ti to čutiš, vidiš vsak trenutek,
to je tvoja duša. Izmed idej so nekatere,
katerim se ne more oddajati tvoja duša. Z
ljubeznijo, voljo, bodi prepričan, da te ideje
niso prave. Pestuj v sebi ti dve veliki čednosti,
ti dve sili: ljubezen in voljo.

Dr. Žerjav je rekel na tržaškem shodu:
»Narodni radikalizem, kakor ga pojmujemo
mi, je združitev idealizma in realizma v delu,
ki naj brez ozira izruje slabo, dobro pa raz¬
vije do idealne popolnosti." Zgodovina naše
struje kaže, da so bili res njeni znaki idealizem,
realnost in pa delo. Prepričani smo, da mora
ostati to naš program tudi vnaprej. Tovariši,
bodimo si svesti teh treh gesl, duševnega idea¬
lizma, realnosti presojanja in dolžnosti dela!
Delajmo v tem smislu pri sebi in v naših
vrstah! Jože Pučnik.

i- 1  □ r.—,

150

Ilirizem in slovensko dijaštvo.

Meseca avgusta t. 1. se je vršila v Krapini
Gaje v a slavnost  kot stoletni spomin rojstva
velikega predbojevnika ilirizma,  prihodnje
leto pa izdata Matici Hrvatska in Slovenska
veliko delo v spomin stoletnice Stanka Vraza.

Imamo torej pred seboj dva jubileja, ki
sta za nas velike važnosti in je treba, da jih
proslavi slovenska mladina v pravem duhu in
pravem navdušenju.

Marsikak slovenski dijak je pohitel letos
v Krapino na Gajevo slavnost in bil priča
pravemu jugoslovanskemu navdušenju, ki se
polasti src vselej, ko se zapoje pesem „Slovenec
in Hrvat" ali „Od Urala do Triglava" ali „Liepa
naša domovina". Toda treba je, da temu nav¬
dušenju damo tudi vsebine, da mu damo zmisla
in pomena, oziroma da mu damo pozitiven in
trajen uspeh.

Obhajamo torej stoletnico ilirizma. Sto
let je, odkar je Ilirijo vzbudil „vitez mogočni",
ko ji je klical „Ilirija vstan". Toda v resnici
Ilirija še ni vstala. Ona govori:

Vstajam, izdiham:
kdo kliče na dan ?

Oj vitez mogočni,
at’ ti me budiš,
me dvigniti hočeš,
me gori držiš . . .?

151

Ilirija se ozira okoli in skoraj ne more
spoznati svojih otrok. To se pravi: politična
Ilirija je bila, narodnostne ni bilo. Napoleon
jo je poklical in vzbudil, hotel jo je dvigniti
in gori jo je držal, ker jo je potreboval,
(Gl. dr. Bog. Vošnjak: Napoleon in Slovani,
Slovan 1909). Zato je ta Ilirija stala, dokler
je stal njen „vitez mogočni" in je padla, ko
je padel on, ki jo je „gori držal". S tem je
padlo tudi vse, kar je „hotel dvigniti", le eno
ni moglo pasti, to kar je v resnici dvignil:
ime. To ime je dajalo pogled v preteklost,
tvorilo je vsebino sedanjosti in je kazalo tudi
pot v bodočnost. Ko je Napoleonova Ilirija
padla, je odmevalo pri nas njeno izgubljeno
ime, kakor da išče svoje pravice in glej, črez
četrt stoletja se je samozavestno, kakor da se
zaveda, da je Napoleonovega pokoljenja, vsedlo
na novi pokret v narodno probujajoči se Iliriji.
Dobili smo ilirizem.

Ob, času, ko je Napoleon dvignil svojo
Ilirijo, so se rodili možje, ki so imeli zavladati
v drugi Iliriji, ne politični ampak narodni, ki
ne bo namenjena tujim službam, ampak bo
namenjena sama sebi, svoji kulturi in svojemu
napredku.

Politična Ilirija se je lahko rodila v glavi
in v rokah mogočnega zmagovalca, ki je bogu
enako premikal mejnike po zastareli Evropi,
kajti ni bilo treba druzega, nego da je vsprejela
nase francoski odznak svojega novega franco¬
skega cesarja, njena notranjost je ostala skoraj
nespremenjena in je res skoraj brez upora pa
tudi brez navdušenja sprejemala nase vse, kar
so ji dali „novega“. Ni imela še notranje sile
in zavesti, zato je tudi padla, ko je ni nihče
držal.

152

Porod narodne Ilirije pa je bil težak, kajti
šlo se je pred vsem za izpremembo notranjosti,
misli, čustev, nazorov. Poleg tega ni bil tu
„vitez mogočni", ki bi zapovedal in bi se
zgodilo, ki bi bil s strahom in mogočnostjo
pretresel misli in srca pokornega, ponižnega,
sužnjosti navajenega naroda. Delo je bilo tu
popolnoma drugačno: ljudje iz naroda so bu¬
dili in dvigali narodno Ilirijo, brez velikih
sredstev, brez bleščeče zunanjosti, ovirani z
raznimi zaprekami, ki jih je stavilo življenje,
vlada, narod, razmere. Bilo je treba prerojenja,
popolnega prerojenja src in duhov, potem je
bilo šele mogoče delo za osamosvojenje narodne
„llirije“, kajti ta Ilirija ni imela biti Ilirija na
zunanje, ampak v svoji notranjosti, v prepri¬
čanju, v mislih, v čustvih, v nazorih, v svoji
zavesti, kajti v tem je bilo zagotovljeno nje
življenje in obstoj.

