Posamezna številka 10 vinarjev.
Siev.197.
v LMiDi, v lorek. 29. avousia ioi6.
LelO XLIV.
s Velja po pošti: =
Za celo leto naprej . . K 2B-— sa en meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35*—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejemati mesečno „ 1-80
s Sobotna izdaja: =
za oelo leto......E T—
za Nemčijo oeloletno . „ 9'— za ostalo Inozemstvo. „ 12'—
Inseratl: ==
Enostolpna petltvrsta (72 mm široka ln 3 шш visoka ali nje
prostor) za enkrat . ... po 33 v za dva- ln večkrat . . 25 „ pri večjih naročilih primeren popnst po dooovorn.
Poslano:
Enostolpna petltvrsta po 60 vin.
Inhaja vsak dan, lzv/emšl nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop,
Redna letna priloga vozni re<>
it*r Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/1II. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne s= sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
! narod.
Upravništvo te v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račnn poštne hranllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega telefona št, 188.
Nemčijo nopovedolo Romuniji vojsko. - Prvi romunski ujetniki. - Tudi Grčijo v vojno? - mi notranji
minister princ IfoMofie rodi bolezni no dopustu.
Dežela! glavar flr. Susierl volni napovedi inmunije.
Današnjo sejo deželnega odbora je otvoril deželni glavar s sledečim nagovorom:
Velecenjeni gospodje!
Družbi mnogobrojnih sovražnikov naše skupne habsburške domovine se je pridružil nov tovariš. Rumunija nam je napovedala vojsko. Hladnokrvno smo sprejeli to dolgo pričakovano novico. Dveletna svetovna vojska nas je naučila, da gledamo vsakemu sovražniku mirno v oko. Napadeni od vseh strani v pripoznanem namenu, razkosati našo domovino, smo iznenadili sovražnike z neizčrpno gigantsko silo, s ktero smo se obranili napadalcev in njim samim odvzeli prostrana ozemlja na severu in jugu. Rumunija ne bo odločila te vojske — mogoče le da jo skrajša, ker se bo krog naših sovražnikov hitro prepričal, da mu tudi ta pomoč nič ne koristi. Z mirno samozavestjo pričakujemo slejkoprej izid velikanske vojske, ki nam je bila hudodelsko vsiljena. —
Naši združeni sovražili na
Bivši avstrijski zunanji minister grof Andrassy je bil velik prijatelj Rumunije. Vedel je, da majhna deželica sama ne more obstati in da more svojo svobodo ohraniti samo v zvezi z našo monarhijo. Morda je bilo to politično spoznanje napačno, pa Andrassy je storil vse, da Rumunijo obvaruje ruskih krempljev. Na berlinskem kongresu je neodvisnost rumunske kneževine najbolj vneto zagovarjal Andrassy, Avstrija je bila prva država, ki je 1. 1875, sklenila z Rumunijo trgovsko pogodbo. Tedanji knez Karol je priznaval zasluge našega zunanjega ministra in je odobraval Andrassy-jevo smer in načrte. V današnjem »Grazer Volksblattu« beremo kaj je Andrassy pisal po svojem odstopu rumunskemu knezu Karolu: Po mojem mnenju, katero sedaj kot zasebnik lahko odkrito izrečem, ima Rumunija v svojem narodnem in evropskem interesu enako nalogo, kakor Av-stroogrska, da je namreč učinkovita zavora proti poslovanjenju enega dela Evrope in posebno vzhoda. Njuna skupna naloga je preprečiti združenje severnih in južnih Slovanov, Če Avstrija odstopi od te poti, bi ji to prineslo veliko nevarnosti, za Rumunijo pa bi to bil konec. Tako »Grazer Volksblatt«. Ko je Bismarck sklepal leta 1879 zvezo z Avstrijo, je računal na Rumunijo za slučaj ruskega napada. Rumunski knez Karol se je menda tedaj trudil, da tudi Rumunijo vzamejo v trozvezo. Do tega ni prišlo, ker bi to znalo vzbuditi sumnjo, da hočejo ofenzivno ogroziti Rusijo, česar pa niso smeli storiti že zaradi cesarja Viljema I.
V začetku osemdesetih let je Avstrija sklenila z Rumunijo vojaško pogodbo. Rusija je bila začela ostro nastopati, čeprav ji je Rumunija pomagala v ruskoturški vojni. Rumunija je s to pogodbo dobila varstvo pred Rusijo in 30 let se je rumunska politika držala te pogodbe. Razmerje je čilo časih bolj hladno, časih bolj prisrčno, toda vendar je čutila, da spada pravzaprav naravno k osrednjima silama, kamor so ji kazale pot tudi njene gospodarske koristi. Skoro vsa velika posojila, s katerimi je mogočno razvila svoje narodno gospodarstvo, je Rumunija dobila v Avstriji in Nemčiji, Nevolja proti monarhiji pa se je posebno
začela v balkanski vojni, ko je Avstrija glede bukareškega miru v 1. 1913, stala na strani Bolgarije,
V začetku svetovne vojne je kralj Karol hotel udariti na Rusijo, toda kronski svet ni hotel nič slišati o vojni proti Rusiji. Zato je Rumunija sklenila, da počaka in sicer pripravljena. Ta sklep jc bil ruskim in francoskim intrigantom podlaga za silovito agitacijo za Rusijo. V septembru 1914 so pisali, da mora kralj, ki noče ničesar vedeti o njihovih ciljih, odstopiti. Ne Bes-arabija v Rusiji, ampak Bukovina, Sedmo-graška in Banat so jim bili cilj in zahteva. Rumunska iredenta je začela z novo silo, ko je 10. oktobra 1914 umrl kralj Karol. Zmagali so rusofili, pristaši tiste Rusije, ki je 1. 1878 Rumuniji vzela eno najbolj bogatih pokrajin Besarabijo. Berlinski kongres ji je dal za odškodnino dosti slabšo Do-brudžo. Pa ruska diplomacija je v zvezi z rumunsko irredento dosegla, da je Rumunija pozabila na Besarabijo. Rusija je skovala prvo balkansko zvezo in zvito je ujela tudi Rumunijo. Časopisje je začelo pisati v ruskem smislu in za odrešenje bratov pod Madžari. Ruska diplomacija je dosegla svoj cilj.
Sedaj smo na jasnem tudi z Rumunijo, ki jc postopala še bolj grdo kakor druga bivša zaveznica Italija. Kakor našemu de-bremu cesarju, tudi Avstriji ni bilo ničesar prihranjeno. Italiji in Rumuniji smo delili dobrote in ljubezen, prejeli smo za plačilo nezvestobo in meč na srce. Toda sveta jeza avstrijskih narodov, ki so v svetovni vojni pokazali najlepšo zvestobo, kar jo pozna zgodovina, bo branila cesarja in domovino ravno proti bivšima zaveznicama z vso svojo močjo in krvjo. Zaupamo v pravico božjo, da imamo tudi mi pravico do življenja, In za življenje gremo v boj!
XXX NADVOJVODA FRIDERIK ARMADI.
Dunaj, 28, avgusta. (Kor. ur.) Danes se je izdalo sledeče višje armadno povelje:
Vojaki! Vojni tovariši!
Obveščam vas, da se je pojavil v vrstah naših nasprotnikov novi sovražnik: kraljestvo Rumunija. Pošteno vaše vojaško čuvstvo bo našlo za ta roparski napad pravo mero zaničevanja, V minulih letih smo premagali marsikatero težko uro. Tudi novi boj bomo častno izvojevali, zvesti r.aši prisegi na zastave Najvišjega vojnega gospoda, Bog z vami!
Nadvojvoda Friderik vejni maršal.
XXX NEMŠKA VOJNA NAPOVED.
Berlin, 28. avgusta. (Kor. ur.) Wolffov urad javlja:
Potsm ko je, kar se je že poročalo., Rumunija sramotno prelomila z Avstro-Ogr-sko in Nemčijo sklenjene pogodbe in je napovedala včeraj našemu zavezniku vojsko, se je naročilo cesarskemu poslaniku v Bukareštu, naj zahteva svoje popotne liste in izjavi, da tudi Nemčija smatra, da se n?':aja v vojnem stanju z Rumunijo.
XXX
Berlin, 28. avgusta. (K. u) Nemško vojno napoved tolmačijo listi vseh strank kot samoobsebi umljivo posledico prelomitve pogodbe z rumunske strani.
»Berliner Tageblatt« izvaja: Vero-lomna Rumunija je znala, da bo Nemčija odločno na strani svojih zaveznikov na vojno napoved Avstriji takoj odgovorila s svojo napovedjo vojske. Očividna vojaška potreba jc zahtevala takojšnje razjasnitve in odločitve. V celi nemški državi jc vse složno glede na to, kar se mora zgoditi. Nihče v Nemčiji ne podcenjuje, da bomo na-
stopili proti novi, siccr še neizkušeni, a sveži armadi. Videli smo, kako so naši voji vedno odvrnili sovražne valove in da premoč po številu ne pomeni še vsega. »Vossische Ztg.« pravi: Sedanjih rumunskih ministrov ni zgodovina ničesar naučila; pod kraljem Karlom bi bil tak korak nemogoč. V njem je žavel še spomin na plačilo, ki ga je dobil za svojo pomoč od Rusije. Rumunija je rešila ruske voje pred poginom (1877 pri Plevni. O. u.), Rusija ji jc za plačilo iztrgala Besarabijo. Nemški narod bo, ko sc jc razkrinkal sumljivi mož, s katerim smo morali biti oprezni, le s še zvišano odločnostjo uveljavljala svojo voljo, da zmaga ni ohranila skalnato trdno prepričanje, da se bo slavno vzdržala tudi proti svetu sovražnikov. »Lokalanzeiger« piše: S popolno odločnostjo stopi Nemčija tudi zopet zdaj na stran svojih zaveznikov. V dobrih in v slabih dncli spadamo skupaj, naj bodo še tako težki viharni oblaki, ki plavajo na vojnem nebu. V neraz-rušljivem orožnem bratstvu gremo proti Rumuniji z našimi zavezniki trdnega koraka. Bolgari in Turki sc bodo morali tudi braniti proti novim sovražnikom; postavili bodo svojega moža.
Pred vojno napovedjo Rumunije.
Dunaj, 28. avgusta. Rumunski ministrski predsednik Bratianu je še včeraj izjavil našemu poslaniku grofu Czerninu, katerega je sprejel, da more, da hoče in da bo vzdržal nevtralnost, kar bo dokazal popoldanski kronski svet. Takrat se je že nahajal spis z vojno napovedjo, katero je lastnoročno podpisal zunanji minister Porumbaru, že v rokah rumunskega poslanika na Dunaju. Rumunska vojna napoved, ki je bila izročena včeraj nekaj minut pred 9. uro zvečer zunanjemu ministrstvu, je datirana s 27. avgustom 1916 ob 9. zvečer. Dne 26. t. ni. dopoldne je sprejel našega poslanika grofa Czernina v avdienci kralj Ferdinand, ki je izjavil, da ne želi vojske in izrazil, da upa, da se bo odločil kronski svet za vzdr-žanje nevtralnosti.
Zadnje ure v Bukareštu.
Budimpešta, 28, avgusta. Poročevalec »Az Esta« v Bukareštu opisuje: O mobilizaciji se je govorilo že prej. Kralj in vlada so bili za to, da bi lahko tuji državljani odpotovali. Opolnoči se je naš poslanik grof Czernin več časa posvetoval z Bratianuom. Ob pol treh zjutraj sta ukazala nemški in avstrijski poslanik, naj zbude uradnike vojne žitne družbe in druge člane naselbine, naj kolikor mogoče hitro odpotujejo. Zjutraj jih je veliko odpotovalo.
Pred rumunskim poslaništvom na Dunaju vse mirno.
Dunaj, 28. avgusta. Iver se Dunaj-čani vzorno zadrže, niso ukrenili nobenih varnostnih odredb za stražo rumunske poslaniške palače na cesti Princa Evgena. Na poslaništvu je bilo včeraj cel dan zelo živahno. Voz za vozom se je pripeljal, v palači so se pripravljali za odhod. Nekaj minut pred 9. uro je zapustil poslanik palačo, da je izročil vojno napoved v zunanjem ministrstvu.
Varstvo avstrijskih podanikov v Rumuniji.
Dunaj, 28. avgusta. Varstvo avstrijskih podanikov v Rumuniji jc prevzel nizozemski poslanik.
Rumunski poslanik na Dunaju.
Dunaj, 28, avgusta. Ni še določeno, kdaj bo zapustil rumunski poslanik Mavro-cordato Dunaj. V poslaništvu n zglašajo Rumunci, katerih jc veliko na Dunaju, za pojasnila, kako naj odpotujejo, a o tem se še ni nič določilo. Člani poslaništva so zbrani v poslaništvu. Poslanik sc je umaknil v svojo pisarno in nobenega ne sprejme.
»Skromne« zahteve Bratianua.
Amsterdam, 28. avgusta. Bratianu je zahteval poleg Bukovine in Sedmo-graške ves Banat in neki okraj v Srbiji, kjer bivajo baje Rumunci in celo Besarabijo. Čctverozveza je obljubila, da mu bo vse dala, kar zahteva.
Kako se opravičuje Bratianu.
Dunaj, 28. avg. Burianova »Wien. Allgem. Ztg.« opozarja, da jc Bratianu našemu poslaniku grofu Czerinnu zatrjeval, da bo ostal nevtralen, dočim je že odposlal vono napoved. List nadaljujte, da sc Bratianu najbrže sklicujc na to, da je Rumunija bila zvezana s trozvezo in da je z odpadom Italije prenehala tudi obveznost Rumunije. Toda trozveza nima več opraviti z našo zvezo z Rumunijo, kajti z Rumunijo smo bili zvezani že pred trozvezo. List nato pravi, da je Rumunija bila tista, ki je 1. 1913. nasilno kršila status quo na Balkanu.
