Ste v. 212.
Izlitja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
o. L.ica Sv. Frančiška Asiifceg* št. 20, L nadstr. - Vst i sc poiiljajo uredništvu Ksta. Nefrankuana pisma se n« 5pejeinajo in rokopisi se ne vračajo. cc'fcw\eaij urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij ti- _ Tisk tiskarne „Edinosti", vpisane zadruge 2 n5t\oir v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiSkega št. 20, Telefon uredništva in uprave štev. 11-57» 3 znaša: Za celo leto . ......
L i*.di:L: ccpsi i
it
lt sir . I IE t i
N a i c i r i i-Za pol leta
za ui mesece.........
za nedeljsko izdajo za celo leto zr pol ieta.......- • •
K 24.— . 12.— . 6.— . 5.20 . 2.60
¥ Trsta, v poticd^ltek t avgust«
LGtrtSM £1.
Posamezne številke .Edinosti" sc prodajjjo po o vinarjev.
zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Širokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........T......mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20- —
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . „ 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema in se rat nI oddelek .Edii05tii. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Piača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiiki Asiškega št 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652.
V
Hcjj uspem zveznih čet med uislo in Busom. - Nemci zasedli Cholm. - Rusi nadoUuiejo z umiRunjem. - napredovanje Nemceu uri Rožsnu. - U vzhodni Galiciji položaj nespremenjen.
mm letalski boji no frnncosKi fronti. - Artiljerijski Hoji * Arjonlii. - Odbiti mwM Im& in
1 avsfnjska-italilaDskeoa mi
DUNAJ, 1. (Kor.) Uradno se objavlja: 1. avgusta 1915, opoldne.
Manjši boji na tirolskem in koroškem mejnem ozemlju so se tudi včeraj končali ugodno za nas. V ozemlju Tesina ste bili nenadoma napadeni dve sovražni stotniji, Ki ste imeli težke izgube.
Napadi bersaljerjev proti našim postojankam nasproti višinam Triebe (mejna višina vzhodno Ploeckna), so dospeli mestoma v naše linije. Naskok naših rezerv pa je vrgel sovražnika, ki je imel zlasti v sled msšeza artilerijskega ognja težke izgube, zopet naza).
Na primorski fronti vlada od Krnskega ozemlja do vštevši goriško predmostje, raz ven artilerijskega ognja in manjših sovrržnih napadov, v splošnem mir.
Pač pa ie izvršil sovražnik tekom včerajšnjega dne in današnje noči ponovne močne napade na nate sprednje zapadne postojanke. Na robu kraške planote, vzho-diko Polazza, boj še ni končan.
Eden lz Sele in trije iz Vermeljana izvršeni sovražni ponoćni napadi so bili odbiti ob težkih Izgubah za Italijane.
Namestnik šefa generalnega štaba, pi. Hofer, fml.
Cesarjev pozdrav tirolskim cesarskim lovcem.
DUNAJ, 31. (Kor.) Pri odhodu nekega p«>lka tirolski cesarskih lovcev na jugozapadno bojišče preko Dunaja, se je cesar poslužil prilike, da je tem hrabrim četam, ki so dokazale v neštevilnih bojih, da so vnuki vredni svojih prednikov, izrekel svoj cesarski pozdrav.
Polk je vkorakal v schonbrunnski grad, kjer je cesar ob najhujšem dežju, spremljan od prestolonaslednika, šel od moža do moža ter nagovoril mnogo vojakov. Na častnike je imel cesar sledeči nagovor: * Zahvaljujem se Vam za Naše junaštvo., /a Vašo zvestobo za Vašo požrtvovalno hrabrost ter Vam izrekam Svoje najpopolnejše zadovoljstvo in občudovanje. Moj najiskrenejši blagoslov Vas spremlja na Vaših nadaljnih potih. In sedai Vas priporočam Bogu!«
Obstreljevanje Cavtata.
DUNAJ, 31. (j\or.) Škoda, ki jo je povzročilo laško obstreljevanje 18. junija, je bila uradno končno ugotovljena in znaša trideset kron. (Cavtat - Ragusa vecchla, v Dalmaciji.) ________
Z esttijsko-srttsa Bojišču.
Neresnično srbsko poročilo.
DUNAJ, 31. (Kor.) Vest srbskega tiskovnega urada z dne 26. t. m., da je srbski oddelek pri Batarju prestopil Drino in napadel naš oddelek, je iz trte izvita. Niti ta dan. niti preje niti pozneje se niso pokazale na tej strani Drine srbske patrulje.	___
z fiimrij&iMisfeefs fcjffči
DUNAJ, 1. (Kor.) Uradno se objavlja: 1. avgusta, 1915, opoldne.
Med Visio in Bugom so se razviii včeraj zopet na več točkah srditejši boji. Naši zavezniki so vr^li sovražnika jugozapadno Pubienke. južno Cholma in južno
PODLISTEK
GREŠNICE.
Koman. — Francoski spisal Xavier d« Monttpia
četrti del.