Začelo se je takrat delo, ki ga vršimo še
danes, delo narodne prosvete. V tem smislu
ima za nas ilirizem svoj stalni historični pomen:
kot kulturni pokret, kot prvi silnejši poskus
na polju socializacije kulture.

Jezik je bil ilirizmu ono sredstvo, s ka¬
terim se je imela ta socializacija izvršiti, jezik
v knjigi, v tisku, v besedi. Zato je ilirizem na¬
stopil ono pot, ki se mu je kazala lažja in
krajša; hotel je napraviti iz dveh jezikov enega,
to pa zato, da bi bila ene knjige v tem jeziku
izdane deležna lahko oba naroda. Razmere na
meji med Slovenci in Hrvati so kazale, da je
to mogoče, toda v resnici je bilo nemogoče.
Zato ta stran ilirizma v praktičnem življenju
ni zmagala, kakor so propadli tudi vsi po¬
dobni poskusi, ki jih je poskušalo tedanje
slovanstvo. Toda iz vsega tega je ostalo za
vselej jasno eno, namreč: da so si slovanski

153

jeziki sorodni kot narečja, da so si blizu in
podobni tako, da so si med seboj nekateri
popolnoma razumljivi, drugi pa se dado pri¬
učiti z malim trudom.

To nam je torej stalna dedščina, ki jo
imamo po Ilircih: slovanska prosveta, oziroma
prosveta slovanskih narodov pospe¬
šena po združenju oz. poznanju slov.
jezikov.  Bil je to nekak odmev sodobnega
Kollarjevega vseslovanstva, sodobne vede, pri¬
merjajočega jezikoslovja, slovanske filologije,
pa tudi odmev sodobnega gibanja za osamo-
svojenje narodnih kultur.

Ne rečemo, da so bili Ilirci prvi. Refor¬
macija je bila prva. Ona se je z narodnim
jezikom, s knjigo in besedo bojevala za versko
in nravno prerojenje narodov. Pokret ilirski
pa je bil pred vsem kulturen, naroden, slo¬
vanski. Po tristo letih je bil ilirizem nekako
nadaljevanje dela, ki ga je začela reformacija;
to je tudi uvidelo sodobno češko gibanje, ki
je šlo najprej v znamenju prosvitljenega abso¬
lutizma, potem se je izgubilo v idealni polet
slovanstva, od tu pa je našlo reelna tla ravno
v tem, da se je združilo s preteklostjo z re¬
formacijo JJungmann, Kollar, Havliček, glej
Masaryk, Češka otazka 1909).

Za Ilirce je bila reformacija mrtva: vabila
jili je na eni strani daljna idealizirana zgodo¬
vina, in praktična sedanjost. In v tem znamenju
se je ilirstvo razvijalo. Toda prevarilo jih je
oboje: idealizirana zgodovina in praktična se¬
danjost; prva zato ker ni bila resnična, in
druga zato, ker je bila le preveč resnična.
Preteklost, zgodovina, je dajala navdušenja,
sedanjost ga je uničevala, sedanjost je zahte¬
vala dela, toda preteklost ga ni podpirala.
Ilirizem je bil idealen polet svoje dobe, kakor

jih največ pozna ravno zgodovina prve polo-
lovice 19. veka.

Je naloga mladine, da stvori sintezo dveh
gibanj ilirizma in reformacije, ki sta si sorodni
in se izpopolnjujeta.

Posebna stran ilirizma je hrvatsko-slo-
vensko vprašanje in pri nas razumevamo iliri¬
zem navadno le kot gibanje za skupni pismeni
jezik med Hrvati in Slovenci. Koliko je ilirizem
o tem imel uspeha, je znano. Njegovi plodovi,
spisani v „ilir$kem“ jeziku so navdušili sočasne,
jednako čuteče ljudi, v širšem krogu — in to
je bil namen ilirizma — niso imeli istega
uspeha, prav zaradi jezika. Ampak eno je bilo
in je ostalo: budili so zanimanje  na obeh
straneh, na slovenski in hrvatski, vzbudili so
nekak kulturni boj in s tem storili prvi korak
na potu kulturnega združenja dveh tako so¬
rodnih si narodov. Eno odločno zmago pa je
pridobil ilirizem in ta je bila velikega pomena:
gajica je zmagala in s tem so bile uničene
razne prazne črkarske pravde, Slovenci in
Hrvatje (zraven Čehi in Slovaki) pišejo danes
z jednakimi črkami. Ko je bila torej črka črki
jednaka. je bila v tem olajšana pot v bodoč¬
nost. Skupni jezik je propadel, ni padla pa
skupna ideja. In ta je poslej družila oba na¬
roda bolj, nego skupni jezik, kajti jezik je bil
narejen, prisiljen, ideja pa je bila naravna,
lahko umljiva. Hrvatje so dobili literaturo v
svojem jeziku, mi v svojem, njih kultura se je
razvijala pod drugimi razmerami in naša pod
drugimi. Prišla je diferencijacija, danes se tvori
sinteza. V zadnjih letih se je na tem polju,
zbliževanja hrvatske in slovenske kulture sto¬
rilo mnogo, in uspehi so vedno večji. Naj bi
letošnji jubilej in prihodnjo leto jubilej Stanka
Vraza izpopolnil še one vrzeli ki jih čutimo.