Prehod ruskih čet.
Curih, 28. avgusta. Kako jc Rumunija pripravljala svoj napad na Avstrijo, se najlepše vidi iz poročila lista »Secolo«, ki je v času, ko je ministrski predsednik Bratianu še uradno izjavil, da bo Rumunija ostala nevtralna, širil brzojavko iz Bukarešta, da se je prehod ruskih čet skozi Rumunijo pričel.
Rusi že pred kronskim svetom v Rumuniji.
Budimpešta, 28. avgusta. Nemški poslanik v Bukareštu jc bil že v nedeljo obveščen, da stoje ruske čete žc v Dobrudži,
Rumunski državljani se morajo javiti oblastim.
Dunaj, 28. avgusta. (Kor. ur.) Korespondenca Vilhelm javlja: Vsi rumunski državljani brez izjeme se pozivajo, da se morajo tekom 48. ur s svojimi osebnimi listinami in z dokazili o stanju svojih rodbin javiti pri tistem policijskem komisarijatu, v katerega okrožju stanujejo.
Rumunski državljani ne smejo domov.
Dunaj, 28. avgusta. Vstop Rumunije v svetovno vojsko proti nam zahteva gotove odredbe proti v avstro-ogrski monarhiji ži-večim rumunskim državljanom. Policijsko ravnateljstvo poroča, da Rumuni, ki še bivajo v monarhiji, ne bodo smeli v svojo domovino.
Naši državljani zapuščajo Rumunijo.
Budimpešta, 28. avgusta. »Az Est« javlja iz Brašcva: Iz Bukarešta dohajajo od včeraj nemški in avstrijski državljani. Vsi pripovedujejo, da jih jei vojna napoved zelo presenetila, ker ni-i ti rusofili niso še zdaj pričakovali, da se bo napovedala vojska. Sodijo, da bo Rumunija vso odgovornost za napoved vojske odvrnila na Rusijo in se bo skušala zagovarjati na diplomatičcn pritisk s četami in se za to Rumunija ni moglai več izogniti vojni napovedi. V Reni je osredotočenih več ruskih divizij, ki jim je zapovedano, naj čez Rumunijo na* padejo Bolgarijo.
Budimpešta, 28. avgusta. »Az Est<< javlja iz Brašcva: V soboto zvečer je žo došlo več funkcionarjev iz Rumunije.
Nova rumunska vlada.
Budimpešta, 28. avgusta. Rumunski državni zbor bo sklican v četrtek ali v petek. Čez nekaj dni bodo sestavili narodno vlado.
Vojaška cenzura v Rumuniji.
Curih, 28. avgusta. »TagcsanzeU gor poroča 26. t. m. iz Bukarešta: Vojaško cenzuro so vpeljali danes dopoldno še prej, ko so naznanili, da je Rumunija v vojski. Parlament so sklicali, da bo dovolil 800 milijonov levov voinih kreditov.
11. Merkurjev vlak ustavljen.
Dunaj, 28. avgusta. Kako je gledala Rumunija na to, da še zadnje dni kaže na videz prijateljske razmere, dokazuje, ker je še neposredno pred vojno napovedbo naročala blago za domačo porabo in v druge namene in da je 11. Merkurjev vlak še vozil, ko je bila že napovedana vojska. Enajsti, zadnji Merkurjev vlak, ki je vozil proti Rumuniji, je imel 23 voz, Danes zjutraj so ga ustavili blizu Kološa, torej ne daleč od rumunske meje. Ravnotako so ustavili ladjo, ki je obsegala blaga za 47 železniških voz. V Rumunijo je bilo odposlanih 10 Merkurjevih vlakov, ki so vozili kemikalije, steklo, pohištvo, železo, žico, porcelan, papir itd.
Vojni ukrepi Rumunijo.
Braševo, 28. avgusta. Rumunija je še pred nekaterimi dnevi ukrenila sledeče vojne odredbe: V veli Rumuniji so zaplenili vse avtomobile in uvrstili šoferje v vojaško službo. V višjih poveljstvih so izvedli veliko izprememb. Da so pospešili žetev, so poslali veliko vojakov na dopust. Zaplenili so 300 železniških voz petroleja, bencina in soli, katero blago je kupila Bolgarija. Notranje ministrstvo je izdalo strog odlok proti tihotapstvu, zaplenili so tudi 3000 železniških voz koruze za izvoz.
Ruske priprave za prehod.
Dunaj, 28. avg. Rumunski list »Drep-tatea« je pisal tik pred vojno napovedjo: Neka oseba, ki je došla iz Rusije v Bukarešt, potrjuje vest o nameravanem prehodu ruskih čet skozi Rumunijo. Da se olajšajo prevozi, so zgradili železnico od Akar-mana v Tašbunar. V začetku Brusilove ofenzive je bilo v Besarabiji 250.000 Rusov in 60.000 Srbov. Dovažali so velike množine municije v nalašč zalo zgrajenih železniških vozovih.
Rumunske čete se morajo združiti z ruskimi.
Budimpešta, 28. avgusta, V smislu vojaške pogodbe Bratianua z Rusijo je morala Rumunija najkasneje 28. avgusta napovedati monarhiji vojsko. Mobilizacijsko povelje, ki so ga danes razglasili, je tudi s tega dne. Po pogodbi se morajo rumunske čete že prvi dan mobilizacije takoj združiti z rusko armado.
Rumunski vojni cilji.
Bukarešt, 28. avgusta. Rumunski ge-general Gardescu prihaja v ententi prijaznem listu »Adeverul« do naslednjih sklepov:
■*Ne varajmo se niti glede na terenske težkoče ozemlja, katero moramo prehoditi, niti glede na odpor Avstrije proti našemu osvajalnemu pohodu.
Dve tretjini črte 500 km, ki loči Braševo od Tise, sta gorati in manever na tem ozemlju je v zvezi z velikimi težkočami. Od Karpatov do gališke meje ni več kot 250 km. Kljub temu so Avstrijci, Ogri in Nemci rabili 7 mescev, da so pregnali Ruse iz Galicije, Računati moramo posebno s tem, da bomo pod najugodnejšimi pogoji rabili najmanj eno leto težkih bojev, da preženemo Ogre iz Sedmograške.«
General Gardescu pravi, da Rumunija noče vojske proti Bolgariji, marveč hoče zasesti le rumunska ozemlja v Avstroogr-ski. Da z gotovostjo doseže cilj »Velika Rumunija«, mora Rumunija ob sklepu miru imeti vojaško zasedena vsa ta ozemlja. Skoro gotovo bodo ruske armade na vzhodni fronti tako zaposlene, da ne bodo mogle pogrešiti 1 milijona mož, da bi korakali preko Beskidov v Budimpešto, marveč bodo prepustile Rumuniji, da istočasno s solunskimi silami in četami Italije reši svojo nalogo. Pod takimi okoliščinami bodo Ru-muni rabili vse svoje sile, da operirajo na severu.
Nov načelnik generalnega štaba,
Bukarešt, 27, avgusta. General Ava-rescu, poveljnik prvega armadnega zbora, bo baje imenovan za načelnika generalnega štaba.
Poveljniki štirih rumunskih armad.
Berlin, 28. avgusta. Prvi rumunski armadi poveljuje general Cuber, drugi Avarescu, tretji in četrti armadi generala Aulan in Brezan.
Budimpešta, 28. avgusta. Rumunski generalni štab bo zastopal v ruskem glavnem stanu general Goranda, ki bo odpotoval te dni v ruski glavni stan.
Deseti sovražnik.
Dunaj, 28. avgusta. Z rumunsko vojno napovedjo se je število sovražnikov Avstrije povišalo na deset. Avstrija je sedaj v vojski s Srbijo, Črnogoro, Rusijo, Belgijo, Francosko, Angleško, Japonsko, z republiko Monako, Italijo in Rumunijo,
Nova pota Bolgarije.
Berlin, 28. avgusta. » Vossische Zei-tung« izvajajo glede na novi vojni položaj: Tudi na naši strani bo rumunska vojna napoved izzvala nastop novih sil. Z neprikrito škodoželjnostjo zasledujejo bolgarski politiki razvoj v Rumuniji. Za Bolgarijo po-menja nastop Rumunije nove vojaške in politične smotre.
Mažari in vojna napoved.
Budimpešta, 28. avgusta. Grof An-drassy je sotrudniku »Az Esta« glede na rumunsko vojno napoved izjavil: Ta vojna napoved je roparski napad, ki je bil že dolgo časa pripravljan in za katerega je pripravljala pot ruska korupcija. Ne ustrašimo se. Sedmograška je po naravi močna. Naša vlada in vojno vodstvo sta že dalj časa računali z možnostjo te nevarnosti, upamo tedaj, da nismo r~->ripravljeni. Ogri bomo za obrambo žrt-	idnjega moža, ker brez
Sedmograšk-	rske. Pokazali bomo,
da smo zmo aznovati to izdajstvo. Možno je, da je Rumunija vsled prodiranja Bolgarov pri Solunu tako hitro nastopila, ker ni hotela, da bi bila bolgarska armada po zmagi nad sovražniki prosta. Upamo pa, da ji ta račun ne bo nič koristil. Rumunija kocka za kraljestvo. Rumunsko javno mnenje ne more biti edino. Naj bo sovraštvo še tako veliko, kmečko prebivalstvo se boji vojske.
Budimpešta, 28. avgusta. Ministrski predsednik grof Tisza bo v prihodnji seji magnatske zbornice podal izjavo o splošnem položaju. Pogajanja z opozicijo, ki jih je napovedal, bo pričel v torek ali sredo.
Rumuni in Ogri.
Budimpešta, 28. avgusta. Na Ogrskem živi le malo rumunskih podanikov, ki so večinoma vojaški begunci, a Ogrov živi v Rumuniji vsaj 40.000, samo v Bukareštu jih je 30.000. Najbrže se bodo peljali po morju v Carigrad, a gotovo to ni, ker bo tudi s Turčijo nastalo vojno stanje.
Koliko je Rumunov,
Pavel Lehmann piše, da so našteli 19, decembra 1912 v Rumuniji 7 in pol milijonov ljudi, na jude in inozemce odpade 500 tisoč ljudi. Na Ogrskem so našteli ob zadnjem ljudskem štetju 1910 2,900.000 Rumunov, v Bukovini okroglo 300.000. V Rusiji so našteli 1,100.000 Rumunov, Lehmann ceni število Rumunov na 11,400.000, V Srbiji biva 150.000 do 180.000; v Bolgariji do 80.000 Rumunov. Dalje so raztreseni Rumuni (do 14.000) severnozahodno od Soluna, nekaj stotin jih živi tudi v Istri; mi jim pravimo Čiči. Vseh Rumunov bo toraj okolu 11,850.000; 7 milijonov, toraj skoraj 60% jih živi v rumunskem kraljestvu.
XXX
Rumunija v nezvestobi prekaša Italijo.
Dunaj, 28. avgusta. (Kor. ur.) »Frem-denblatt« izvaja: Včeraj ob 9. uri je prišel v zunanje ministrstvo rumunski poslanik na dunajskem dvoru Mavrocordato. Izročil je noto svoje vlade z vsebino, da se smatra Rumunija od 27. avgusta ob 9. zvečer dalje v vojnem stanju z Avstrijo. V zgodovini vojnih napovedi je tak nastop ravnotako edin in osamljen, kakor tudi neposreden skok iz zveze v vojsko, katerega je storila Rumunija. Nota, ki jo je izročil včeraj rumunski poslanik, je dokument nečuvene nesramnosti; Rumuniji je zacvetela žalostna slava, da jc glede na nizkoto celo Italijo prekosila. Mirno se lahko zdaj pove, da je bila Rumunija do včeraj ob 9. zvečer še naša zaveznica. Italija je vsaj nekaj tednov prej, predno je napovedala vojsko, enostransko razveljavila zvezno pogodbo z Avstrijo in to naznanila avstrijski vladi.