Pivoine.
I.
jve ženski srci.
Ljubka, elegantna kočija je vozila v hitrem diru ob Seni proti Passyju.
Kočijaž v črni livreji, z belo ovratnico, belimi irhastimi hlačami, visokimi škoruji in-s kokardo na klobuku, je resnega, službenega obraza držal bič in vajeti. Poleg njega je sedel sluga v enaki livreji.
Ni si mogoče misliti nič okretnejšega kot to preprosto in pustno aristokratsko kočijo. Na vratcih kočije pa ni bilo videti niti grba niti krone, temveč preprost »P« z ozkim vencem.
V vozu ste sedeli dve mladi dami, ki ju poznamo obe. Ena je bila Pivoine, druga pa miss Ana.
Pivoine je slonela v desnem kotu in videti je bilo, da je bila zelo žalostna. Lica
Lenczne. Severno Lublina so odbile naše čete močne protinapade in so potem nadaljevale z napadi.
Pri Kurowu je v zvezi armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda se nahajajoča nemška divizija zavzela z naskokom dve zaporedni sovražni liniji.
Avstrijske čete so si priborile pot do Nove Aleksandrije. Dočim se tu na vzhodnem bregu Visle in pri Lublinu sovražnik še upira, ie dalje vzhodno, v ozemlju do Buga danes zjutraj nadaljeval umikanje. Nemški polki so na zasledovanju zasedli Cholm.
V vzhodni Galiciji je položaj neizpre-
menjen.
Severovzhodno Ivangoroda so iztrgale nemške čete, ki so prešle na vzhodni breg Visle. včerai Rusom neko važno oporišče.
Pod avstnSckim višjim poveljstvom se nahajajoče a-nade zaveznikov so ujele tekom julija 527 oficirjev in 126.311 mož in uplenile 60 topov in 202 strojni puški.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, fml.
Glasovi listov o predstojećem generalnem umikanju Rusov.
BERN, 1. (Kor.) »Bund« piše o vojnem položaju: Rusi so se končno odločili za e-dino pametno, zdravo, toda grenko sredstvo, namreč za splošno strategično umikanje.
LONDON, 1. (Kor.) »Morning Post« piše v uvodnem članku, da ni mogoče prikrivati, da je opustitev Varšave resna izguba za Rusijo in zaveznike; otročje bi bilo, zmanjševati pomen izgube.
t Korni -oveljnik Emil Ziegler.
DUNAJ, 31. (Kor.) Korni poveljnik firmi Ziejrler je umrl danes za kolero. Ziegler je bil edini častnik v zboru, ki se ni hotel dati cepiti proti koleri, in je ta slučaj kolere edin v vsem okrožju zbora.
Z nemšKo-rasKgsa Bojišča.
BERLIN, 1. (Kor.) Veliki glavni stan, 1. avgusta 1915:
Vzhodno bojišče.
Severno Njemena so se vršili krajevni boji. Severovzhodno Rožana smo zopet nepredovali. Sovražni protinapadi so bili
odbiti.
Tekom meseca julija smo med Vzhodnim morjem in Piiico ujeli 95.023 Rusov in uplenili -il topov, med njimi dva težka, 4 metalce min in 230 strojnih pušk.
Jugovzhodno bojišče.
Naše čete, ki so severno Ivangoroda prekoračile Vislo, so odbile srdite sovražne protin?pade. Pri protinapadu smo o-svojili višine pri Podzanicah in ujeli nad tisoč mož.
Med gornjo Vislo in Bugom se je sovražnik včeraj vnovič postavil v bran. Nemške čete so ga vrgle tekom dneva iz njegovih postojank pri Kurowu (vzhodno Nove A!eksandrije), južno Lenczne, jugozapadno in južno Cholma, kakor tudi jugozapadno Dubienke. Sovražnik je nato na obeh straneh Buga in na fronti med Bugom in južno Lenczne nadaljeval umikanje. Cholm je bil na zasledovanju že prekoračen.
je imela bleda in lahna gubica se jej je delala okoli brezbarvnih ustnic. Pogled je bil srep in kakor zastrt z oblakom.
Ana Dudleyeva je motrila svojo spremljevalko z izrazom iskrenega sočutja. Pivoine pa očividno ni opazila Aninega pogleda. Z vsakim trenutkom se je potapljala globlje v brezdno svojih misli. Naenkrat so se jej povesile dolge trepalnice in solza jej je zdrknila po licu.
Miss Ana je končno prijela svojo prijateljico za roko in le-ta jo je smehljaje pogledala.
—	No. draga moja, je rekla Ana, — še
vedno tako žalostna.
—	Da, — je odgovorila. Pivoine, — vesela ne boni nikoli več.
— Niste pametna. Pivoine!
—	Vem.
—	Opogumite se!
—	Ne morem.
—	Zakaj neki ne? Saj ste vendar tako srečna!
—	Saj dobro veste, Ana, da nisem.
—	Kaj vam pa še manjka?
Nič----nič drugega kot sreča. .