155

Mladina, čitaj pisma Ilircev in boš videla, kako
ceno in kako spoštovanje je imela takrat knjiga.
In danes ti leže knjige po knjižnicah in se praše.
Kaj ti pomaga vse navdušenje, dokler ti bo
tuja ljubezen Ilircev do knjige. Ljubezen do
slovenske in hrvatske knjige naj bi bila naj¬
izrazitejši znak tvojega ilirstva, tvojega nav¬
dušenja in tvoje mladosti. Danes ni več onih
stroškov in težav, ki jih je napravljala Ilircem
knjiga. Knjig je danes dovolj povsod, slo¬
venskih in hrvatskih pri nas in na Hrvatskem.
Toraj čitaj. V tretji šoli je treba, da že vsak
dijak poleg slovenskih čita tudi hrvatske knjige.
Stanko Vraz, Preradovič, Šenoa to vse je treba
spoznati že na nižji gimnaziji, na višji pa je
treba nadaljevati s pisatelji moderne hrvatske
literature. Matica Hrvatska nam omogočuje- za
mal denar osvojiti si tudi razne znanstvene
spise in daje s tem nam priliko spoznati njih
znanstvene delavce. In kar je zelo važno: ne
pozabimo, da Zagreb ni daleč in skušajmo ga
večkrat obiskati. To je pot, ki so jo nastopili
Ilirci, s tem stopamo v krog medsebojnega
spoznavanja in kulturne vzajemnosti. Na vi¬
sokih šolah je potem dovolj prilike spoznavati
se: sem zoper jugoslovanska društva, sem pa
odločno za to, da stoje posamezna društva
jugoslovanskih narodnosti v vseučiliških mestih
med seboj v najožjih stikih. Še bolj pa bi
priporočal prijateljstva in zveze posameznih
kolegov, ki imajo isto stroko. Kot Slovenci
stojimo seveda stalno na svoji zahtevi za slov.
vseučilišče v Ljubljani, kot Ilirci pa zahtevamo
ob jednem reciprocitete z Zagrebom. Dokler
smo brez univerze, bi bilo umestno, da bolj
zahajamo v Zagreb nego dosedaj, seveda z za¬
htevo, da imajo skušnje v Translajtaniji veljav¬
nost tudi pri nas. Med tem pa moramo skušati

156

združiti razne naše slovenske in hrvatske or¬
ganizacije, prosvetne, kulturne in znanstvene.
Uspehe poslednjih, t. j. znanstvenih organi¬
zacij čutimo že danes, zato jih je treba razširiti
in poglobiti. Naloga mladine pa je, da to
zbliževanje z vsemi močmi podpira.

To so torej nekatere misli, ki jih nam
dajeta dva ilirska jubileja na slovanskem jugu.
Gaj kot oseba bi nas morebiti ne navdušil
tako, kakor Gajeva ilirska ideja in gajica. Gaj
je sicer rehabilitiran (Gl. dr. Ilešič: Slov. Narod,
julij, 1909. Dr. N. Andric v „Kolo“. Matica
Hrv. 1908.), ampak za osebo ravno ne gre,
dokler ji ne dokažemo, da ji je velika ideja
služila samo v sebične, breznačajne namene.
Mož ne slavimo zaradi njih samih, ampak
zaradi idej, del, uspehov. Nekaj bi pri osebi
Gajevi posebno rad povdarjal : namreč, kako
je iskal podpore za svoja ilirska podjetja po
drugih slovanskih zemljah, zlasti po Ruskem.
Iskal je predvsem materijelnih podpor, kajti
na druge je bilo takrat težko misliti. Ne pov-
darjam to zato, da bi ga posnemali. Gaj sam
je bil v svojih nadah prevarjen, takih prevar
so doživeli poznejši poskusi in doživeli bi jih
tudi mi. Gaj sam je s preidealnimi očmi gledal
na Rusijo in tudi mi se do zadnjega časa
nismo izbebili iz nekega brezmiselnega ruso-
filstva. Še pred par leti nas je navduševala ruska
himna, da smo vstajali pri nji. Veseliti nas mora,
da je mladina spoznala svojo napako, da danes
simpatizira z revolucijonarno narodno Rusijo in
prezira absolutistično državno Rusijo z njeno
himno vred. V tem je treba, da se pojmi še v
marsičem zjasne, kajti tu tiči gordijski vozel no-
voslovanizma. Kakor Gaj imamo tudi mi mnogo
podjetij, ki bi potrebovala silne finančne pod¬
pore, oziroma imamo načrte in kulturne po-