Rumunska vlada je pa šla v žalostni umetnosti preloma zvestobe še dalje. Zvezno pogodbo je razveljavila enostavno z vojno napovedjo. Še zoprnejša je zaničevanja vredna perfidnost gospoda Bratianua in to-varšev, ker so še ob napovedi včerajšnjega kronskega sveta v Bukareštu glasila rumunske vlade počenjanje gospodov Filipes-cua in Take Jonescua ogorčeno in zasmeh-Ijivo bičali in postavljali na sramoten oder tiste politike, ki so hoteli izvajati iz posveta kralja z najuglednejšimi možmi države vznemirljive sklepe. Tudi okolnost, da pade skupaj začetek vojske z izročitvijo vojne napovedi je dogodek, ki je osamljen v zgodovini diplomacije in se mora timbolj zaničevati, ker je nastopila tako pot država, ki se je nahajala v zveznem razmerju z drugo državo do tiste minute, ko je nastopilo vojno stanje, Rumunija je poteptala z nogami vse ozire, ki jih zahtevajo dostojnost in samospoštovanje in nravnost in je padla — kakor se to ni smatralo več mogoče — na še nižjo stopnjo, kakor Italija,
Istočasno ko je napovedala Rumunija vojsko nam, je napovedala Italija vojsko Nemčiji. Jasno je, da obstoja med obema dogodkoma notranja zveza in da je skupen nastop obeh izdajalcev uspeh zarote. Par nobile fratrum! Resnično, naših sovražnikov ne zavidamo prijateljstva Rumunije in Italije, ki sta si pridobili v zgodovini ceno krive prisege in izdajastva. Kakor pomoč Italije lani ni mogla zadržati zmagovitega avstrijsko-nemškega pohoda na vzhodu, kakor prelom prisege kralja Viktorja Ema-nuela ni zabranij oprostitve Poljske cd gospostva Rusije, tako tudi zavratni, ničvredni presenetljivi napad Rumunije ne bo povzročil, da bi poskočila tehtnica vojske nam na škodo. Z možnostjo rumunske vojske smo že dolgo računali in smo vse ukrenili, da lahko uspešno nastopimo proti novemu sovražniku. Naše čuječnosti ni prevarala hinavska glumaška igra, ki jo je nredstayljala rumunska vlada z neprekos-
ljivo zavratnostjo; nastop gospoda Bratianua med svetovno vojsko, od začetka svetovne vojske do prehoda v sovražni tabor je bil tak, da je monarhija vedno bolj računala z možnostjo, da bomo imeli opraviti s sovražno Rumunijo,
Krinka je zdaj padla; tajni nasprotnik je postal zdaj naš odkriti sovražnik. Prelom zvestobe in izdajalstvo ne bosta Rumuniji prinesli sreče in dobičkov, kakor jih ni doživela Italija. Rumunske državnike, ki so ime svoje dežele pokrili z brezzgledno sramoto, bodo še po svojem narodu preklinjali radi strašne nesreče, ki so jo poklicali nad deželo. Z ogorčenostjo in z upravičeno jezo, a tudi mirno in zaupljivo nastopimo v ta novi usiljeni nam boj trdno odločeni, da bomo vrgli tudi tega izdajalskega zaveznika.
Italija, Rumunija in Nemčija.
Kolin, 28. avgusta. Z ozirom na vojno napoved Italije Nemčiji poroča »Kol-nisehe Zeitung«: Zelo verjetno je, da je četverozveza razstrelila z vojno napovedjo Rumunije in Italije svoje zadnje podkope in kratkim potom stavila Rumuniji ultimat. Rumunijo je doletela zdaj čast, da bo nesla na trg svojo kožo za četverozvezo, kakor so jo nosile Srbija, Črnagora, Belgija in Portugalska. Ker je navezana Rumunija na dobavo streliva v inozemstvu, lahko ravno to vprašanje postano usodno za Rumunijo.
Kolin, 28. avgusta. O vojni napovedi Italije Nemčiji piše »Kolnisehe Ztg.«: V zadnjih dveh letih smo postali hladnejši in bolj praktični. Čisto trezno gledamo zdaj na razvajane otroke tro-zveze, ki je zaspala. Italijanom končno ne moremo odreči priznanja, da so skozi in skozi postopali dosledno vsaj glede na njih nezanesljivost in zaslepljenost, a za nezvestobo Italije dobimo olajševalno okolnost. Narod in vlacla sta brez lastne noge. Italija je postala sužnja Angliji in drugih zaveznikov, odkar se jim je vrgla v naročje. Zaslepljenost Italijanov pojasnjuje deloma neumno, staro sovraštvo proti Avstriji, deloma neizmerno precenjevanje in popolno neznanje dejanskih razmer in moči inozemstva.
Rumunija in Nemčija,
Bukarešt, 28, avgusta. Ententi prijazni »Universul« je pisal pred nekaj dnevi: Vsak Rumun si je na jasnem, da je ura za Rumunijo bila. Kmalu bodo smrtni sovražniki Rumunije, Mažari in Bolgari, spoznali rumunske vojake. Do takrat pa se mora razjasniti vprašanje, kakšno je naše razmerje do Nemčije. Nimamo nobenega sovraštva proti Nemčiji, nasprotno se ji imamo veliko zahvaliti. Zahvaliti se ji imamo za našo dinastijo, za ustanovitelja kraljev-stva Karla I. in za ustvaritelja Velike Rumunije od jutri, kralja Ferdinanda. Zahvaliti se ji moramo za poldrugo miiljardo, s pomočjo katere smo se mogli gospodarsko razviti. Nobenega sovraštva ni tedaj med nami in Nemci. Če se bodo pa ti, ko bo bila ura Rumunije, zoperstavili uresničenju rumunskih idealov, potem se bomo proti njim borili z enako srditostjo, kot proti Bolgarom in Mažarom. V malo tednih bodo rumunske čete prekoračile Karpate in potem so Nemci lahko gotovi, da se bo kralj Ferdinand Hobencolerski odločno boril proti Viljemu II. Hohencolerskemu. Prvi Rumun bo šel na čelu svojih čet v boj proti Nemcem.
Dunajsko časopisje.
Dunaj, 28. avgusta. (K. u.) Soglasno poudarjajo listi, da Italija z vojno napovedjo uboga le angleški ukaz in pišejo, da se je popolnoma ponesrečil poizkus, da bi svoji vojni napovedi nadela plašč upravičenosti. Ta njen korak je le posledica prejšnjega preloma zvestobe. Vojna napoved bo vojaški položaj tem mani izpremenila, ker dosedaj italijanska vlada ni še igrala nobene odločilne vloge. Glede vojne napovedi Avstriji opozarjajo listi, da sta prišli obe vojni napovedi istočasno, kar kaže na skupno režijo. Avstrije in njenih zaveznic volna napoved ni presenetila — Osrednii sili in njeni zaveznici so se dosedaj častno in zmagovito obdržale proti celemu svetu sovražnikov. Tudi Rumunija tega ne bo izpremenla, ampak samo okrepila njihovo silo in utrdila voljo, cla zmaga v svetovni vojski.
»Neue Freie Presse« pravi: Samo dvoje je mogoče: Če pride na vrh Rusija. tedaj ho Rumunija popolnoma v njenih rokah. Če zmagajo osrednji sili in njuni zaveznici, pa tudi ne bodo pozabile, da je Rumunija po vzgledu Italije napadla monarhijo, ki jo je v krimski vojski rešila iz rok carja Nikolaja.
»Neues Wiener Tagblatt« piše: Oslepljeni od tujega zlata so zločinski politični klativitezi brez spoštovanja pogodb nnhujskali ulico in vlado, ki pozablja, kako se je Rumunija vsled zveze z osrednjima silama razvila pod Karolom in se je sedaj zagnala v grozote vojske, ki jo Rumuniji doslej prinesla samo povodoni zlata, odslej pa vse trpljenje. Gre za zadnji poziv entente in
za zadnjega aduta, katerega je bilo mogoče izigrati.
»Reichspost« piše: V svetovni vojni se je proti nam nabralo že toliko nravne manjvrednosti, brezvestnosti in zavratnosti, da nas postopanje Rumunije ne more več razburiti. Če bo v svetov. vojni le kdo kaznovan, teda bo to Rumunija; od zmage osrednjih sil ima pričakovati samo svoj poraz, od zmage svojih novih zaveznikov pa bodočo izgubo svoje lastne svobode. Mi nismo sami; Rumunija bo to še izvedela.
NernSko časopisje.
Berlin, 28. avgusta. (K. u.) »Vossische Zeitung« povdarja, da bo novi položaj pri osrednjih silah in njunih zaveznicah vzbudil energije, ki niso majhne važnosti. Za Bolgarijo pomenja nastop Rumunije nov vojaški in politični cilj, za Turčijo pa se bliža ruska ne-varnost.Proti temu svetu sovražnikov moramo pomnožiti svojo voljo do zmage. Sedaj mora izginiti vsak ozir. Porabiti moramo vsako razpoložljivo sredstvo.
Nizozemci o vojski z Rumunijo.
Amsterdam, 28. avgusta. (Kor. urad.) »Allgemen Handelsbladet« piše: Pač si tudi v Bukareštu ne predstavljajo, da bo Rumunija izlahka dosegla tisti vojni smoter, ki si ga je postavila. Položaj ni zdaj tak, kakršen je bil v drugi vojski na Balkanu. Gotovo je, da sta se Nemčija in Avstrija na mogoči nastop Rumunije dobro pripravili.
Švicarska sodba o rumunski vojski.
Bern, 28. avgusta. (Kor. ur.) »Bemer Tagblatt« piše glede na vojno napoved Rumunije med drugim: Velesile sporazuma so si vedno predstavljale napačne podobe o moči Nemčije na kopnem in na morju, Rumunija bo še izpoznala, da se je varala, če misli, da stopi nasproti na smrt ranjenemu sovražniku, kateremu bo zadala le smrtni sunek. Rumunska vojska je osvojevalna vojska v najtemnejšem pomenu besede z najgršimi okolnostmi, katerih po izročilu pošteni nevtralni Švicarji ne morejo odobravati, Odločitve sporazumu in korist rumunska armada pol milijona mož ne bo do-vedla. Z ozirom na nenavadno razmerje moči v največji vseh vojska in glede na to, da osrednji velesili še danes v tretjem letu lahko izpremembo moči v korist sporazuma vzravnati z nastopom novih rezervnih armad, ki še dozdaj niso posegle nikjer v boj, pač pol milijona Rumunov ne bo težko obloženega vojnega voza spravilo v za-željeno smer.	,
XXX
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. avgusta. (Kor. ur.) Uradno:
Bojna črta generala konjenice nadvojvoda Karla.
Pri južnovzhodnih in vzhodnih mejnih zakopih Ogrske smo sinoči z našim novim sovražnikom, Rumunijo, ki je zavratno napadel naše obmejne straže, menjali prve strele,
V prelazu Rotenturm in v prelazih južno zahodno in južno od Brasso so nastopile v boj danes zjutraj na obeh straneh prednje čete; privedeni so bili prvi rumunski ujetniki.
Močan ruski napad smo odbili v Karpatih severnozahodno od gore Kokul s težkimi izgubami za sovražnika.
Tudi severno od Mariampola se je končal sinoči podvzeti sunek s popolnim porazom za Ruse.
Povsod smo jih odbili, deloma s protinapadom; prepustili so nam veliko ujetnikov.
Bojna črta maršala pl. Hinden« b u r g a.
Armada generalnega polkovnika pl. Tersztyanszky je preprečila ruske napadalne poizkuse.
Sicer nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba! pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. avgusta. Veliki glavni stan:
Vojna skupina maršala p L H i n -denburga.
Pri Lenewadenu je med sunkom ujela neka patrulja 2 častnika in 37 mož.
Severovzhodno od Sviniuhov (v ovinku Lučka) so odbile avstrijske čete napade ruskih oddelkov.
Bojna skupina generala nadvojvode Karla.
Severno od Dnjestra so izpadle sinoči močne ruske sile, ki so napadle.
Začetni uspeh sovražnika pri Delejovu je nočni protisunek popolnoma vzravnal.
Bolj severno od tam med Tostobabo in Zavalovom se niso mogle napadalne čete vsled učinka zapiralnega ognja razviti iz uaskakovalnih postojank.
Sunke Rusov v Karpatih proti greben-ski višini severozahodno od Kokula in Stare Vipčine smo odbilL
Z meje Sedmograške so privedli rumunske ujetnike.
PRVI SPOPAD Z RUMUNCI.
Vojni tiskovni stan, 28. avgusta. (Po vojnem tiskovnem stanu odobreno poročilo vojnih poročevalcev): Prvi dan nove vojske so se naši ob sedmograški meji že spopadli z rumunskimi četami.
Rumunske čete so poizkušale poizvedovati v prelazih z gozdi zaraščenih gora, kjer vodijo ceste v Braševo (Kronstadt) in Sibinj (Herrmannstadt).
Sovražni oddelki so se bližali ob reki Al poleg železnice prelazom, skozi katere vodijo pota iz Predeala v Valahijo. V prelazu »Rdečega stolpa« sta nastopila dva rumunska bataljona, ki so ju naši hitro vrgli.
Zveznih vodstev seveda dogodki niso presenetili. Storilo se je sicer do zadnjega trenutka vse, da bi se ohranil mir, a kljub temu se je ukrenilo vse, da se lahko odbije napad.
NAPETOST NA RUSKI BOJNI ČRTI
ODNEHAVA.
Bera, 27. avgusta. Stegemann izvaja v »Bundu«: Zadnjih 10 dni znači, da je napetost glede na splošen bojni po-Jožaj v korist osrednjih velesil nekoliko odnehala. Mogoče, da rusko vojno vodstvo preureja svoje siic, ld so južno ocl Pripjeta bile zelo omajane. Odkar sta armadi Bohm-Ermolli in Bothmer smotreno izvedli umikanje in so se izjalovili napori Rusov, da bi vzeli obrambno črto pri ICovlju in niso mogli obkoliti nemškega levega krila, se lahko reče, da se položaj od Dnjestra do Pripjeta ustalil. Če se ne vzame črta Kovel-Vladimir Volinski, ostane Brusilovu ofenziva le skrpucalo. Vsi ruski uspehi v Voliniji in v Galiciji niso učinkovali in ne bodo, dokler ne bodo omajali nemške bojne črte severno od Pripjeta in dokler bodo držali prelaze v Karpatih. Vprašati se moramo, kako naj sodelujejo Brusilov, Evert in Ruski, da zopet ožive Brusilovo ofenzivo, kateri je pošla začasno zopet sapa. Zanimanje se osredotočuje za zdaj pri Solunu. Tam gre za nemško-bolgarsko protiofenzivo. Močne bolgarske čete na krilih so vrgle Sarrailovo desno krilo čez Strumo in potisnile njegovo levo krilo tako daleč proti jugu, da bi se skoro no bilo moglo več držati: Najbolj so napredovali Bolgari na najskrajnejših točkah desnega in levega krila. Pri Florini in zahodno od Soluna stojo na Sarrailovem obrambnem krilu. Na vzhodnem krilu tvori ključ položaju Kavala, kamor prodirajo Bolgari. Če dosežejo Bolgari Kavalo, sporazum svojega središča ne bode mogel razširitit.