—	Vse ženske vas zavidajo.
—	Res je.
—	Vsi moški vas občudujejo.
Na jugovzhodnem bojišču so ujele nemške čete tekom julijs 75.719 mož, 10 topov in 126 strojnih pušk.
Vrhovno armadno vodstvo.
Proglas nemškega cesarja.
BERLIN, 31. (Kor.) Nemški cesar je povodom poteka prvega vojnega leta izdal proglas, v katerem pravi:
»Pred Bogom in pred zgodovino je moja vest čista. Jaz vojne nisem hote!. Sovražne vojske, ki so si domišljevale. da bodo v malo mesecih prikorakale v Berlin, so s krepkimi udarci na zapadu in na vzhodu potisnjene daleč nazaj. Neštevil-na bojišča v najrazličnejših delih Evrope, pomorske bitke ob bližnjih in najdaljnejših obalih spričujejo, kaj zamore nemški gnjev v obrambi, kaj zamore nemška vojna u-metnost. Nobeno nasilje naših sovražnikov nad mednarodnimi zakoni ni bilo v stanu, da bi omajalo gospodarske temelje našega vojevanja.
Z globoko hvaležnostjo se spominja domovina svojih bojevnikov. Notranja sila, enotna narodna volja zajamčujete zmago. V junaških dejanjih bomo trpeli in vztrajali, dokler ne pride mir. ki nam bo nudil potrebne vojaške, politične in gospodarske varnosti za bodočnost. Tako bomo s častjo prestali veliki boj za pravico in svobodo Nemčije, in naj traja, kolikor časa hoče.«
Z ztpinfis MlUt,
BERLIN, 1. (Kor.) Veliki glavni stan, I. avgusta 1915:
Zapade bojišče.
Angleški napad na rsšo novo postojanko pri iloo-Ke S2 je copcl : . • ponesrečil.
Isteiako niso	usr~Ua poročni na-
padi Francozov proti Souchezu.
V	Argonih srditi artiljerijski boji.
Pozno zvečer so bile napadene našs postojanke na Reichsackerkopfu v Vogčzih. Sovražnik je bil oobit.
Delovanje v zraku je bilo tudi včeraj živahno. Angleško letališče pri St. Polu pri Diinkirchnu je bilo obmetano s 30 bombam!. Nemško letališče pri Donay je bilo brezuspešno napadeno po sovražnem letalskem brodovju. Eno naših bojnih leir.1 je tu sestrelilo eno sovražno letalo.
Na francosko letališče pri Nancv so bile vržene danes zjutraj 103 bombe. Šotori so bili 18 krat zadeti. Letala, ki so se dvignila v svrho obrambe, niso mogla ovirati aa-padov.
Šest nemških letal ie nad Chateau Sa-lins napadlo 15 francoskih letal. Po :Vi urnem boju je bilo več sovražnih leta! prisiljenih, da so pristala. Ko je poseglo v boj še eno sovražno letalsko brodovje, so se naši letalci umak niii brez izgub.
Severno Saargemunda je moralo francosko letalo pristati. Letalci so bili uieti.
V	bojih v Argonih od 20. junija do 20. julija, smo ujeli 125 oficirjev, 6610 mož in uplenili 52 strojnih pušk in veliko število drugega vojnega materijala.
Vrhovno armadno vodstvo.
Poročilo Frencha.
LONDON, 31. (Kor.) Maršal French poroča: V petek zjutraj je sovražnik obstreljeval angleške strelske jarke severno in južno Hoogeja ter je nato napadel z metalci ognja, ki jih je naperil pred vsem proti onim jarkom, ki smo jih bili pred
kratkim osvojili. Na ta način se je sovražniku posrečilo, da je predrl prvo črto naših strelskih jarkov v širini 500 jardov.
Angleške izgube.
LONDON, L (Kor.) Najnovejši seznam o izgubah izkazuje 30 oficirjev in 1010 mož.
Torpedirani parniki.
LONDON. 31. (Kor.) Pasažirski parnik »Iberian«, 5223 ton, je bil obstreljevan od nekega podmorskega čolna in potopljen. Sedem oseb je bilo ubitih, 61 pa rešenih.
Nadalje so bile potopljene od podmorskih čolnov štiri ribiške ladje. Posadke so bile izkrcane.
S turških bojišč.
CARIGRAD, 31. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča:
Na dardanelski fronti se ie vršilo dne 30. t. m. običajno obojestransko streljanje topov.
Pri Ari Burnu smo z dobrim uspehom pripravili do eksplozij mine, ki sn:o jih izkopali iz našega centra proti sovr?žni-ku. Del sprednjih strelskih jarkov in žične ovire so bile razrušene.
Na ostalih frontah ničesar pomembne-ga-
PARIZ, 1. (Kor.) »Matin« poroča iz Marseilla: General Bruland je odpotoval v Dardanele, kjer prevzame poveljstvo nad eno divizijo ekspedicijskcga armadnega zbera.