157

trebe, ki jih ne moremo uresničiti ravno zaradi
pomanjkanja denarnih sredstev. Toda o tem
ne bomo posnemali Gaja, da bi šli prosit
pomoči, pa tudi doma ne bomo sedeli. Poj-
demo na Rusko, Poljsko, Češko, spoznavat
slovansko kulturo, proučevat njih razmere in
stremljenja, osvojevat si njih prednosti in pri¬
dobitve in ob tej priliki jim bomo spregovorili
tudi o nas. Moremo trditi v čast slovenski
mladini, da ni boječa, ampak, da gre z veseljem
in pogumom v svet. Ne sedimo več samo na
Dunaju in v Gradcu, danes smo tudi v Nemčiji,
v Parizu, v Italiji. V tem oziru bi bilo nekoliko
več želeti, kar se tiče slovanskih univerz. Tu
bi moral veljati sledeči princip : Praga, kot
naravni kulturni centrum slovanske kulture na
zapadu je in ostane naš cilj. Naše geslo bodi:
koncentrirati se v Prago. Poleg te ostanejo
stare historične postojanke na Dunaju in v
Gradcu. Ne smeli pa bi pri tem pozabiti na
Krakov in Lvov in uspešno bi bilo pogledati
tudi za granico v Rusijo. Tako bi spoznali
razmere na samfem mestu, orijentirali bi sebe,
informirali bi druge. Namesto negotovih ruskih
rubljev bi prinašali domov duševni kapital, ki
bi prinesel mnogo lepih sadov. Toda to bi
bilo mogoče le nekaterim, kaj pa drugi? Knjig,
revij, časnikov je dosti, torej ne kaže druzega.
nego seči po njih. Edino vprašanje pri tem
je jezik. Učiti se slovanskih jezikov! Na višji
gimnaziji bi se morali stalno udomačiti ruski
in češki krožki, oziroma vsak višji gimnazijec
bi moral skušati osvojiti si enega ali druzega
od teh dveh jezikov, ali oba. Z estetičnega
stališča ima vsak gotovo več od ruščine, ki je
za nas izredno lahka, s praktičnega stališča bi
bilo bolj priporočati češčino. Današnja gim¬
nazija ali srednja šola sploh nas ne uči slo-

158

vanskih jezikov, saj nas niti slovenskega ne
uči. Nič ne de. učimo se torej sami. Ako se
moramo naučiti grških črk in starogrškega
'jezika; zakaj bi se ne naučil tudi cirilice in
krasnega ruskega jezika; če moram čitati Ho¬
merja v originalu, zakaj bi ne skušal čitati
krasna dela ruske literature, ki je danes pre¬
plavila cel svet. Vpoznati Tolstega je za nas
gotovo toliko važno, kakor poznati Homerja.
Ako si moramo osvojiti nemščino, ne vem,
zakaj bi se iz istih praktičnih ozirov ne naučili
češčine, ki bi jo morali znati posebno oni, ki
se spuščajo na politično polje, in teh je pri
nas veliko. Slovanskih jezikov se danes ne
učimo zato, da bi „uznali“, kakor bi rekel
Prešeren: nasprotno: slovenščine ne smemo
mešati s „slovanščino“, ampak moramo skušati
očistiti jo in ohraniti lepo, kakor je, seveda v
tem ne smemo iti predaleč. Slovanskih jezikov
pa se učimo zato, da je nam dostopna slo¬
vanska literatura in kultura.

Učenje slovanskih jezikov doma in obis¬
kovanje slovanskih univerz, to je torej druga
naša naloga, ki jo moramo spolniti kot „llirci“.

In Stanko Vraz! Ali ni to najlepši zgled
narodnega delavca. Z navdušenjem v srcu, s
pesmijo na ustnih, z neštetimi načrti v glavi,
s knjigami na hrbtu. Tako gre med narod
razširjat prosveto. Vlada, vohuni, Nemci, vse
mu je za petami, on pa hodi po štajerskih
cestah z vedrim čelom za jasnimi cilji. Med
narodom posluša pravljice, pobira narodne
pesmi, doma piše verze in poezije, tiska in
zbira knjige in jih nese zopet med narod. Kaj
hočete lepšega zgleda. „!z naroda za narod!"
In zdaj si pomislite vse zapreke, ovire, pomanj¬
kanje, neuspehe, preganjanje in vse drugo, kar
uniči človeku veselje do dela, vendar: nič ga

159

ne straši; glejte to je Ilirec na delu za ljudsko
prosveto, neugnan, neutrudljiv, vedno delaven
in navdušen. Moramo zopet priznati mladini,
da je že pred nekaj leti nastopila to pot in da
deluje po svojih močeh; naj jo jubilej Stanka
Vraza tudi v tem pokrepi in vspodbudi, da
krepko nadaljuje delo Ilircev. To je tretja na¬
loga, ki jo nam nalaga jubilej leta 1909/10. :
dolžnost delovati na polju ljudske
prosvete.  Smo si li sami osvojili zaklade
duha doma in v tujini, ko smo si jasno raz¬
rešili svoje slovensko in slovansko vprašanje,
ko smo postali deležni kulture, bodimo v tem
zvesti potomci Ilircev in nesimo prosveto med
narod.