Ho je № Штт ooliujsKona
v VOJSKO.
»Beri, Tageblatt« je pisal nedavno: Ententa je začela svoje naborno bobnanje najprej čisto nalahno, nato pa vedno glasneje. Mi smo bili gradili rumunske železnice, mostove, brzojavne naprave in prejeli za to svoje plačilo. Na stotine milijonov smo vtaknili v Rumunijo, da, financirali smo Rumunijo v času, ko ententa niti vinarja ni dala na Rumunijo — toda časnika nismo imeli nobenega v Bukareštu, ki bi bil mogel zastopati naše koristi.
Rumunske simpatije so se obrnile Franciji, Francoska je bila vzgojeviteljica mnogih sinov in hčera boljših rumunskih družabnih krogov, posodila je Rumuniji jezik duha, elegance, navade in običaje, umetnost življenja in uživanja,
Ententa je imela v pravem trenotku v roki nad polovico mnogočitanih listov, Rubelj je prihajal preko Pruta, louis-dor iz Pariza. Deževalo je denarja, ni se skoparilo, mala vsota je žaljiva, velika ne. Vedeli so: Cekin na pravem mestu je več vreden nego top na napačnem. V Parizu, Londonu in Petrogradu so sedeli v vladah ljudje, ki so spoznali, da treba sedaj delati z milijoni. Najeli so časnike, politike, govornike, kinematografe, režiserje za demonstracije in aranžerje za izprevode. Aparat je bil sestavljen in je začel svoje delo. Veljalo je simpatije razplemeniti v gorečo ljubezen, izbrisati, zamolčati nasprotja; treba je bilo drgalne ploskve med Rumunijo in Avstro-Ogrsko povečati, raz-pihati zamrzo proti Ogrom — »zatiralcem sedmograških bratov«, brate v Besarabiji pa enostavno prepustiti pozabi. Bratje v Besarabiji niti niso več vsi na tleh svojih očetov, ker jih je Rusija na tisoče zavlekla v daljne pokrajine, pa nič za to. Z denarjem in lepimi besedami, obljubami in vabami, z izrabljanjem vseh odnošajev, simpatij in prijateljstev se jc začela borba za rumunsko dušo.
Listi so dan na dan oznanjali svojo gorečo ljubezen do Francijc, Italije in Rusije in dan na dan so kričale v svet t. j. v Calea Viktorici svoje zaničevanje do suženjskih držav Nemčije in Avstrije. Ententa jc zmagovala. četudi je nazadovala, osrednji velesili sta bili vsak dan tepeni in pojutrajš-njem bosta obležali. Avstro-Ogrska ni bila drugega nego mrtvec, katerega je Nemči-la jta Jrenotek galvanizirala. Pri ententi so
plapolale zastave vseh idealov: svobode, pravice, lepote, časti Osrednji državi sta bili morilki, boches, Huni, Tatari.
Govorniki so stopali na tribune in ponavljali, kar so listi že stokrat pisali. Gospod Take Janescu je z dvignjeno kretnjo kazal na Italijo — soeur latine, ki za ideale človeštva krvavi in se bori.
Kinematografi so prinašali le še francoske in italijanske filme. Francozinje so pele in deklamirale.
Ustanavljale so sc zveze in drurštva, Ena se je imenovala: »Zveza za obrambo narodnega dostojanstva«, »Predsednik« te lige je bil slaboglasen individij in je kmalu zletel na cesto. Naloga te zveze jebila v tem, da so člani klofuiali male dečke, ki so prodajali Nemcem prirjazne časnike, da so te časnike na cesti sežigali in pobijali šipe,
Vprizarjali so se izprevodi, podkurili so se ljudski duši, da je zavrela, prirejali so se shodi, govori, napitnice, objemi.
Rim, Petrograd, Pariz in London so ploskali. Rumunski časnikarji so potovali v Rim in Pariz in vršili so se banketi, Poin-care jih je povabil na kosilo in poslal »latinski sestri« svoje pozdrave. Vzeli so svet, kakršen je. So države, v katerih mora časnikar po cele ure čakati v predsobi, da je potem — ako sploh — hladno, milostno sprejet in ga tako mine veselje, da bi v drugo prišel.
Kratko in malo: pebratimstvo je bilo splošno. Vojna je morala priti.
Шштт armado.
Rumuniji je dal njeno armado knez Karol. Danes šteje 6 armadnih zborov po 2 diviziji in 1 rezervno divizijo in 2 kavalerijski diviziji. Vsaka pehotna divizija ima 4 pešpolke po 3 bataljone, 1 lovski bataljon, 1 kalaraši (konjeniški) polk, 1 topničarsko brigado z 12 baterijami po 4 topove. Rezervna divizija ima 4 pešpolke po 4 bataljone, 1 lovski bataljon, 2 škvadrona, 2 bateriji in 3 oddelke strojnih pušk. Zraven pridejo šo težke havbice in druge posebne čete. V vseh 6 armadnih zborih je 258 bataljonov, 108 škvadronov, 225 baterij. To je 290.000 mož in šo 150.000 mož druge in tretje linije, tedaj okoli 440.000 mož.
Pehota ima 6.5 mm manlicherce, topovi so 7.5 cm Kruppovi. Havbice so sicer Kruppove, toda 1. 1914. predelane. Uniforma čet je podobna italijanski ilovnati zeleni.
Rumunska pehota je torej oborožena s puškami sistema Manlicher, ki jih je dobavila Avstrija, za to primerno municijo, ki se izdeluje edinole v Avstriji in v Nemčiji, so Rumuni tudi dobili iz Avstrije. Topove ima Rumunija, kakor zgoraj omenjeno, iz Nemčije,
Na Donavi so 4 monitorji, ki so večji ocl naših in imajo 560 ton, hitrost 14 milj na uro, po 2—12 cm havbici, 4 hitre 4.7 cm topove in 2 str. puški. 65 milime-terski jekleni oklep lahko razbije že navadni poljski top.
V Črnem morju ima malo križarko »Elizabetto«, 6 topovskih čolnov, 15 torpedovk, edini podmorski čoln je šo v laški luki v Speziji. Križarka je iz 1. 1888.
RumuiisKe ш is.
Težko dostopna pogorja in dve veliki reki: Prut in stara meja narodov — Donava obdajajo Rumunijo. Kljub temu so se odločili z utrdbami državo še bolje zavarovati.
Kot osrednja utrdba služi nedaleč od južne meje (Donave) ležeče glavno mesto Bukarešt, katero so izpremenili v veliki utrjeni tabor. Utrdbeni pas, ki meri 72 km, šteje 18 fortov in vmes je zgrajenih ravno toliko oklopnih utrdb. Bukareška trdnjava ima pasovno železnico, brzojavne in telefonske napeljave, električne žaromete in druge moderne pomočite vojne tehnike, Bukarešt je tačas za Parizom druga največja trdnjava na svetu. Kakor je francosko glavno mesto za Francijo glava in srce, tako je Bukarešt za Rumunijo zemljepisno, politično in gospodarsko središče.
Važna je potem za rumunsko deželno brambo utrdbena črta Galac—Namoloza— Fokšani, ki jo kratko nazivljejo tudi »se-retska črta«. Njena naloga je, zapreti pot sovražniku, ki bi prodiral iz Črnega morja po Donavi navzgor, kakor tudi sovražniku, ki bi prodiral po rečnih dolinah Moldavc, katere je težko braniti, proti jugu. Seret-ska črta je 80 km dolga; utrditi so jo sklenili 1. 1888. Najbolj važen je Galac, ki leži nedaleč od Prutovcga izteka v Donavo; ocl Pruta, ki tvori mejo proti Rusiji, ga loči lc Brateško jezero s svojo neposredno močvirno okolico. Galac ni lc mejno mesto, marveč tudi pristanišče. V poslednjem oziru ga jc označiti kot ključ do Donave. Pri Galacu so tri utrdbene črte, pri Fokšani (ob Prutu) tudi tri, pri Namolozi sta zgrajeni samo dve utrdbeni črti. Vsem trem prostorom jc lasten značaj predmo-stij, ki so zgrajena po Schumannovem se-, stavit oklopnili front. Razen teh utrdb so
zgrajene fortifikacije še pri Černivodi, Kon-tavlih, pri Kamzini in Ortalu.
Dalje bodi omenjeno, da je nameravala Rumunija zgraditi pri Mangaliji veliko vojno luko. Mangalia je pristanišče ob Črnem morju; leži južno od Konstance v globokem, jezeru podobnem zalivu, ki je zvezan z morjem po ozkem kanalu in je tako prostoren, da bi imelo v njem mesta celo rumunsko vojno brodovje, vštevši bcr'oča povečanja,
V МШШ.
Bukarešt je čedno, zahodno-ev.opsko mesto, polno življenja, po zunanjosti veti-komestno, moderno upravljano, z vilami, velikimi trgovinami in hoteli, bankami, šolami, muzeji, javnimi poslopji, električnimi železnicami, poino razkošja in revščine, veliko mesto, importirano naravnost iz Evrope in postavljeno v sredo obširnih žit-hin polj Valahije.
Na prvi pogled, preden si si malo bolj ogledal mesto, bi se mogel motiti, cla imaš pred seboj mesto vil in vrtov in da si našel na Balkanu rešitev sianovanjskega vprašanja velikomestnega prebivalstva. Ali vile in vrtovi za ograjami in zidovi pripadajo izključno bogatašem. Bojarom (plemenita-šem), ki imajo tukaj svoja mestna stanovanja, potomcem generacije, ki je nakupila pred malo leti velike pašnike za sramotno ceno, ki so danes dragocena žitna polja, petrolejskim princem, vele trgovcem, špekulantom in srečnežem. Njim pripadajo elegantni avtomobili in lakirane kočije, lepi konji in lepe ženske.
Prebivalstvo Bukarešta pa ni deležno teh vil in vrtov. Stanuje stisnjeno v zastarelih najemninskih hišah, ki nudijo malo ugodnosti, kakor v Londonu in New Torku, najemnine nedosegljive, trikrat, štirikrat tako visoke kakor v Berolinu. Njim pripada cesta, asfalt, boulevardi, ki so urejeni po pariškem vzorcu in ki večinoma spominjajo na prašne, ozke boulevarde pariških predmestij. Egoizem bogatašev, katerih lepi vrtovi se razprostirajo skriti za vilami, ni pustil prebivalstvu drugega kakor par dreves in malo kvadratnih metrov zelenih ruš. Javnih parkov, vrtnih naprav, prostih, okrašenih krajev, ako odbijemo majhen park Cismigia za kraljevo palačo, in majhen nasad, v samem mestu sploh ni, Park Karol 1 GZ1 Dai milj proč od notranjosti mesta. Kakor so si bogataši prilastili na deželi obširna zemljišča, tako so si o?voiili tudi Bukarešt in pustili ljudstvu le toliko prostora in zraka .kolikor ga neobhodno potrebuje za dihanje.
Okoli mesta se razprostira pas nizkih hiš in koč, ki postajajo tem bolj slabe, umazane in revne, čim aelj se gre iz mesta, dokler se ne zadene na ilovnato cigansko kolibo in na staro rumunsko kmečko kočo, ki se je iz same ponižnosti že do polovice skrila v zemljo. Sicer pa v velikih mestih Evrope ni boljše, z razločkom, da so stanovanja njih najrevnejših umazana in revna, ne da bi bila v najmanjšem oziru slikovita.
Sam Bukarešt je čisto novo mesto, ki je zraslo iz tal v dvajsetih, tridesetih letih. To dejstvo samo je že dokaz vzgone sile tega ljudstva in bogastva njegovih tal. Rumuni ljubijo in občudujejo svoje glavno mesto, kakor ljubijo in občudujejo Francozi Pariz; in ti mečejo denar s polnimi rokami skozi okno, samo da bi se Bukarešt povzpel na isto stopnjo kakor Pariz in London: tu naj bo ogledalo vsega bogastva Rumunije, celega narodnega ponosa. Zazdaj nima nobenega lastnega karakterja. Malo palač in poslopij iz prejšnjih desetletij, ki so okusne in lepe, se jih omalovažuje. Kakor povsod, se tudi v Rumuniji redkokdaj najde umetniški okus. Celo v salonih najbolj odličnih in izobraženih najdeš razen krasnih starih kosov brezvredno okrasje. (Čisto kakor v današnji Franciji.) Cerkve iz starih časov, zgrajene v bizantinsko-ruskem slogu, izginejo med hišami kakor v vseh velikih mestih. Tu in tam so poskusili tudi z rumun-skim narodnim hišnim slogom, ki je krasen," a se opaža, cla jc zelo malo prikladen za monumentalne zgradbe. Torej zida se »rimsko«. Kajti ravno v onem času, kakor kak obogatel bankir, so odkrili potrebo po neki gosposki osnovni skupnosti . Poudarili so latinsko sorodnost. Rumuni so Tračani, ki so jih rimski naseljenci pred 1800 leti ro-manizirali, in ni dognano, do katere stopinje se je kri prvotnega naroda pomešala z latinsko. Rumuni niso bili zadovoljni, da so postaven, inteligenten, narod poln temperamenta, hoteli so biti Rimljani. Gradili so tedaj v rimskem slogu, ali bolj rimsko kakor sami Rimljani, veličastne stebre, stop-njice itd. Poštno poslopje in novi častniški kazino sta strašna primera, kam so zašli. Ali to ni bistveno; Rumuni bodo to rimsko periodo premagali in postali rumunski.