CARIGRAD, 31. (Kor.) Po privatnih porečiiih se je v Črnem morju vzhodno Sile potopil en veliki sovražni rulilec torpedom k.
Pc bagdadskih poročilih j^potopiln turška artiljerija eno sovražno ladjo s topovi na krovu.
ROTTERDAM, 31. (Kor.) »Nieiivve Rotterdamsche Courant« poroča po listu »Times« iz Mitilen: Turki so dobili velike zaloge artiljerijske municije: to je razvidno iz trajnega artiljerijskega ognja, ki je trajal pred kratkim pri obrambi Galipol-skega polotoka. Še pred kratkim so morali varčevati z granatami.
Ameriški bombažni interesenti in
Ai:q!ija.
FRANKFURT OB MENI. 30. (Kor.)
Frankfurter Zeitung« poroča iz New-Vorka, da zahtevajo bombažni interesenti z največjo nujnostjo ostro noto Angliji.
Tajfun v kitajskem vodovju.
LONDON. 30. (Kor.) »Morning Post« poroča iz Šangaja: Tu divja strašen tajfun. Obal je polna razvalin jaht, motornih čolnov in sampasov. Povsod se nahaja iz-ruvano drevie. Mnogo hiš se ie porušilo, ali pa so bile razkrite. 200 ljudi je prišlo ob življenje.
Nemški mirovni koncil v Ameriki.
FRANKFURT OB MENI, 31. (Kor.) Po nekem radiotelegramu »Frankfurter Zei-tunge« iz Ne\v-Yorka sklicujejo Nemci za pr\ e dni septembra v jJhicago velik miroven koncil, ki bo največja manifestacija vseh časov.
Umor in sameumor.
LIZBONA, 31. (Kor.) Neki ženijski podčastnik tukajšnje garnizije je ubil dva podčastnika, tretjega pa je težko ranil, nakar je izvršil samoumor.
loiia Konferenca na naiesiiii o
iLm
lEifiUiUii
—	Mo^^če.
—	Grof Rene vas ljubi.
—	Ah, da. — je vzdihnila Pivoine. — žalibog me ljubi!
—	Zakaj »žalibog«?.... Grof je mlad____
—	Da.
—	Ves Pariz slavi njegovo lepoto in e-leganco.
—	Da, da!
—	Ni nič manj duhovit kot kdo drug in njegova radodarnost napram vam meji že na zapravljivost.
—	To je vse res.
—	Kako je torej mogoče, da bi vam bil tako nepremagljivo zoprn!
—	Saj mi grof ni zoprn.
—	Pa vendar. —
—	Mučite mef. Ana, — jo je prekinila Pivoine živahno.
—	Kako vendar?
—	Razumela me boste takoj.
—	Torej govorite.
—	Vaš ljubimec vas ljubi in vi ga ljubite
tudi?
—	Iz vse duše.
—	Če je pri vas, ste vesela?
—	Vesela in srečna.
—	Kaj čutite, ko vam stisne roko?
—	Nepopisno čustvo, ki mi pospešuje utripanje srca.
—	Če njegove oči zro v vaše in se njegov pogled spaja z vašim?
—	Ali srce utriplje še močneje in hitreje?
—	In ko se njegove ustnice združijo z vašimi?
—	Me spreleti po vsem telesu občutek blaženosti, — je odgovorila Ana.
—	- Toda zdi se mi, da me povprašujete zelo veliko, — je dostavila smehljale in zardela.
—	Pri meni je to vse drugače, — je nadaljevala Pivoine. — Če je Rene pri meni, sem žalostna in čutim tesnobo. Če me prime za roko, bi jo najrajši umeknila. Če me pogleda v oči, bi se rada obrnila v stran. Če njegove ustnice iščejo mojih, se tresem groze, in če končno pride večer, ko pride ona nesrečna ura ...., o, potem ne morem popisati zopernosti, Ana, in vendar se silim, da bi se smehljala.
Ubožica! — je rekla Ana, — potemtakem se torej nc motim, vam je Rene zo-pern.
—	Ne, — je odgovorila Pivoine, — povem vam še enkrat, da mi ni zopern, da
V soboto se je vršila na namestništvu pod predsedstvom namestnika tedenska seja, na kateri se je razpravljalo o najvažnejših gospodarskih vprašanjih, izvirajo-čih iz sedanjega položaja.
Predvsem je namestHik konstatiral, da je pri preskrbovanju rezerv za aproviza-cijo Trsta in Primorske zaznamovati na-daljne napredke in da so bile ukre-njene tudi odredbe v svrho varstva nove žetve in v svrho preskrbe civilnega prebivalstva z žitom do avgusta* 1916, kar je zelo pomirjajoče za bodočnost.