Pri tem ne pozabimo, da je ta prosveta
Ideal humanitete. V tem znamenju se je rodila
narodnost, slovanstvo in ilirizem. „Ce zakličeš
Slovan, naj se ti odzove človek," je klical
Kollar in isto je potrdil Tolstoj. In kaj so hoteli
Ilirci druzega nego vzbuditi v narodu človeka.
Ta veliki ideal je tudi vodilna misel takozva-
nega novoslovanstva. Tako vsaj je to gibanje
pojmoval shod slovanske napredne akademične
mladine lansko leto v Pragi. Začelo se je veliko
delo in mladina je takoj stopila v prve vrste.
Videlo pa se je iz marsičesa, da je potreba
jasnosti idej, kaj je slovanstvo, kakšno slo¬
vanstvo hočemo, kam hočemo ž njim?  Slo¬
vanstvo niso niti banketi in himne, niti ruske
ali druge maše, niti navdušeni govori, je to
kulturno delo med slovanskimi narodi. Hočemo
napredno, demokratično slovanstvo, njega cilj
je prosveta ljudstva, izobrazba naroda, razvoj
kulture. Hoteli so videti novoslovanstvo samo
na gospodarskem in političnem polju, mladina
pa mora predvsem videti njegov kulturni pomen
in mora po njem uravnati svoje delo in živ-

160

ljenje. Praški kongres je v tem jasno izprego-
voril. Treba pa je, da prvemu kongresu hitro
slede še drugi. Mi pri tem delu ne bomo iz¬
ostali, kajti tudi v tem imamo svojo dolžnost
naloženo od Ilircev.

Letos se vrši na tretjem shodu nar. rad.
dijaštva v Ljubljani nekak jugoslovanski shod.
Spominjamo se pri tem shodov v Belemgradu
in v Sofiji. Kaka nejasnost idej, kako različni
cilji, kako nasprotni načrti! Ne čudimo se. Mi
kot sinovi malega naroda smo lahko kmalu
rešili svoje vprašanje. Za nami so prišli Hr¬
vatje. Naj bi tudi v tem nam letošnji jubilej
klical v spomin, da so bili Slovenci in Hrvatje
prvi, ki so na jugu dvigali zastavo ilirizma
in slovanstva ter klicali Balkan za seboj. Balkan
pa se je po svoje boril za osvobojenje. Nje¬
govo vprašanje je postajalo težje in težje. In
za enkrat se morda ne bo dalo v tem vpra¬
šanju — posebno na shodu akad. mladine —
več rešiti nego odgovoriti na prvo vprašanje
tega vprašanja, ki se glasi: ali ste že stopili
na pot Ilircev? Bo torej predvsem naša naloga
pogledati, v koliko smo izvršili naloge, ki jih
nam nalaga ilirska ideja, kako smo jo izvršili
in kaj preostaja še storiti. To pa bo ob jednem
tudi skušnja, pri kateri bomo najboljše videli
sebe in svoje slovanstvo. Ivan Lah.

■—i □ i—>

161

n

Današnji dijak in državne vede.

Spisal dr. Bogumil Vošnjak.

Bila je to doba, ki se lahko primerja tišini
pred burjo, ko smo prvič prestopili vseučiliščni
prag. Govorim o večini in mislim na ono
generacijo, ki je začetkom tega desetletja sto¬
pila precej burno in samozavestno na pozo-
rišče dijaškega življenja. Prav dobro se še
spominjam onega prvega praškega semestra.
Na Dunaju v devetem okraju je že bliskalo in
grmelo, v Pragi je pa še vladala dušna tišina.
Posameznik si je moral sam krčiti pot, ni bilo
še tiste občne vspodbuje, tistih kažipotov, ki
jih ima današnji dijak že v precejšnjem številu
na razpolago. Šele, ko človek zapusti vseuči¬
lišče, se zaveda, kako naj bi si bil razdelil
čas, da bi mu bila ta leta v večjo korist.
Grenko je ono spoznanje, da bi bilo mogoče
mnogo koristneje uporabljati lepa akademiška
leta. In če sem odkritosrčen, moram priznati,
da nam je manjkal v onih letih pravi zmisel
za delitev dela in za pravo metodo. Vse pre¬
malo smo se specializirali. Skušali smo se
baviti z mnogimi stvarmi in zanemarjali to,
kar bi najbolj odgovarjalo posamezni indivi¬
dualnosti.