Kar je Broadway za Ncw York, to jc Calea Victoriei za Bukarešt; ona jc srce mesta. Tukaj se nahajajo trgovske hiše, skladišča, hoteli, tu sede pri majhnih okroglih mizah kakor v Parizu pred kavarnami, tukaj vse mrgoli in hrumi, tukaj najdeš svoje znance in prijatelje. Ni potrebno, da greš koga poiskat, v Calea Victoriei ga boš gotovo srečal. V par tednih spoznaš na stotine fiziotfnomij, glav, ki sc vedno vidijo,
žensk, avtomobilov in konj. Gnječa ljudi in voz je tukaj pogostokrat tako velika, da se prične kmet, ki je prišel z dežele, kar tresti. Dobro izšolani varnostni ljudje uravnavajo promet. Od jutra do pozno v noč udarjajo konjska kopita po asfaltu v Calea Victoriei. Kajti Bukarešt jc mesto hitrih vos in lepih konj. Tukaj se dobe vprege — o zasebnih vpregah se ne govori — ki bi bile vredne kralja. Tu so laksametri z gumijevimi obroči, lakaste kočije in čistokrvni žrebci. Ti pokazujejo tarif, kajti to je policijski predpis, in po tarilu stane vsaka ura tri lejc. V resnici pa se plača za najbolj elegantne kočije 20 do 30 lejev na uro. Rumun je pospeševatclj in varuh iz-voščkov. Vozniki nosijo kaftan, narejen iz modročrnega baržuna s svilenimi pisanimi trakovi. Ti vozijo, da je veselje, in vodijo svojo vprego mojstrsko skozi cestno množico. Čezdalje bolj izpodrivajo konje avtomobili. Kakor v Ameriki, tako polagajo lastniki svoje častihlepje v to, da sami vodijo. Danes stane v Bukareštu pnevmatika 800 do 1000 lejev. To samo mimogrede.
V Calea Victoriei pa vrvi vse polno ljudi. Lepe ženske, naravnost haremske lepote, rujavoožgane raztrgane ciganke, ki so — tako čudno se sliši — večinoma noseče, (Elegantna bukareška dama ni nikoli!) Častniki, pogostokrat malo gizdavi, ki se pa bodo, tako se more vsaj misliti, hrabro borili, ako pride do tega. V celoti je cestna slika čisto evropejska. Sem in tja kak duhovnik (pravoslavni) v kaftanu, na glavi pa visoko črno ali rdečo kučmo. Par kmetov v vezenih haljinah. Bogata kmetica, napol zastrta, v bogato izvezeni obleki. Raztrgani ciganski otroci, ki beračijo. Včasih pa zaide v mesto tudi kak voz, v katerega so vpreženi voli. Kakor v Italiji, sede čistilci čevljev s svojimi tisočerimi stekleničkami in krtačami na solncu pod barva-nimi dežniki, kajti rumunski elegantnež drži zelo veliko do svojih čevljev. Končno se oglase piščalke varnostnih organov: kralj se pelje skozi Calea Victoriei, ali prestolonaslednik ali pa lepa rumunska kraljica.
Opoldne, pri vročini 30 do 40 stopinj v senci, je Bukarešt mrtev. Šele proti večeru se zopet zbudi in prične živeti.
Sni iseii m ваш
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. avgusta. Veliki glavni stani
Na bojni črti Moglena so zasedii Bolgari višino južno od Zborska.
Na Ceganski Planini so se izjalovili protisunki Srbov,
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
Pariz, 28. avgusta. Uradno: Na desnem krilu od časa do časa delovanje obeh artiljerij pri Tentikoju, Na levem bregu Strume angleška artiljerija neprestano obstreljuje sovražne postojanke. Na gori Be-les (Belašica-Planina?) nekaj spopadov s patruljami. V središču topovski ogenj, ki je bil pri Dcjranskem jezeru zelo živahen,
Zahodno od Vardarja in na srbski fronti severozahodno od Kukuruca so Bolgari šestkrat napadli v smeri proti Vetre-niku, pa so bili na celi črti odbiti. Na levem krilu se nadaljujejo ljuti boji pri Ostrovem, Severno od ceste v Ostrovo so Srbi pričeli streljati na bolgarski napadalni oddelek, ki se je približal našim postojankam na 150 korakov, in jim zadali zelo visoke izgube. Pred enim samim strelskim jarkom smo našteli 200 mrtvih Bolgarov,
Zahodno od Ostrovskcga jezera so naši naprej potisnjeni oddelki nekoliko napredovali. Sovražnik tu ni napadel. Južno od jezera so se končali delni boji ugodno za Srbe. Po izjavah ujetnikov so bile bolgarske izgube v bojih pri Ostrovem znatne, posebno vsled ognja srbske artiljerije, ki neoporečno nadkriljujc sovražno arti-Ijeriio.
Pariz, 27, avgusta. Uradno: Ob Strumi je naša artiljerija nadalje obstreljevala naprave sovražnika. Ogenj naših baterij jc razkropil nek bolgarski bataljon. Od časa do časa kanonada ob Dojranskcm jezeru. Pri Majadagu, zahodno od Vardarja, so Bolgari vnovič poskušali napadati proti Vetreniku.
Severozahodno cd Kukuruca je ogenj srbske artiljerije zlomil pet zaporednih izredno srditih napadov. Pri Ostrovskem jezeru se boji srdito nadaljujejo, posebno zahodno in severozahodno od jezera, kjer je srbska pehota s protinapadi zavrnila več bolgarskih napadov.
Dne 25. t. m. so dva angleška monitorja in ena angleška križarica obstreljevali forte pri Kavali, katere so izvzemši enega zasedli Bolgari.
Usoda Srbije,
Bukarešt, 27. avgusta. V Odesi se, kakor znano, nahaja odbor za zopetno srbsko samostojnost, ki dela propagando za Veliko Srbijo. Ta odbor sedaj v listu »Odeski Listok« priznava, da je z nado po Veliki Srbiji zelo žalostno. Srbski narod je na tem, da popolnoma izkrvavi. Vnovič v boj pritegnjeni Srbi, okoli 30.000 mož na makedonski fronti in približno toliko na
besarabski, so edino upanje srbskih politikov. Pričakovati se mora, da v slučaju večjih bojev na teh frontah ne bo ostala nobena srbska bojna skupina. Samo na bukovinski fronti je bilo 4200 Srbov skoro popolnoma uničenih. »Nimamo niti starčkov in otrok, da bi naselili Veliko Srbijo,.< konča članek.
k Grška v vojno ?
Bern, 28. avgusta. Švicarski listi poročajo iz Aten; Pašič je imel razgovor z Ve-nizelosom. Venizelosovo časopisje je zopet začelo pisati o grškosrbski pogodbi, češ da še velja. Sedaj je prišla tudi ura za Grško.
Ženava, 27. avgusta. (Kor. ur.) Agence Havas poroča iz Aten: Načelnika generalnega štaba Dusmanis in podnačelnika polkovnika Metaksas je kralj odstavil. Za načelnika je imenovan general Moscopulos, poveljnik tretjega armadnega zbora. Te odločitve .so napravile velik vtis.
Pariz, 28. avgusta. (Kor. ur.) Pariški »Petit Parisien« piše z ozirom na poročilo atenske »Patris« o razpravljanju entente o političnem in vojaškem položaju Grške: Zavezniki ne morejo dovoliti, da bi bolgarsko prodiranje prodiranje ogrožalo njihovo desno krilo. Upravičeno smejo vprašati, ali nedelavnost grškega generalnega štaba ne pomenja sokrivde. Z ozirom na javno razpoloženje na Grškem imamo pravico staviti nove zahteve, ker moramo Grško braniti pred bolgarskim vkorakanjem in jo pozvati, da tudi sama sodeluje pri svojem zavarovanju.
Boji med Bolgari in Grki.
Ženeva, 28. avgusta. »Matin poroča iz Soluna: Bolgari so napadli trdnjavo Starpilla. Grški poveljnik se je zelo branil. Bolgari so mogli trdnjavo zasesti še le tedaj, ko je povveljnilc sredi branilcev padel. O položaju Grkov v Se< resu še ni nobenega poročila.
Lugano, 28. avgusta. »Secolo« poroča iz Soluna : Poročil o odporu Grkov ne smemo smatrati za resna. Šlo je le za brezpomembne spopade, pri katerih so venizelistiški častniki skušali čete navdušiti za protiobrambo. Bolgari Se-resa niso zasedli in so se zadovoljili le s tem. da so zasedli višinske postojanke nasproti trdnjave.
Ženeva, 23. avgusta. Lyonski listi poročajo iz Soluna, da je grška divizija. ki je branila Seres proti Bolgarom, imela 250 mrtvih, med njimi 16 častnikov in 780 ranjenih. V Kavali je 100.000 beguncev, ki so došli iz vzhodne Mace-donije.
Vojska z ilaiijo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 28. avgusta. Uradno:
Na Caurilo so se zopet ljuto bojevali.
Potem ko se je bil izjalovil v ognju naših topov napad sovražnika, se je zvečer posrečilo nekemu italijanskemu oddelku, da je vdrl z močno podporo topništva v našo postojanko na vrhu.
Daaes zjutraj smo vrgli s protinapadom sovražnika zopet iz nje.
Na primorski bojni črti je italijansko topništvo živahno obstreljevalo vrh Sv. Gabrijela in okolico Nove vasi. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml
Laško uradno poročilo.
Dunaj, 28. avgusta. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana: V nekaterih odsekih bojne črte na Tridentinskem živahen sovražni ogenj s topovi, z metalci bomb in s puškami; napad pehote ni sledil.
Naše topništvo je uspešno odgovarjalo približevalnim delom na severnem pobočju Monte Cimone (Val Astico), ki jih je uničevalo.
Pri izviru potoka Digno (zgornja dolina Piave) smo razširili našo posest na Cima Vallone proti severu.
V odseku pri Gorici in na Krasu je pomnožilo sovražno topništvo svoje delovanje na mostove čez Sočo in na črto ob Dolu.
Nekaj granat je padlo v Gorico in v Romans.
Naši hrabri letalci.
Dunaj, 28. avgusta. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana: Izpopolnjujoč avstrijsko dnevno poročilo s 26. t. mes. se mora pripomniti, da Capronija pri Lusernu 27, t. m. ni sestrelil sam poročnik baron Siedler, ki je bil opazovalec v našem letalu, marveč da je streljal tudi vojni pilot četovodja Kiess z eno strojno puško. Obema letalcema gre zato enaka zasluga. V tem zračnem boju sta se moštvi obeh letal vztrajno bojevali; italijansko letalo je podleglo; vsi letalci so bili ranjeni; 1 stotnik je mrtev, 1 častnik je težko, podčastnik in en vojak pa lahko ranjeni.
Izgube laškega častniškega zbora.
Lugano, 27. avgusta, Umrl je generalni poročnik Chinetto, ki je bil imenovan radi svojih opcracij pri Tržiču za zbornega poveljnika. V odseku pri Gorici je bil nevarno ranien oolkovnik Vittorelli. Podoolkov-
nik Da Rions in generalni majorji Zorna, Delphine in di Oreste so padli.
Lugano, 28. avgusta. Milansko časopisje je pričelo zopet objavljati posmrtnice častnikov, ki so padli v zadnjih bojih ob Soči.
D' Annunzio se zopet oglaša.
Laško knjigotrštvo napoveduje, da bo izšel vojni dnevnik D' Annunzia. Knjiga bo obsegala dva dela, od katerih bo imel prvi del značilni naslov »Leda ohne Schwan«, drugi pa »Notturno«. V drugem delu opisuje d1 Annunzio svojo začasno oslepelost in ozdravljenje.
Ilfliijonslifl ofenzivo м Primorskem.
(Z dovoljenjem c. in kr. vojnotiskovne-ga stana.)
(Konec.)
Po italijanskih podatkih samih ni delovalo pri tem nič manj nego 7000 topov vseh kalibrov; to je v razmerju s frontnim prostorom najmanj petkrat toliko topov kakor smo jih imeli mi v prebojni bitki ob Dunajcu. Na posameznih točkah, kakor n. pr. na osamljenem Fortinu nasproti Vrhu sv. Mihaela, potem na števerjanskih višinah nasproti Pevmi, na oslavškem hrbtu in Sabo-tinu so stale sovražne baterije v obliki nadstropij druga vrh druge.
Naše postojanke je cele ure obsipala pravcata železna toča. Očividci pripovedujejo, cla so se med našimi jarki vzdigovali meter visoki oblaki prahu in eksplozivnih plinov, ki so onemogočali vsak razgled. 2e dopoldne so na več cestah v mestu izbruhnili požari.
Artiljerijski ogenj je trajal clo prvih popoldanskih ur, nato so so začeli pehotni napadi. Po zgledu ruske taktike so tudi tu poslali naprej naskakovalne kolone žo tekom bobnečega ognja. Infanteristi s pet metrov dolgimi razstrelilnimi drogovi so se splazili naprej do ovir, da bi jih razstrelili, v kolikor jih še ni razdrl artiljerijski ogenj. Pod varstvom topniškega ognja, ki je dušil vsako gibanje v naših črtah, so prišle italijanske napadalne kolone brez ozira na ogromne izgube, katere jim je tu in tam prizadejal lastni ogenj v najbližjo razdaljo naših jarkov. Kakor hitro se je ogenj ustavil, je zadostoval skok, cla so bili v naših najspreclnejših jarkih. Tudi obsežna mreža prekopov, zveznih jarkov, galerij, katere so bili Italijani v zadnjih mesecih, ko je postajal boj ob Soči vedno bolj podoben pozicijski vojni na zapadu, z veliko previdnostjo in požrtvovalnostjo zgradili, — jim je sedaj omogočala, da so se na mnogih mestih dobro kriti približali našim postojankam na 10 m razdalje. Seveda je zletel pri tem marsikak prekop z oddelkom vred, ki se je plazil po njem, nacl našimi protinapadi v zrak.