Dvor. svet. dr. Matheusche je razpravljal nato o temeljnih določilih ces. nar. z dne 21. julija 1915 glede konfiskacije žetve /ita in je naglašal, da sc bo enako postopalo tudi z žetvijo osušenih stročnih sadov in da je poverjena izvedba te težke naloge prometnemu zavodu za vojno žito. Ta je ustanovila v posameznih deželah podružnice, tako tudi za Trst in Primorsko in sicer pri ravnateljstvu c. kr. skladišč. Trgovino, ki je vsled ccntralizacije cele akcije tako izločena, se bo upoštevalo na ta način, da bodo zaupanja vredni trgovci po možnosti najeti kot komisarji prometnega zavoda za vojno žito.
Glede nekaterih pri obdačenju sladkorja nastalih težav, prevzame trgovska zbornica nalogo, da izprosi za potrebne olajšave pri finančnem ministrstvu.
Deželni zdravstveni poročevalec dvor. svet. dr. Cclebrini je poročal o zdravstvenih razmerah na Primorskem in je konsta-t:ral, da o epidemijah dosedaj ni mogoče
gOVTJt iti.
Slučaji kolere so, ako se izvzame malo ognjišče v begunskem taborišču v Vrtov-čah, v občini Sovodnie, ki je bilo takoj izolirano, le sporadični. Velik učinek je i-melo profilaktično cepljenje proti koleri, ki se mu je podvrglo skoro vse prebivalstvo ogroženih krajev. Posebna zahvala gre vojaškim poveljstvom, ki so priskočila povsod takoj na pomoč in dala na razpolago tudi vojaške zdravnike. Ti izvršujejo v bakterioloških laboratorijiii ne samo potrebne preiskave, ampak cepijo tudi civilno prebivalstvo in skrbe zanje.
Tudi v Trstu je zdravstveno stanje zelo zadovoljivo, tako da na cepljenje proti koleri za enkrat ni niti misliti, vendar pa >e vse ukrenjeno, da se v slučaju potrebe izvede tudi v zelo širokem obsegu.
Oblasti bodo* kakor dosedaj, tudi vnaprej informirale javnost o sanitarnih razmerah in sicer po časopisju, da se tako tudi tem potom pritegnejo inteligentni krogi prebivalstva k sodelovanju pri bojevanju preti boleznim.
Tekom nadaljne debate se je razpravljalo o vedno bolj očitno nastopajočem oderuštvu in navajalo poviševanje cen po konkretnem slučaju. Potreba energičnih odredb v varstvo prebivalstva in v varstvo obrtnikov, oškodovanih po takih izmečkih. je bila priznana vsestransko.
Zastopnik trgovske in obrtne zbornice je poročal nato o dosedanjem rezultatu | posvetovanj glede odredb, ki naj se ukrc-! nejo povodom selitvenega roka dne 24. 1 avgusta. V nato se vršečem razpravljanju je bilo v svrho olajšanja trdot in težavnosti predlagano sledeče:
čutim zanj celo hvaležnost in spoštovanje, in bila bi mu zvesta, požrtvovalna prijateljica, ko bi se zadovoljeval z mojim prijateljstvom. Toda Rene zahteva ljubezni, in ljubezni mu ne morem dati. Skratka, Rene mi je zopern, ker je moj ljubimec.
Ana je ponovno prijela Pivoino za roko in jej rekla:
—	Saj veste, da sem vaša prijateljica,
kaj ne?
—	Da.
—	Ali hočete biti odkritosrčna napram meni?
—	Gotovo.
—	Potem mi priznajte, da Reneja ne ljubite zato, ker ljubite drugega.
—	Jaz? — je vzkliknila Pivoine in sveža barva se je zopet pojavila na njenih licih.
—	Da, vi.
—	No, da, imate prav, — je odgovorila Pivoine odločno.
—	In kdo je oni drugi? -- je vprašala Ana radovedno.
Pivoine je zardela ponovno. Ko je Ana opazila to, je dostavila hitro:
—	Če ie moje vprašanje indiskretno, draga moja, pa mi nikar ne odgovorite.
(Dalje).
Stran II.
»EDINOST« št 212.
V Trstu, 2. avgusta 1915.
1.	Objava razglasa politične oblasti, s katerim se selitveni rok odgaja.
2.	Doseženje olajšav pri izplačevanju davkov v slučajih, kjer najemnina spk>h ni bila plačana, ali pa ne popolnoma.
3.	Ustanovitev enotnega urada pod predsedstvom kakega državnega uradnika, katerega člani naj bi bili izbrani po polovici iz krogov najemnikov, po polovici pa iz krogov hišnih gospodarjev.

Dcmate vesti.
Smrtna kosa. V Kostanjevici na Do-leniskem ie umrla 29. m. m. gospa Ana Candolini, vdova po c. kr. okrajnem sodniku in mati gg. Hinka Candolinija, od-delnega predstojnika zavarovalnice proti nezgodam v Trstu in c. in kr. majorja Vla-dim:ria Candolinija. sedai v Trebinju. U-glednima gospodoma izrekamo iskreno sožalje na težki izgubi.
Nočejo vzeti na znanje. Kakor se vidi, gos, Ja okoli *Lavoratora«. ne Ie da posnemajo način pokojnega »Piccola« v po-italijančevanju krajevnih imen, temveč nočejo niti vzeti na znanje zopetne vzpostavitve starih imen tržaških ulic. Tudi včerajšnji Lavoratore piše »via Carducci« mesto »via Torrente*.