O državnih vedah in njih razmerju k da¬
našnjemu dijaku nameravamo razpravljati. Naziv
„državne vede ali znanosti 11  je sicer oficieien,

162

saj se imenujejo naše fakultete pravne in
državnoznanske. Pojem državne znanosti kljub
temu, da je vseskozi uraden, vendar nima
prave znanstvene točnosti. Iz tega razloga tudi
druge države ne imenujejo svojih fakultet po
uzorcu, ki je pri nas običajen. V Nemčiji se
predavajo vse državne znanosti, izvzemši državno
in upravno pravo na filozofski fakulteti, česar
ni nikakor odobravati, ker postaja vsled tega
jurist tuj državnim pojavom in narodnemu
gospodarstvu ter pride v popolno odvisnost
od pretirane juristične dogmatike. V Franciji
se poučujejo vse državne vede na pravni fa¬
kulteti, ki se pa imenuje edino-le faculte de
droit. Na vsak način ima francosko-avstrijski
sistem svojo veliko prednost pred nemškim.
To je tudi edini slučaj, da se lahko hvali
francosko šolstvo 1’ universite", ki v drugih
ozirih daleč zaostaja za našim. Tretja smer pa
stremi po tem, da se naj odcepijo državne
znanosti od pravne fakultete in se naj ustano¬
vijo za nje posebne, neodvisne fakultete. To
bi bila prav srečna rešitev tega vprašanja.

Družabne ali socialne vede se krijejo s
pojmom državnih znanosti. Jellinek pravi v
svoji „Allgemeine Staatslehre": »Državne zna¬
nosti se pečajo z raziskovanjem države in vseh
združb, ki jih je ona kot svoje ude v svojo
sestavo sprejela ali pripustila". Središče vseh
teh raziskovanj je država. Pa država ne po-
raenja samo vladarski in upravni stroj, ampak
ona izvršuje tudi celo vrsto gospodarskih funkcij,
vsled česar se mora narodnemu gospodarstvu
in gospodarski politiki nakazati odlično mesto
v krogu državnih ved. Sploh ne bo nikdar
mogoče oddeliti državne oblasti od socialne,
vedno bo ta meja netočna in negotova. Vendar
bi lahko trdili, da stoji v ospredju vseh so-

163

cialnih ved družba, državnih pa država. Sploh
bi se moglo reči, da je družba širši, država
pa ožji pojem. Pa lahko se zabrede pri takih
poskusih v dlakocepljenje. V sedmih debelih
zvezkih nemškega „Handworterbuch der Staats-
wissenschaften“ ni najti nobene definicije
državnih ved, kljub temu se smatra ta slovar
za edinstvenega v svetovni literaturi. Francozi
imenujejo državne vede „sciences politiques“,
Angleži pa political Science. Dvomljivo je,
ali je tu izraz srečnejši izbran, kajti še megle-
nejši in nejasnejši je, ker je silno težko dognati,
kje se izpreminja veda o politiki v politiko.

Vse pravo je del državnih ved v najširšem
zmislu besede. Velika in važna razdelitev med
zasebnim in javnim pravom je bila znana že
Rimljanom. Javnemu pravu se prišteva cerkveno
pravo, kazensko pravo in proces, državno in
upravno pravo. Najstarejše in najrazvitejše iz¬
med vseh teh panog je cerkveno pravo, pa
ono je bolj družabnega ko državnega izvira,
ono ne pozna državnih mej. Cerkveno pravo
dijak-prvoletnik prav rad zanemarja. Nekega,
rekel bi skoraj estetičnega občudovanja ni
mogoče odrekati cerkvenemu pravu kot naj¬
čistejšemu in najdoslednejšemu izrazu vseh
pravnih idej, s katerimi si je stavila srednje¬
veška cerkev svojo ogromno vse obsegajočo
socialno stavbo. Kazensko pravo se je šele
nedavno odtrgalo od civilno-pravne šablone,
njeni občni znaki so se poglobili, sprejemajoči
mnogo neprecenljivega gradiva od drugih so¬
rodnih ved. Filozofija in naravoslovje je na¬
pravilo iz prej suhoparnega kazenskega prava
pravo vedo v modernem zmislu besede. Veliki
problem odeterminizma jez vso silo trkal na duri.

Preostaja nam govoriti o državnem in
upravnem pravu. To sta oni dve stroki, ki sta

164

v najožjem stiku s političnim življenjem. Med
Nemci in drugimi vlada tu neko usodepolno
nasprotje. Nemcem je državno pravo veda o
državnih oblikah, ki j ih konstruirajo potom strogo
juristične metode. Francozom in drugim pa po-
menja socialna vsebina več ko oblika. Prvi štu¬
dirajo predmet deduktivno, izhajajoči iz občnih
načel s pomočjo logike, drugi se pa bavijo z
njim, opazujoč predmet v dinamičnem razvitku
in upoštevajoči politične in zgodovinske vplive,
učinke in posledice. Bodisi sodba o teh dveh
strujah kakorkoli, treba je vendar priznati, da
je nemška šola za praktične potrebe, za ko¬
mentiranje obstoječih, pozitivnih ustavnih za¬
konov prav porabna, čeprav nas popolnoma
zapušča, ako je treba predmet preiskovati z
višjega družabnega stališča. Na vsak način je
pa srečen kompromis med obema šolama mogoč
in koristen. Prav malo simpatij uživa med dijaki
upravno pravo, zdi se jim snov pusta in prazna.
Vsaka druga pravna stroka ima svoj zakonik,
samo upravno pravo je brez takega. Zaradi
tega napravlja ono vtis neke razkosanosti in
nezistematičnosti. Povrh je ono najmlajša stroka
in se je še le pred nekaterimi desetletji oddelila
od državnega prava. To, kar daje upravnemu
pravu poseben čar, so tiste ozke spone, ki ga
spajajo z vsemi državljanskimi razmerji. Nadalje
so marsikateri oddelki upravnega prava na¬
ravnost poglavja narodno-gospodarske politike
ter se dotikajo najkočljivejših javnih vprašanj
naše dobe.