Kakor hitro je ogenj dovolil našim ljudem priti iz kavern, so se znašli v neposredni bližini jjred sovražnikom. Prišlo je do ogorčenih bojev — mož z možem z golim orožjem. Kopita in bajoneti so opravljali krvavo delo in kjer so pošle ročne granate, je bil v sili tucli kamen dober.
Nadčloveške sile so razvijale naše čete, posebno Hrvati. Pa tucli hrabrost sovražnika je treba priznati. Povsodi je bilo videti častnike na čelu svojih. Preko golih razstreljenih višin so prihajale naskakovalne kolone, čeprav so jih naše strojne prške kar vrstoma kosile. Posamezni ujetniki so sicer izpovedali, da so postavili Italijani za svojimi na-skakovalnimi kolonami strojne puške, vendar sc zdi, da ta trditev ne odgovarja dejstvom.
Zvečer so jeli boji zaradi nastopajoče teme kakor tudi zaradi onemoglosti vojakov vidno pojemati. Ponoči nato so naši na več mestih prešli k protinapadu in res se jim je posrečilo, dobiti večji del najsprednejših jarkov, v katere jc bil udri sovražnik tekom podnev-nih bojev, zopet v svoje roke. Jarkov seveda skoro ni bilo več spoznati kot takih — vse sama divja navlaka kamenja in zemlje, tramov in železnih čre-pinj. Borilci so se vgnezdili po granatnih lijakih.
Komaj se je jelo daniti, je boj zopet oživel. Ure dolge se nadaljuje borba. Sovražnik je vrgel v bitko nove polke. Povsodi so se borili naši s premočjo, infanterijski juriši so sc menjali z bobnečim ognjem. Nad 10.000 mirnih ljudi jc živelo v tem peklu. Šrapneli in granate so udarjale na Glavni trg: 10 oseb je ležalo ondi v svoji krvi. V neko poslopje ob cesti, ki vodi iz Št. Petra proti mestu, v katerem je imelo svoj sedež eno naših poveljstev, je udarilo brzo zaporedoma nič manj nego 18 izstrelkov v polno. Na čudežen način pa ni bil nihče ranjen. Zadete so bile le neprevidno žene, ki so šle po cesti, otroci, ki so hoteli brezskrbno pobirati kroglice treskajočih šrapnelov.
Neprestano so se pojavljala letala nad mestom, Cela brodovja ogromnih C.ancnm.
jevih strojev, Nieuportskih letal in Voisin-aparatov so jih spremljala. Došlo je do razburljivih zračnih bojev, če so se jim približala naša letala in jih drzno napadla.
Na višinah pri Pevmi in Oslavju, kjer so se Italijani že v bojih takozvanc »parlamentarne bitke« na 1 km približali Soči, vendar so jih pa naši januarja pognali nazaj; se jim je pod varstvom mogočnega ognja od Števerjana tudi sedaj najprej posrečilo priti naprej. Srdito so se bojevali še na pobočju Sabotina. Mostna utrdba pri Ločniku je bila popolnoma razbita, kakor levi so se branili Bošnjaki proti tam vdrlim Italijanom.
Vočigled velikanske premoči sovražnika in grozeče utrujenosti naših čet se je končno izdalo povelje, da se postojanke na desnem bregu izpraznijo in da gredo čete v obrambno črto vzhodno od Gorice. Mali oddelki so še držali mesto samo, na katerega rob so že došle prve laške čete. Brigada Pavia, ki je v novemberskih in de-cemberskihh bitkah skoro popolnoma izkrvavela in brigada Casala, sta došli v mesto. Po plavih sta došli na levi breg Soče. Ber-zaljeri in kolesarji so prvi prišli čez reko. Nato so pričele laške ženijske čete popravljati od nas razstreljene mostove. Naš ogenj jim je pri tem zadal občutno škodo.
Boji ob robu mesta so trajali dalje. Šele v sredo smo izpraznili Gorico, nakar so Italijani vkorakali v mesto.
Istočasno z umikanjem pri Gorici, smo morali opustiti tudi postojanke na Doberdobski planoti.
Boji na zaisoda.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 28. avgusta. (Kor. ur.) Veliki glavni stan:
Ob Somme so naši sovražniki na zahodu zvečer in ponoči po obilni pripravi z ognjem iznova poizkušali prodreti naše črte severno od reke.
Bojno črto Thiepval—Mouquet Fe in Delville—gozd Gincy so večkrat naskočili Angleži, Francozi pa naše postojanke med Maurepas in Clery.
Napadi so se izjalovili deloma v boju v bližini, deloma s protinapadom.
Južnozahodno od Mouquet Fe, in v gozdu Delville se v malih delih jarkov bojujejo še dalje.
Na ostali zahodni bojni črti izvzemši živahnega streljanja v večernih urah na obeh straneh prekopa La Bassee in na vzhodnem bregu Moze nič posebnega.
Vrhovno vojno vodstvo.
Angleško uradno poročilo.
London, 27. avgusta. (Kor. ur.) Pridobili smo na prostoru severno od Sinchy; vreme zavira naše operacije.
Poincare na bojišču ob Somme.
Pariz, 27. avgusta. (Kor. ur.) »Agence Havas«; Predsednik Poincare se je podal včeraj v spremstvu ministrskega predsednika Brianda, vojnega ministra Roquesa in vrhovnega poveljnika Jofireja na bojno črto ob Somme, kjer se je sestal z generaloma Haigh in Foch. Ministrski predsednik Briand, generala Joffre in Roques so si ogledali nato čete in tabor.
Angleži jadikujejo.
London, 27. avgusta. (K. u.) Vojaški sotrudnik »Timesa« piše: Veliko bomo morali še storiti, predno bomo dosegli svoj smoter: uničenje nemške vojske. Manjka nam moštva in streliva. Za ofenzivo ob Somme nismo bili tako pripravljeni, kakor bi želeli. Letos smo mogli skrbeti le za rezerve starim in novim četam.
Gorila fleijla iu gorila slovenska stotazija v šolskem leta
li
Dočim je bilo za primorsko dijašlvo italijanske narodnosti že v minolem šolskem letu zadostno poskrbljeno z zapo-slovalnimi tečaji in konvikti v Gradcu in na Dunaju — v prvi vrsti pač po zaslugi deželnega odbora goriškega — je bilo slovensko dijaštvo skoro popolnoma samo sebi prepuščeno, na koliko škodo bodočega razuin-niškega naraščaja, to pokažejo šele poznejši časi; gotovo je, da je mnog slovenski dijak, ker je ostal brez vsake orijentacije, ubral — po geslu: »Primum vivere, dein philoso-phare!« — drugo življenjsko pot ter za vselej dal slovo muzam. Da se ti žalostni pojavi vsaj za v prihodnje preprečijo, je sklicala »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani« šolske veščake, od katerih jc zlasti pričakovati zanimanja za goriško šolstvo, na skupno posvetovanje, na katerem naj bi se razpravljalo in ugotovilo vse, kar je v zvezi z učnim in gmotnim prospehom goriške šolske mladine slovenske.
Tu se je najprej uzpostavilo in sprejelo načelo, da je treba nuditi begunskim dijakom možnost nadaljevanja študij tamkaj, kjer se že nahajajo v večji množini in kjer ir niili naravno zatočišče; kot taki središči
prideta za Primorce-Slovence v poštev brez ugovora samo Trst in pa Ljubljana. Kruto in nesmiselno bi bilo, siliti družine z otroci, ki so za srednje šole sposobni, v — barake s fatomorgansko tolažbo, češ, ako se nabere do sto individuov take študen-tovske pare, pa bodo pozvani činitelji prisiljeni, da osnujejo tam gori kje konvikt za bedne dijake! Soditi je, da bo pač malo-katera rodbina takim idopijam na ljubo zapustila svoj, če še tako borni kotiček, ki si ga je priborila ali izprosila v Ljubljani ali v okolici, ali pa, ki biva v Trstu, ter se izselila v — barake zaradi — bodočega kon-vikta.
V Trstu je bil itak že izza 9. decembra 1915 zaposlovalni tečaj goriških učiteljišč, ki je omogočil, da so položili predčasni letni izpit 4 gojenci-potrjenci, a zrelostni izpit meseca julija v Ljubljani 4 gojenci in 9 go-jenk. V bodočem šolskem letu naj se ta tečaj nadaljuje in po možnosti razširi in poglobi s pritegnjenjem še drugih učiteljskih sil goriških učiteljišč, ki so na razpolaganje, dasi se nahajajo sedaj izven Trsta. Ker je že lani posečalo imenovani tečaj do 50 Tr-žačanov in bližnjih in daljnih okoličanov, se je nadejati, da se poset po primerni učni izpopolnitvi in pravočasni razglasitvi še ojači.
Taki zaposlovalni tečaji pa so potrebni tudi za slovenske gimnazijce, ki jih je v Trstu in v bližnji in daljši okolici gotovo nemalo in ki bi morali brez tečajev ali ostati brez pouka ali pa se zateči v nemške zavode tržaške, (Kakor smo ravnokar izvedeli, so ti zaposlovalni tečaji v Trstu oblastveno že dovoljeni.) Ustroj in uredba vseh teh tečajev bosta seveda za-visna od dejanskih razmer, od števila udeležencev ter od učnih prostorov in učnih sil, ki bodo na razpolaganje, a naloga in dolžnost njih voditeljev bo, da jih kolikor možno približajo in priličijo normalnim popolnim učiliščem. — Goriškim gimnazijcem, ki bivajo v Ljubljani in okolici, ni treba za-poslovalnih tečajev, saj jim bodo kakor v minolem šolskem letu na stežaj odprta vrata I. in II. državne gimnazije in nekaterim tudi Sv, Stanislava zavod v Št, Vidu. Samo priporočljivo bi bilo, da bi se kak član učiteljskega zbora goriške gimnazije usluž-bil na oni ljubljanski gimnaziji, kjer bo več Goričanov, ter takisto ostal z njimi v ožjem stiku, prav kakor je bilo 1915,16 na ljubljanski realki, ki jc sprejela množino goriških realcev, uslužbenih med učiteljskim osobjeni nekaj goriških realskih učiteljev.
Neizogibno potrebni pa so v Ljubljani zaposlovalni tečaji za goriške u č i t e 1 j i š č n i k e in u £ T-t e 1 j i š č n i c e (slovenske narodnosti); kajti tukajšnje učiteljišče jim ni pristopno, bodisi radi razlike v učnem jeziku, bodisi radi prenapolnjenosti. Jasen dokaz za njih potrebo je število priglasitev, kajti tozadevnemu začasnemu pozivu v slovenskih dnevnikih se je odzvalo že doslej 68 (osem-inšestcleset) gojencev in gojenk. Ker je v Ljubljani na razpolaganje zadestno število stalno tu bivajočih učiteljev goriških srednjih šol in so po velikodušnosti kranjskih oblastev zagotovljeni že tudi učni prostori (3—4 sobe v poslopju I. drž. gimnazije), ni dvoma, da število priglašencev še naraste in da bodo ti tečaji prav primerno nadomestilo za moško učiteljišče goriško ter za slovenski oddelek ženskega učiteljišča goriškega, na katerih se žal tudi letos redni pouk ne bo mogel pričeti.
Daljnji dobiček zaposlovalnega tečaja ljubljanskega pa bode tudi ta, da bo njega učiteljsko osobje lahko tvorilo stalno komisijo, kakršna jc bila dovoljena že v minolem šolskem letu za zrelostni izpit meseca julija 1916. Pred njo se bodo po potrebi obavljali predčasni letni izpiti za go-jence-vojake in potrjence ter koncem leta — kar je še posebno važno — zrelostni izpiti za one gojence in gojenke goriških učiteljišč, ki so v šolskem letu 1914/15 izvršili drugi letnik ter v šolskem letu 1915/16 niso mogli posečati učiteljišča. — Imenovana komisija pa bo gotovo tudi pooblaščena, da izvrši usposobljenostnc izpite za ljudske in meščanske učitelje primorske meseca novembra t. 1., kakor je bilo to dovoljeno rac-seca maja t. 1.
Kaj se je ukrenilo na onem zborovanju glede gmotnega podpiranja goriške šolske mladine slovenske, o tem pa izpre-govorimo prihodnjič.
Poljsko.
Avtonomija za 38 mest.
Dunaj, 28. avgusta. (K. u.) Vrhovni ar-madni poveljnik je z naredbo z dne 18. avgusta izdal mestni red za mesta Kielce, Lublin, Piotrkov in Radom.
Vsako teh mest tvori lastno mestno občino. Če sc mestno ozemlje ne krije z občinskim, ga določi vojaški generalni guverner, ki sme izločiti kmečko ozemlje, Če kmečka zemlja pride v mestno ozemlje, odpadejo javnopravne omejitve glede razpolaganja s takimi zemljišči. Člani mestne občine so vse osebe, ki imajo državljanstvo in redna bivališča v kraljestvu Poljskem. Pripadniki avstrijske armade ah njenih zaveznic, nastavljenci avstrijske vojaške uprave, ki ima svoje sedež v mestu
Ijj niso občinarji, so oproščeni vseh občinskih bremen. Mestno občino zastopa mestni svet .upravo pa vodi magistrat. Mestnega predsednika in podpredsednika mora potrditi vojaški generalni guverner. Mestni svet se mora pri svojih sklepih držati zakonov, naredb vrhovnega armad-nega poveljstva in vojaškega generalnega guvernerja. Občinski proračun, regulacijske načrte, prodaja in obremenitev zemljišč mora odobriti vojaški generalni guverner. Mestno zastopstvo in magistrat sta izvoljena na tri leta. Uradni jezik mestnega sveta, magistrata in vseh njihovih organov je poljski. Vse mestne občine pa morajo reševati tudi nemške prošnje in dopise. Mestni poveljnik in svetovalci store obljubo v prvi seji v roke predsednika.