Pazite na otroke. Macija Cuzzijeva, ki stanuie v Škorklji št. 650, je snoči ob po-lišestih prinesla na zdravniško postajo svojo kletno hčerko Avrelijo, katero je bila padla s stolice ter se pri tem precej pobila na levi roki.
— Antonija Vatovčeva, stanujoča pri Sv. Mariji Magdaleni spodnji št. 152, je pa prinesla včeraj popoldne na zdravniško postajo svoiega 5letnega Gverina, ki je bil tudi padel in se pobil na levi roki in
na čelu. .	„ .
Zdravnik je oberna podelil slucaiu primerno pomoč.
Nevarnosti morske kopeli. 9fetni Teodor Buffolini. ki stanuje v ulici Concor-dia št. 25. se je bil še! včeraj popoldne kopat v ljudsko kopel na obrežju blizu svetilnika. Tam si je pa jako hudo porezn! levo nogo nad peto, ter si celo prereza! takozvano Ahilejevo kito. S kolodvora državne železnice so telefoničnim potom pozvali na pomoč zdravnika z zdravniške postaje, ki je ubogemu dečku podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem z ambu-lančnim vozom prepeljati v mestno bolnišnico.
Lučanje kamenja. Včeraj popoldne ob polištirih je prišla na zdravniško postajo 251etna Frančiška Meneghellijeva. ki stanuje v hiši št. 34 v Rojanu. Meneghellijeva je imela precejšnjo rano na glavi nad levim ušesom, o kateri je povedala, da ji jo je prizadel kamen, ki ji je na ulici priletel v glavo, ne da bi bila ona videla, kdo ga Je 2alučal.
in zopet oproianje carinske unije z tiemcijo!
Problem je to neizmerne važnosti za bodočnost obeh danes zveznih držav. Naravno in koristno je torej, da se o tem vprašanju, odkar je prišlo na pozorišče javnega razpravljanja, oglašajo s svojim mnenjem o njem razne avtoritete na polju narodnega in državnega gospodarstva. Pri tem opažamo z zadovoljstvom, da se večina teh strokovnjakov ne dajo voditi pri tem od momentov čutstvenosti — naravnih sicer v sedanjem zavezništvu Nemčije in Avstro - Ogrske v tej gigantski borbi — marveč od treznega raču-najočega razuma, modrega vpoštevanja realnih interesov. Mogli smo ze navesti tozadevna mnenja strokovnjakov — po-** i^o čeških in nemških —
Bodoči razvoj dogodkov.
•Nedeljska „Neue Freie Presse" je priobčila velepomemben, skoro da senzarijonalen članek. Najprej konstatira, da centralni vlssti imaste uspehe, ententa pa neuspeh. Potem nadaljuje: „seveda je od uspeha do srečnega zvršetka — to treba odkrito reči — še temna in morda dolga pot. Ako čitamo v učnih knjigah o vojevanja, nahajamo povsod neizpremenljivo tezo, da vsaka vojna, ako naj v resnici izpolni svoj nr.men, mora imeti za posledico — uničenje nasprotnika. To načelo velja za vodje in vojske centralnih za^znikov tudi danes še. Ali, drugače stoji vprašanje: v koliko, proti komu, na katerem bojišču — in ali bo sploh možno doseči ta cij?! Že pruska vojna v zimi 1. 1870—1871 nam daja navodila v tem pogledu. Uniče-va ne bitke najčistejega stil«, kakor Metz in Sedan, niso mogle zrušiti naroda take živ-Ijenske moči kakršen je francoski. Nasprotno : odporna moč Francije se je razvila do iznenadne višine.
Danes je stvar še težja. Vse vojujoče stranke stavljajo na bojišče celoto moralnih in materijalnih s3. Ne more se misliti, da bi se mogla le ena vojujočih velevlasti v krat-
kem času vojaški popolnoma premagati. Pa tudi strategično uničenje katere .vojujočih strank si je težko misliti pri velikanskih masah v tej vojai. Bilo je sicer res skrajno uničevalnih bitk v smislu genijalnega general-feldmaršala Schlieffena: Tannenberg, ma-zurska bitka. Ali pri tem se Je le posrečilo poraziti dele sovražne vojske. Sovražniku so bile prizadejane izgube, ki jih je mogel težko preboleti, ali, ki jih je vendar prebolel. Ali, da bi celi milijonski vojski prirediti Sedan ali bodi tudi Lipsko — to je skoro izključeno. Za to so mase prevelike, pa tudi prostori. Ako bi si gibanje obkoljenja po zavezniških vojskah v severni in južni Poljski predstavljali na manem prostoru (na bojišču pri Metzu ali Lipskem), potem bi moral priznati vsakdo, da bi bila Rusom naravnost nemožno izogniti se uničenju. Tako ugoden je naš položaj s strategičnega gledišča. Vkljub temu pa se sovražniku nedvomno posreči, da se z gros-om svojih vojska odtegne popolnemu uničenju.