Kdor vstopi, zapustivši na kateremkoli
vseučilišču v kateri državi koli slušalnico
javnega prava, v ono, kjer se predava narodno-
gospodarstvo, se zaveda takoj, da ima poslednja
stroka mnogo večjo privlačno silo ko vse druge.
Narodno-gospodarstvo je postalo, odkar se

165

socialni moment, sploh vse, kar se imenuje
socialno, če tudi ni, postavlja tako samozavestno
v ospredje, prava modna znanost. Naše dične
koleginje ženskega spola na pravni fakulteti so
se najprej utaborile v slušalnicah narodnega
gospodarstva. Vse hoče reševati socialno vpra¬
šanje, pa malokateri izmed teh reformatorjev
se zaveda, da bo brž drugo socialno ,,vprašanje"
na dnevnem redu, brž ko bo ta dozdevna „re-
šitev" dovršena. Treba je pa priznati, da so
mogočne življenske potrebe izzvale to veliko
zanimanje za teoretična proučavanja narodnega
gospodarstva, saj je ogromni razvoj gospo¬
darskega življenja najznačilnejša črta naše dobe.
Ni težko uganiti, zakaj so slušalnice narodnega
gospodarstva običajno prenatlačene. Ta veda
tako silno odgovarja duhu in značaju časa, v
katerem živimo. Pa ravno zaraditega je narodno
gospodarstvo postalo najdemokratičnejša veda,
saj si vsakdo, vsak volilec, vsak agitator, urednik
najmanjšega socialističnega lističa prisvaja
lastno znanstveno prepričanje o teh najbolj pe¬
rečih vprašanjih. Državno in upravno pravo si je
ohranilo nekako ekskluzivnost, nestrokovnjak
ima tu več spoštovanja pred znanstvenimi nauki,
dasi stojite te dve stroki še bližje javnemu življenju.

Državne znanosti se v Avstriji še precej
zanemarjajo, ako izvzamemo pravne discipline,
kakor je zasebno pravo, ki igra na pravni
fakulteti menda prvo ulogo. Predavanja, ki
niso strogo juristična, se zanemarjajo. Tretji
izpit se smatra za precej nevažnega, in na
provincialnih vseučiliščih so ga mnogokrat
smatrali za golo formalnost. Predmete tretjega
izpita, ki so oni državnih znanosti v ožjem
zmislu besede se v par tednih — to je bila še
pred kratkem jako razširjeno mnenje — pre¬
maga, saj je dovolj, če se lista po knjigah.

166

Praktiki so imeli v zdavno preteklem 'času
prav nizko mnenje o važnosti vsega, kar je
izven „purgarice“ ali civilnega reda. Saj vse
drugo odvetnik ali sodnik itak ne rabi. Dijaki,
ki so smatrali paragrafe za edino pot do kruha,
so se tako skrbno, vsaj v polupreteklem času
izogibali vsemu, kar ni bilo »civilno" ali »ka¬
zensko". Iz lastne izkušnje vem iz svojih di¬
jaških let, kako mnogoštevilni smo bili pri
predavanjih svetovnoznanega profesorja, ki se
seve s paragrafi ni ukvarjal, običajno so mu
bili tuji. V sosednji sobani so se pa trli uka-
željni vojščaki Pravice okoli katedra, kjer so
se razodevale globoke resnice civilnega pro¬
cesa, kajti profesor je bil pri izpitu neprijeten,
ako ni videl dijaka pri predavanju.

Eden največjih nedostatkov našega narod¬
nega in političnega življenja je, da nam ne-
dostaja slovenskih upravnih uradnikov. Zna¬
čilno je za Slovence in njih narodni značaj,
da se naš akademični naraščaj naravnost iz¬
ogiblje upravni službi, dasi že zdavnaj nima
avstrijska uprava tiste strogo aristokratske
glavne črte in se mora ona itak s političnim
življenjem vred še bolj demokratizirati. Dokler
Slovenci ne bodo imeli svojih upravnih urad¬
nikov, bode njih politična borba vedno tako
malo uspešna. Samo oni, ki razume slovensko
zgodovino, zgodovino ponižanega, premaga¬
nega plemena, razume ta nekako instinktivni
strah pred izvrševanjem javne oblasti. Slovenski
pravniki se morajo pripravljati za upravno
službo, ta zahteva je neprecenljive važnosti za
naš narodni razvoj.