Naredba zadobi moč 1. oktobra 1916.
Razen teh štirih mest je dobilo mestni red še 34 drugih krajev. Tiskovni urad vojaškega generalnega guvernerja piše, da pomenja ta dan preobrat v življenju teh krajev, ki so dosedaj živeli pod mačeho, sedaj pa lahko vse svoje sile in bogastvo razvijejo in si sami ustvarijo temelj za boljšo bodočnost. Pogoji so dani. Poljski značaj mest je trdno zavarovan. Novi mestni red se splošno naslanja na avtonomijo galiških mest in trgov. Nebistvene bolj ostre in trde določbe pa zelo jasno in markantno kažejo značaj prehodnih odredb.
Eno leto nemške uprave na Poljskem.
Varšava, 28. avgusta. Na obletnico ustanovitve varšavske generalne guberni-je je general Beseler rekel pri spominski slavnosti: Mi vemo zelo dobro, da prebivalstvo ni odobravalo vsega dela nemške uprave na Poljskem. S pravično, če tudi strogo in v slučaju potrebe temeljito vlado smo prvič poizkušali deželo prepričati, da nima opraviti z ledenosrčnim osvojeval-cem, ampak s skrbnim gospodarjem. Nato smo pred vsem poizkušali, da deželi po 1401etnem hlapčevanju vrnemo njeno narodnost.
Dnevne novice.
—	O določitvi najvišjih cen za klobase je izšel od deželnega predsednika grofa Attemsa naslednji ukaz: Za nadrobno trgovino s klobasami se določajo naslednje najvišje cene za 1 kg, in sicer: za krakovske in debrecinske klobase 14 K,
i za brunšviške klobase 10 K, za pariške klo-I base 10 K 50 vin., za ekstra klobaso 10 K [50 vin.,za safalade in hrenovke 10 K, za sveže kranjske klobase 11 K, za polpreka-jene kranjske klobase 12 K 40 vin. — Za mehke klobase veljajo v ukazu z dne 23. julija 1916, dež. zak, št. 34, določene najvišje cene. — Prestopki tega ukaza se kaznujejo po kazenskih določilih § 9. ministrskega ukaza z dne 6. julija 1916. leta, drž. zak. št. 211.
—	Padli častniki. Poročnik Čuk Rudolf, 5. dom. pp.; praporščak Erha-tič Ivan Emerik, 26 dom. pp.; poročnik Ferk Alojzij, 26. dom. pp.; praporščak Lončar Pavel, 21. pp.; kadetaspirant Živko Konrad, 27. dom. pp.
—	Umrl je v Splitu častni kanonik in upokojeni šolski svetnik msgr. Jak. Pivčević.
—	Izdelovanje slamnatih čevljev je
Zavod za pospeševanje obrti že organiziral. Nastavil je do sedaj sledeče poverjenike: G. Valentin Mačeka v Domžalah za sledeče vasi: Jarše, Loko, Kamnik, Stranje, Tunjice, Bistričico, Županjenjive, Dob, Brezovico, Dolsko, Drtijo, Blagovico, Zlato polje, Veliko vas, Ihan, Krašnjo, Krtino, Lukovico, Dolsko, Podrečje, Prevoje, Rafolče, Trojane in Spodnje Koseze. G. Franc Ce-rarja iz Stoba za: Depalo vas, Domžale, Dragomelj, Kapljo vas, Klane, Križ, Loko pri Mengšu, Lahovče, Mengeš, Mlako, Nasoviče, Zalog, Terzin, Rašice in Vodice. G. Kajetan Pogačniku v Kamniku za: Gojzd, Hruševko, Novlje, Špitalič, Zg. Tuhinj, Palovče, Podgorje, Podhruško, Šmartin v Tuhinju. G. župnik Anton Mrkun na Homcu za: Homec, Moste, Radomlje, Smarco, Su-hadole, Volčji potok in Rove. G. kate-hetu Franc Oswaldu v Idriji za: Sp. in Zg. Idrijo. G. župniku Karol škulju v Dolenji vasi za: Dolenjo vas, Ribnico in vso okolico. G. Edvard Kotzbeku v Kranju za: Kranj in okolico. G. Josip Paplču v Metliki za: Metliko in okolico. G. Anton Luzarju v Dobravci za: Do-bravco, Št. Jernej in vso okolico.
—	Državni davek za pivo jo zvišan od 34 v. na 1 K 10 v., obenem so odpravljene deželne doklade na pivo. Država bo dežele odškodovala in dobile bodo več, kakor jim gre po dosedanjih predpisih.
Sladkor za napravo petijota. Ker je poraba sladkorja za vsako osebo odmerjena, zato veljajo za kake izredne potrebe sladkorja posebne ministrske naredbe, med kterimi je tudi ona z dne 11. avgusta t. 1. drž. zak. št. 255, ki urejuje dobavo sladkorja za izboljšanje vinskega mošta in za izdelovanje petijota ftropinskega vinal.
Glede dobave sladkorja za izdelovanje petijota določuje § 2, te ministrske naredbe takole: Kdor namerava izdelovati petijot kot domačo pijačo za svojo obitelj, uslužbence in posle na podstavi vinskega zakona z 1, 1907, ima v to svrho pravico do sladkorja, če je v 1. 1909—1913. naznanje-val napravo petijota, V tem slučaju mora stranka do 1, septembra t. 1, naznaniti pri svojem pristojnem županstvu množino petijota, ki ga namerava narediti in nnožino sladkorja, ki ga v to svrho že" Županstvo mora iz teh dobljenih naznanil sestaviti seznamek, ki ga je potom okrajnega glavarstva predložiti do 10. septembra t. 1. pristojnemu državnemu kletarskemu nadzorniku, Kletarski nadzornik pregleda, oziroma popravi seznamke po svojih uradnih navodilih in županstva morajo tamkaj sladkor naročiti, koder določi kletarski nadzornik ter ga potem razdeliti med stranke, (Ker je rok za priglasitev zelo kratek, zato naj županstva ne delajo ovir, naj sprejemajo priglasitve do 10. septembra t. 1., a ta dan naj seznamke nemudno predlože okrajnemu glavarstvu. Vsekako naj pa upravičene stranke vendarle skušajo potreben sladkor do 1. septembra t. 1. pri županstvu priglasiti, ker pozneje priglasitve županstvo ni dolžno sprejeti. Op. ur.)
—	Nezaslišano navijanje cen pri prodati krompirja. Kakor smo že poročali, je vlada določila najvišje cene krompirju, ki veljajo za čas od 1. do 15. septembra 1916 po 12 K (10 K), od 16. septembra 1916 do 28. februarja 1917 po 9 K (7 K) in ocl 1. marca 1917 daljo po 11 K (9 K) za meterski stot. Za čas do 1. septembra 1916, pa je ostala v veljavi prejšnja maksimalna cena. Navzlic temu pa so številni prekupci nagnali cene za novi krompir 29 do 30 K. Posledico, da se jo resno bati, da krompirja hitrostjo kopati in prodajati še nezrel krompir. To se dogaja osobito v ljubljanski okolici. To se dela s tako naglico, da se je resno bati, da krompirdja od 1. septembra dalje sploh ne bo več dobiti, ker bo po večini že prodan. To postopanje pa bo imelo šo druge neprijetne posledice. Krompir, ki je prezgodaj izkopan in deloma še no popolnoma dozorel, je ne glede na to, da jo zdravju zelo škodljiv, tudi zolo občutljiv in ne-trpežen, poleg tega pa vsled naglice ne dovolj posušen. Posledica temu bo, da bo pričel krompir gniti in težko je pričakovati, da bi isti ostal čez zimo nepokvarjen. Pri tem pa ne bode imel škode samo kupec, temuč tudi splošnost, ker na ta način bode uničenega zelo veliko za sedanje razmere dragocenega, nenadomestljivega krompirja. Poklicane oblasti prosimo, da se proti temu primerno ukrene.
—	Prodaja osličkov. C. kr. kmetijska družba kranjska bo oddala dne 1, septembra, ob 9. uri dopoldne na podkovski šoli 20 osličkov (okoli enega leta starih) po zelo nizki ceni brez licitacije. Do nakupa ima vsak pravico.
NoMi minister princ H Deo otiB obolel - Pos i шш.т ffliiiiMva noveffli zgornleavsirsisKeinii nomeslnitcu.
Dunaj 28. avgusta. (Kor. ur.) Jutri bo objavila »Wiener Zeitung« sledeči cesarjevi lastnoročni pismi:
Ljubi grol Sturgkh!
Z ozirom na Vaš predlog dovoljujem ministru notranjih stvari Konradu princu Hohenlohe-Schillingsiiirst dopust, ki ga je prosil glede na njegovo zdravje za dobo, ki bo potrebna, da bo popolnoma ozdravil in ga odvežem za ta čas od vodstva uradnih poslov.
Istočasno poverujem za dobo tega dopusta zdaj v Mojem notranjem ministrstvu zaposlenemu namestniku Zgornje Avstrijskega tajnemu svetniku Erazmu baronu pl. Handel vodstvo tega ministrstva.
Franc Jožef 1. r.
Sturgkh 1. r.
Ljubi princ Hohenlohe-Schillingslurst,
Na predlog Mojega ministrskega predsednika Vam dovoljujem dopust, ki ste ga naprosili iz zdravstvenih ozirov in Vas odvežem od vodstva uradnih poslov, dokler ne boste popolnoma ozdraveli.
Istočasno poverujem za čas Vašega dopusta zdaj v Mojem ministrstvu notranjih stvari zaposlenemu namestniku Zgornje i Avstrijskega Erazmu baronu pl. Handel vodstvo tega ministrstva in izražam Moje najboljše želje, da bi najhitrejše ozdraveli,
Franc Jožef 1, r.
Sturgkh 1. r.
Notranji minister princ Konrad Ho-henlohe je obolel minuli teden; bolezen je najbrže povzročilo prenaporno delo. Zdravniki so zahtevali, da se mora princ brezpogojno čuvati, da se mora popolnoma vzdržati uradnih poslov in da mora v toplice, — vsled česar se mu jc moral preskrbeti zastopnik v uradovanju. Notranji minister se bo podal, kakor se govori, te dni v Mariiine Vari.
Cesarjeva zalivala erolu ћт in naronu bi. Boiirasn.
»Streufflers Militarblatt« poroča: Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je najmilostneje blagovolilo izdati naslednje Najvišje lastnoročno pismo:
Ljubi generalni polkovnik grof Paar! V najtoplejšem, hvaležnem priznanju Vaše mnogoletne požrtvovalne službe Moji osebi Vam izrekam Moje posebno pohvalno priznanje.
Franc Jožef m. p. Ljubi generalni polkovnik baron pl Bolfras! V najtoplejšem, hvaležnem priznanju Vaše odlične službe za časa vojne kot načelnik Moje vojaške pisarne Vam izrekam Moje posebno pohvalno priznanje,
Franc Jožef m. p,
OUtlKovnnje ШШш „DeulscU тш\
Bremen, 28. avgusta. (Kor. ur.) Kapitan Konig je odlikovan z vitežkim križem hišnega reda Hohenzollerjev. Tudi ostala posadka je odlikovana z redi.
UodtiansKe nov.ee.
lj Osebne vesti. Deželni predsednik vojvodine Kranjske je prestavil c. kr, dež. vladnega tajnika Ernesta K o r d i n iz Ljubljane k c. kr. okrajnemu glavarstvu v Kranju. — Minister javnih del je pomaknil profesorja 9, plačilnega razreda c, kr. državne obrtne šole v Ljubljani, Alojzija R e -p i č , v 8, plačilni razred.
lj Ljubljančani od kolesarskega bataljona pošiljajo pozdrave vsem ljubljanskim dekletom ter tudi vsem drugim znancem iz strelnih jarkov italijanskega bojišča. Desetnik Alojz Šmuc, Ivan Wovi, poddesetnik Prc.zelj Lud., Šircelj Franc; kolesarji: Trebar Slavko, Vrhovnik Albin, Velkavrh Vinko, Poglaj Ivan, Žganjar Vincenc.
lj Prodaja masti pri mestni aprovizaciji. Mestna aprovizacija prodaja mast v vojni prodajalni v Gosposki ulici št. 7 in ne več v cerkvi sv. Jožefa.
lj Umrli so v Ljubljani: Fedor Malicki, pešec. — Fran Kline, kajžar-hiralec, 39 1.
—	Klemen Nadbat, sodni sluga v pok., 81 let. — Karel Leyrer, patruljni vodja. — Fran Pavlin, vrtnarjev sin, 3 mesece. — Nicola Guerra, laški pešec, vojni ujetnik.