Rusom se posreči to najprej. To moramo imeti pred očmi, ako poizkušamo hipotetično razsmatrati motnosti nadaljnega poteka vojne. Rusija je država, ki se vojaški sploh ne da izkoreniti. To je moral doživeti že Napoleon. Z orožjem v roki se Rusije ne more prisiliti v mir. Kar treba doseči, je uničenja ruske napadalne sile skozi kakega pol leti. Možnost takega poraza ni — kakor pa Franciji — odvisna od porabe človeškega materijala, ampak od vprašanjar oboroženja in municije. Čas take zmage je morda bližje nego mislimo. V novembru minolega leta so izgubile ruske vojske inicijativo, v maju pa so bife potisnjene v defenzivo. Naslednja faza bo dosežena tedaj, ko Rusi ne bodo vezali več sil svojih nasprotnikov, nego jih ti potrebujejo, da na drugih frontah izvedejo uničevalne udarce, ki bodo tu morda odlo-čilneji, nego bi mogli kedaj biti proti kolosu Rusiji.
Kako potem odloči ruska vlada ali ruski narod, tega se ne more predvidevati. Morda da izpoznanje, da Rusija nikdar ne more dobiti evropske vojne, skloni carja, da zapusti zaveznike in sklene separaten mir. No, morda pa Rusija tudi tedaj ostane pod orožjem v nadi, da bo po nekem času zopet "mogla potegniti ostri meč. Ako se dogodi d.-ugi slučaj, bo stvar obeh zaveznikov, da uspešno izrabita ta čas Rusiji vsiljene pasivnosti. Morda se vojna odloči pri Ypernu ali pri Calaisu, morda pa tudi na vratih južnega Tirola. Gotovo je eno: da najbolj ranljivi nsši nasprotniki so bili Francozi in Italijani. Napredovanje proti Calaisu bi odločilo Francoze od Angležev, poslednje bi odtisnilo od kopnega in Francoze odrezalo od njihovih zaveznikov. .
Loški vojni ujetniki v Ljubljani.
»Neue Freie Presse« je priobčila naslednje poročilo svojega vojnega dopisnika iz Ljubljane:
Na robu jugozapadnega vojnega pasu se je tržaški brzovlak ustavil v glavnem mestu Kranjske. Ljubljani. Jedilni voz se odpne, lesene klopi vseh voznih razredov zavzamejo častniki in zopet v velikem številu potujoče civilne osebe, katerih izkaznice se strogo pregledujejo. Nasproti se pripelje vlak z lahko ranjenimi in bolnimi, ki so očividno dobro preskrbljeni in spravljeni. Čete prihajajo mimo, treni in mnogovrsten materijal.
Skupina vojnih poročevalcev, ki jo vodita major Rouland in stotnik Kappus, je na potu iz vzhodne Galicije na soško fronto ter ima v Ljubljani odmor. Malokateri med njimi pozna kranjsko deželno glavno mesto. Zvečer je po ovinkastih cestah in ob vodnem bregu čisto tiho, iz vojašnice in javnih poslopij, ki jih črnorumene zastave in zastave Rdečega križa označujejo kot vojne bolnišnice, gledajo vojaki, ki so doma iz daljnjih tujih krajev, ranjenci in bolniki gledajo v barve večernega mraka, ki je zvabil na izp/ehod toliko poletno oblečenih meščanov. V deželnem gledališču, iz katerega je Kino pregnal u-mctnost. žanje Hoferjevo poročilo, kljub Henny Portna in Psylandra. vsak večer največje ploskanje. Ranjeni častniki, tu in tam kak vojaški voz, drugače pa teče vojzTia tu le po železniških tračnicah pred mestom.
Zadnja dva dni je iz daljnje daljave le za vajena ušesa slišati odmev močnega, skoro neprekinjenega topovskega ognja, četudi utegne biti lastna artiljerija odda-
ljena 80 km proti zpaaau v zračni črti. Morda sliši to slabotno bobnenje tudi kak italijanski vojni ujetnik visoko na vrhu Gradu, ki daje mestu svoj znak. Grad je bil nekoč trdnjava, ki je obvladovala širno ravan, potem pa je dolgo služil kot ječa za zločince. Dobili smo dovoljenje, da obiščemo grad in njegove stanovalce. Pred nami koraka s kolodvora krdelo Italijanov, morda 100 mož, ki jih vodijo maloštevilni črnovojniki. Na čelu gre urnega koraka italijanski nadporočnik. z daljnogledom ob pasu in prazno torbo za revolver.
Ujetniki so srednjeveliki, zdravi ljudje, skoro vsi približno tridesetih let; kakor kažejo visoke številke na čepicah, so to dosluženi rezervisti in najboljši vojaški materijal. Njihove rjavozelenosive uniforme niso veliko trpele. Ranjen ni nihče izmed ujetnikov, ki pripadajo seveda različnim polkom.