Vsako zanimanje za javna vprašanja do¬
vede pri izobražencu do državnoznanskih študij.
Narod, ki si šele mora izvojevati pogoje svoji

167

ekzistenci, se mora že zaraditega mnogo bolj
zanimati za javna vprašanja in posredno tudi
za znanstvene probleme družabnih in državnih
ved. Da je akademikova dolžnost v tem oziru
še mnogo večja, leži na dlani. Časi so minili,
ko je bilo dovolj, ako se je kdo učil tujih
jezikov ali pisal pesmice ali zaljubljene nove-
letke, ako je želel, da so ga imenovali rodo¬
ljuba. Današnji čas zahteva, da je vsakdo na
svojem mestu, da vsak izobraženec zasleduje
javna vprašanja v svrho, da si ustvari zdravo
sodbo. Pomanjkanje zanimanja za javna vpra¬
šanja bi bilo za mal narod naravnost pogubno.
Politično blaziranost inteligence prepuščajmo
Nemcem v „rajhu“, ki živijo v svoji topi rezi-
gnaciji pred absolutizmom in modernega člo¬
veka nevrednim cezarizmom, Mali narodi se
morajo odlikovati po živahnem javnem živ¬
ljenju, s katerim mora biti spojen živ zmisel
za spoznavanje znanstvenih problemov državne
in družabne vsebine. Velikim starim narodom,
kakoršni so Francozi, je značilna nekaka po¬
litična blaziranost. Inteligenca si misli pri po¬
gledu na politično borbo: kaj se naj vtikam
v politiko, saj se ponavlja vedno pod raznimi
naslovi ista sleparija. Politični skepticizem pre¬
vladuje. Jasen je tudi nič manj politični fata¬
lizem, dasi ni znanstveno utemeljen. Zanemarjati
strogo politična vprašanja, češ da so gospo¬
darska mnogo važnejša, bi bila velika hiba. Zdi
se nam, da leži v sledečih besedah Francoza
Deslandresa važna resnica, ki si jo naj zapom¬
nijo oni, ki nekako prezirljivo gledajo na javno
pravo, ki mu bojda ni dostojnega mesta poleg
narodnega gospodarstva : »Ustavni problemi so
obenem problemi narodnega gospodarstva,
kajti od organizacije javne oblasti je odvisno
narodovo blagostanje".

168

Ako priporočamo slovenskemu akademič-
nemu naraščaju najtopleje socialne in državno-
znanske študije, zdi se nam važno, da izrazimo
edno misel, ki ni brez globokejšega pomena.
Vsako stoletje je imelo svoje geslo, ki se je
izkazalo pozneje deloma kot prazno in brez
vsebine. Osemnajsti vek je oboževal razum, de¬
vetnajsti se je ogreval za napredek, in našemu
stoletju bo najbrž tak idol razredni boj. Mal
narod je prešibek, da bi krvavel zaradi velike
besede, ki se izkaže morebiti kot prazna. Nimamo
namena, da dvignimo iz groba kako „slogo“
solzavega rodoljubja. Problem v tem zmislu
besede ni toliko strogo taktičen ko stanovski.
Kdo naj dvomi o dejstvu, da morajo biti raz¬
redi malega, od vseh strani od tujcev okro-
ženega naroda, bolj popustljivi drug proti
drugemu, da mora biti narodna in gospodarska
solidarnost mnogo večja, ko pri velikem silnem
narodu. Povdarjati proti slepemu razrednemu
boju solidarnost vseh narodnih skupin, vseh
razredov, se mi zdi pri Slovencih važna dolžnost.

169

Kazalo.

Stran

Predgovor . 3

Kalendarij. 5

Razdelitev ur.33

Pristojbine za pisma.34

Primerjalna tabela denarjev ....  36

Počitnice na srednjih in visokih šolah 38

Kolkovne pristojbine.39

Vojaška dolžnost.40

Šolstvo.

Visoke šole.47

Srednje in strokovne šole.62

Slov. srednje in visokošolsko 1  dijaštvo :

Naša akademiška društva.75

Izobraževalna sredstva v naših visoko¬
šolskih mestih.81

Druga slov. akad. društva. 88

Ferijalna akad. društva.90

Slovenska dijaška žurnalistika ... 93

Statistični pregled slovenskih srednje¬
šolcev .94

Dijaška podporna društva:

Podporna društva.97

Podporna sredstva za slov. srednješolsko
dijaštvo.107

170

V. dijaško delo za slov. vseučilišče v

letu 1908/09: Stran

Dunaj.111

Praga.115

Srednješolski del:

Organizacija mlajšega dijaštva, malum

necessarium.121

Profesor in dijak.127

Non scholae, sed vitae!.132

Narodne izobrazbe slovenski ženi . . 135

Članki:

Ob 11!. shodu nar. rad. dijaštva . . . 141

Ilirizem in slovensko dijaštvo . . . 151

Današnji dijak in državne vede . . . 162

©

171


'.s t ■  • ■. '

, tr ' . ;

■ t.: h

■


t