—	Viljem Vertschnig, natakarjev sin, devet mesecev. — Julija Leopold, žena vpo-kojenega strojevodje in hišnega posestnika, 80 let. — Vladislav Basta, pešec. — Istvan Stadler, honved. — Janos Toth, pešec. — Marija Langecker, hči železniškega strojevodje, 5 mesecev. — Fran Pavlin, železniški čuvaj v pok., 76 let. — Robert Bergant, begunčev sin, 5 mesecev. — Bruno Širca, sin strojevodje, 5 mesecev. — Frida Pin-tar, hči trgovca, 6 let. — Mihael Doman-čič, bivši branjevec, 65 let. — Štefan Iiu-inica, pešec, — Jera Vidmar, bivša kuharica, 83 let. — Josipina Reš, žena izdelovalca glasovirjev, 26 let. — Ivan Slabe, kočarjev sin, 1 uro. — Fran Stopar, potujoč godec, 36 let. — Andrej Drašler, delavec, 75 let. — Marija Sterniša, vdova železniškega sprevodnika, 69 let. — Antonija Grošelj, hišna posestnla, 80 let. — Antonija Klun, žena trgovca in posestnika, 53 let. — Josip Miloš, pešec,
lj Oddaja kovinaste posode. Prizadete stranke se opozarjajo, da jc za vse one, ki imajo podaljšan termin za oddajo kovinaste posode do 1. septembra, določen rok 1. in 2. september od 8. zjutraj do 1. popoldne. Oddati jih bodo na mestnem magistratu, srednja hiša, na dvorišču levo. Tedaj naj prinesejo kovinasto posodo tudi vse one stranke, ki je dosedaj še iz kateregakoli vzroka niso oddale. Po tem terminu se bo vsakega kaznovalo, pri katerem se bo našlo kaj posode.
lj Karte za kavo. Trgovci se opozarjajo, da naj jutri, v sredo s sladkornimi kartami prinesejo na magistrat tudi kavine karte. Pri tej priliki se opozarja, da mora vsak trgovec imeti tudi predpisano knjigo za kavo ter isto s kartami vred prinesti v vpogled.
lj Krušne in sladkorne karte. Krušne karte za 72. in 73. krušni teden, to je za dobo od 3. do vštetega 16. septembra 1916 in pa sladkorne karte za VII. sladkorni mesec, to je za dobo od 3, do vštetega 30. septembra 1916, se bodo pri vseh desetih komisijah oddajale v petek, dne 1. septembra 1916, od osmih zjutraj do ene popoldne.
lj Suh grah, 1 kg po 1 K 30 vin., se prodaja v mestni vojni prodajalni v Gosposki ulici. Gostilničarji, zavodi itd., ki rabijo večje množine graha, naj se zglase zaradi nakaznic v mestnem tržnem uradu v III. nadstropju.
lj Oddaja moke pri mestni aprovizaciji. Za oddajo moke naj se zglase: v četrtek trgovci in mokai»ji iz Ljubljane, v petek trgovci iz okolice, v soboto pa peki, vselej ob 8. uri zjutraj v nekdanji Gallctovi hiši. I. nadstropje ,mestna Dosvetovalnica.
mm№ novice.
Goriške šole. Bliža sc september ii. ž njim ocl dne do dne vprašanje: Kaj bo z goriškimi šolami? Odgovoriti ne moreš nobenemu, ker sam nič ne veš. In vendar bi bil že čas, da bi zvedeli, ali se sploh otvorijo, če že no druzega. Dijaki so izgubili po večini že. eno leto. Ali naj zgubijo še drugo? Da jih je 20, 30, 100, bi človek še molčal, a število gre više — vseh jih je 1000 in mogoče šo več in vsi bi radi študirali naprej. Kaj naj drugače začnejo? In med njimi, ki so izgubili leto, so najboljši — seve brez sredstev. Poleg teh, ki so obiskovali šole v Gorici, imamo sedaj še naraščaj. Kolikor nam jc znano, obiskuje pripravljalne tečaje za slov. gimnazijo do 80 učencev. »Lavoratore« je prinesel z dne 20. in 23. julija poročilo o laških šolah v Gradcu. Ljudsko in mestno šolo imajo in imajo tudi gimnazijo, na kateri poučuje 14 profesorjev 153 učencev oziroma 123, od katerih pride na Istro 61, na Furlanijo 48, na Trst 37, na Trident 5 in na druge kraje 2. Če je bilo mogoče za dijake laške narodnosti poskrbeti primeren kraj, da so lahko brez skrbi in težkoč že ialiko prvo leto nadaljevali svoje študije, upamo, da se pobrigajo poklicani faktorji vsaj ob začetku tega šolskega leta za to, da dobijo slovenski dijaki svoj zavod. Po številu jih je več ko laških. Dijaki in stariši čakajo in radi bi še pravočasno vedeli, kaj in kako.
Karol pl. Reya umrl v laškem ujetništvu. Prejeli smo: Z žalostnim srcem naznanjam v svojem in v imenu mojih bratov vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš preljubi oče Karol pl. Reya iz Kozane pri Gorici, interniran v Italiji, po tritedenski bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, izdahnil svojo blago dušo dne 26. junija ob 7. uri zvečer, v bolnišnici v Bielli. Nesrečna usoda pregnanstva in skrb za družino, katero jc v svoji bolezni zaman klical, ga je najbolj po-trla. V Italiji zapušča tri nedorastle otroke in malo vnukinjo, kateri so ostali pod oskrbo tamkajšnjega č. g. duhovnika in redovnic. Tuja zemlia Vam bodi lahka, ljubi oče! Karolina Reja, hči (roj. pl. Reya). — Waidhofen pri Ybbsu, dne 27. avgusta 1916.
ki je zmožna slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi ter je vešča knjigovodstva, računstva in strojepisja sprejme takoj Jure j Šterk, trgovec, V i niča, Belakrajina.	2026
o »fiiurs. ПШ luuiuaju
lepa ob jezeru ležeča, s 7 sobami in 1 kabinetom, lastno kopeljo v jezeru, pravico do Čolnov, z vodovodom, so da celoletno v najem ali se proda. Krasno bivališče za begunce in rekonva-lescente. Več v Šelenburgovi ulici št. 1, I. nadslr. od 2. do 3. popoldan.
vešča popolnoma slovenskega in nemškega jezika, izurjena v strojepisju, nemški stenogra-fili in nekoliko knjigovodstva, katera je vodila samostojno blagajno v večjem obratu s skoraj 5 letno prakso, želi plemeniti služilo. Ponudbe z navedbo pogojev in plače pod »Triglav 1895« na upravo „Slovenca".
popolnoma vajena vsega gospodinjstva so sprejmo v župuišue na doiei'. Naslov pove uprava lista pod š . 1996.
|р|Г Sprejmeta se takoj
Prednost imajo oni, ki so so tega obrta že neko. liko nćili. 1'oizvo so v upravi „Slov.* pod št. 2013.
Zakonska brez otrok iščeta
1-2 sobi in kuhinjo v mestu ali bližnji okolici. Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje«.
Efse- Maprodaj imam lepega močnega
2 leti ln i meseo sfaregu, črno barve, lisast, mori v pas 1 m 67 cm, visok je 1 m (Ki cm, noga za liicljem 21 cm močna. Konj so jo vsako leto puscl. Cena po dogovoru. JAK, KOCJANČIČ, Uorio Drl Bledu.	2028
Vermut vino
najboljše kakovosti se dobi v sodčkih od 56 litrov naprej po primerno nizki ceni pri
ULKosner&C!!.
v Шјјгп?.
niiuiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii!iiiiiiii:iiiiiiiiiiiiikiiiiuiiuMH!m>in:)iinn
Suhe gobe, vinski kamen, med, vosek, kumno in janež ter sploh vse deželne pridelke kupi veletrgovina
1431
Vam plačam, ako Vtisih kurjih očes, bradavic in trde koze, I tokom 3 dni s korenino, lire? bolečin 110 odpravi { Ceun lončku /. jam- j • stvenim pismom | K 1-50, 3 lončki K i-—, ti lončkov K5-50, 0 lončkov | K 5-50. Stotine zahvalnio in prhnalnic. Potenja S nog in rok odpravi Ita-prnšek. Cena K 1*50,9 3 škatljo K 3-50. liemeny Kaschau (Kassa) I,, | poštni predal 12'844 Oirrsko.
југ.у.^тдд
mu mu 1 mm
Isto tako tudi vsako množino raznovrstnih praznih sodov in vreč. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Več vagonov
smrekovega proda
Franc Knez trgovec z lesom in ogljem v Sapoti, pošta Radeče, železniška postaja Zidanmost.
Ti ,
X is
Glasovirje,
pianine,
Phonola, električne glasovirje, Orchestrione i. t. d.
S. KMETETZ
Ljubljana
Kolodvorska ul. 26,
pl
ima v zalogi sledeča krmila:
Orehove tropine (cele) v ploščab po K 84— in zmlete a K 87*— za 100 kg brez vroč.
Rapsove tropine v ploščah po 76 E brez vreč & 100 kg.
Olupite sladkorne pese v balah in vrečah po 50 kg H K 53*— za 100 kg brez vreč.
Sladkorno krvno klaio po 51*— K za 100 kg
z vrečama vred.
Poljedelci! Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, ječn-en, domačo in nemško deteljo, grašico in semensko koruzo za zeleno krmo.
Kmetovalci! Preskrbite si od Gospodarske zveze kajnita, kalijevo sol. 8% kalijev, 18—20% mineralni in kostni superlosfat. mešana gnojila, zlasti 14% žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za K 10*— & 100 kg z vrečo vred. Naročniki naj dostavljajo lastne vreče franko naš naslov, sicer se naročila ne bodo mogla izvršiti, ker železnica v papirnatih vrečah blaga ne sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13*20 K & 100 kg z vrečo vred.
Odslej prodafa knjižico „Živinorejci In vojna" Katoliška Bukvama.
Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po najugodnejših cenah koruzne storže, ajdove, prosene
in druge pleve.
Poljedelske stroje, motorje, mlatllnlce itd.
naročajte le pri Gospodarski Zvezi.
Sprejme se
vseh vrst sukno, podloge itd. kupi zavod za
onrsmo armade (tudi na deželi), Danaj L Backerstr. 9. —	1935
VOLNENE CUNJE
dalje stare nogavice in draga pletenina, odpađ-kl sukna, ponošena volnena obleka ce kupi
v vsaki najmanjši in tudi največji množini ter dobro plača. Ponn>lbc na: zbiralnico volnenega blaga v vojne namene Eeebach pri Beljaka.
plača vsako množino po K 30-— za 100 kg
Veležganfarna sadja
is

v kateri je stara pekarija na glavni cesti v Spodnji Šiški nasproti bodoče župne cerkve, se pod ugodnimi pogoji proda.	isoe
Več pove lastnik Rudolf Oroszg, Ljubljana.
ali pomočnik z dežele, mešane stroke, vajena tobačne trafike oziroma zaloge. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 2003.
kateri vsled vojaške dolžnosti ne morejo rabiti kolesa, se naprošajo, da stopijo z nami v zvezo vsled nakupa zračnih cevi (Luftschlauche) in gumijevih plaščev (Laufdecke). Mi plačujemo za omenjeno blago najboljšo ceno, za katero si bode vsak po vojni lahko novo kupil. 1994
VAN JAJC & SSaf
LJUBLJANA.
Trgovec s sadjem in zelenjavo
Kari Kumar
Pogačarjev trg	Pogačarjev trg
priporočam cenjenim gospodinjam svojo zalogo
po najnižji dnevni ceni.
za
v neprekosnl kakovosti le pri
Elektro:chn. predmeti Dunaj vVien, 1Х/4 NordbergStr. 8. Fernrui 21.928.
.........................................................................................................................................iiiiiMiiiiiiiiitiitfi!iiiiiii:iiMiiitiiiitiiiiiittiiitiiiiiiiiiii*uiiiiitiiiiiiitiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiititittiitiiiiiiii^
Mener Mn ШШ,
niča ffiešter, roj. <6ђита
poročena.
ttranjskagora - (Radovljica.
2044
.....................................................................................Hlilll.........IIIMIIII..................................................................................................................
Zahvala.
Mnogi dokazi srfnega sočutja povodom bridke izgube naše ljubljene matere, preblagorodne gospe
losipine Котгг ™i. Helcher * Reuterbnrg
so nas globoko ganili in nas tolažili v naši veliki boli. Ni nam mogoCe, zahvaliti se vsakemu posebej in prosimo, da prejme vsak posamezni našo prisrčno zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo prečastitemu gospodu mestnemu župniku I. Vrhovniku in gospodu P. Bernhard Polladui, rektorju Nemškega viteškega reda, za tolažbo, ki sta jo darovala naši ljubi materi med njeno dolgo boleznijo. Zahvaljujemo se za mnogo-brojno spremstvo, za obilo darovano krasno cvetje, kar ne bomo nikdar pozabili.
2037
Globoko žalujoče rodbine:
Lavrlč, Pfeffer, Rozman,
Anton Klun, trgovec in posestnik naznanja v svojem in v imerm ostalih sorodnikov pretresujočo vest, da je njegova iskrenoljubljena soproga, oziroma sestra in teta, gospa
ЛМТОННЛ KLOH roj. LUDVIK
dne 28. avgusta 1.1. po dolgi, mučni bolezni, večkrat previdena s tolažili svete vere v 53. letu svoje dobe, boguvdano preminula.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v sredo dne 30. avgusta 1916 ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti Bohoričeva ulica št. 13 na pokopališče k Svetemu Križu.
Sv, maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
V L j u b I j a n i, dne 28. avgusta 1916.
Mestni pogrebni zavod v LJubljani.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje In smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
t
Udeležba na dividendah pri življensketn zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914.............................K 173,490.838 —
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022*76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432.232*66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za ООЈПО ZflaarODailjc, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji. Marije Terezie cesta št. 12.
irehove ш iesenoue hlode
кодшјеш po najvišji dnevni ceni. Ponudbe na naslov: JOS« KFilj, ЦбМјВПП Franca Josipa cesta St. 7.
F\. ^ E. S(<aberne