Ozka steza vodi navkreber k gradu, čigar visoka, zamrežena okna kažejo, da bi beg ne bil lahak, tembolj ker prebijejo neranjeni ujetniki tu le svojo petdnevno karanteno. Vrata, ob katerih neprestano stoji glavna straža, vežejo zunanje dvorišče z zelo obširnim notranjim dvoriščem, po katerem se čez dan vojni ujetniki, častniki in moštvo, svobodno gibljejo. Stari kostanji stoje sredi prostora, ki ga obdajajo poslopja, in nudijo senco; tu posedajo po klopeh častniki, zdravniki in podčastniki.
Vojnoujeti vojaki se gnetejo v senci ob zidovih. Videti so dobrovoljni in veseli ter salutirajo našim častnikom vodoravno se dotikajoč čepice z roko. Ob 6 zvečer je vzklic, pri čemer pomagajo našemu vojaškemu profosu italijanski podčastniki, da pride preje k večerji, ki obstoja tu kakor prin asih vrlih četah iz črne kave. Zjutraj in zvečer črna kava, opoldne juha in meso, redkokdaj močnata jed, kajti priljubljeni makaroni so postali dragoceni. Na desnem krilu stoje bersaljeri, katerih okrogli klobuk barve »kaki« krasi perjanica ki je le nekoliko manjša in ravno tako za vojno neprimerno vsiljiva, kakor v miru. Po telesni velikosti izbrani ljudje, kajti ostala pehota, kakor se zdi, ne do-seza srednje višine naših ljudi. V smislu svoje tradicije stečejo na svoje mesto, kadar se pokliče njihovo ime, dočim gredo drugi počasi.
Marsikateri vojnih ujetnikov se je naučil nemščine, bodisi da je kot delavec ali rokodelec delal v nemških deželah, ali pa bi ondi rojen kot sin potujočega Italijana. O vojnem poožaju so se mogli poučiti Ie iz časopisov. Neki mlad grenadir, po imenu Alemanno, zagotavlja, da mu je bila vojna všeč.
Ujeti častniki so očividno še pod vtisom ovacij. s katerimi se je ta vojna zanje pričela. Dobro postopanje in oskrba jim menda ne zadostuje, četudi so bili rešeni mrčesa in imajo častniško hrano in stanovanje. Videti je častnike od poročnika do stotnika prvega razreda vseh vrst infante-rije. Ogledali smo si njihova stanišča, slišali, kako izdatna je prostost za gibanje in pisma, in želimo, da bi se tako godilo ujetim častnikom v Italiji.
V	dolgih dvoranah kaznilnice leže italijanski vojni ujetniki na slamnicah. Ob prihodu avstrijskih častnikov skočijo na povelje »Attento* v vrsto in red, ob klicu »Riposo« preidejo v odmor.
V	bolniški sobi je posebno snažno in čisto: maloštevilni bolniki z nalezljivimi boleznimi so dobro izolirani. Oskrba je kot vojnoujetniška, hrana zadostna, četudi se ne morejo nuditi prijubljene italijanske jedi. Oni ujetniki, ki nasajajo lopate, dobe priboljšek pri hrani. Dvanajst vojnih ujetnikov nasadi vsak dan 1500 lopat, kar drugače napravi 100 kaznjencev.
Z vtisom, da je zbirališče za italijanske vojne ujetnike iako primerno urejeno, smo zapustili ljubljanski Grad, v čigar
grajski kapeli vise grbi vseh gospodarjev gradu od I. 1270. dalje, tudi star grb Av« strije, sedanje Istrije.
Na nasprotnem koncu mesta, na napadnem robu, lezi tivolski grič z lepim parkom, ki venča ponosito hišo sivega maršala Radeckega. Izpred hiše se nudi razgled na mesto, Grad in pogorja, ki se v večerni zarji jasno odražajo na obzorju in zapirajo širno ljubljansko ravnino proti zapadu.* Od ondi doni čisto slabotno, a vendar razločno grmenje topov.
Cene raznih živil v Trstu.
(Dne 1. avgusta 1915.)
Moka (pšenična, mešana z rženo) ... K 2'— kg
Moka (za kuhinjsko rabo)......K — k»
Sladkor..............K 1— kg
Meso (goveje) sprelnii deli . . . K 3 6S. 4 OS k^ zadnji „K . . . 4-32. 4 72 kg
Meso telečje...........K 6 — kg
Meso koStrunovo . . • . . K 2 40 do 2 60 kg
Sl&nina (soljena) .......4.40 do 5.40 kg
Gnjat, kuhana............K 12 — kg
Maslo siroTO ............K 6*— kg
Kokoši ... ....... K 7 — do 850 ena
Piščanci ....•••.. K 3~— do 4'— eden
Polenovba suha.........K 2-20, 2 40 kg
*	namočena ......... 123 kg
Riz ................. K 4'— kg
FjžoI............K 1'44 1-50, 1 60 kg
Bob.................K 1.80 kg
Ječmen.................K2 80
Fiiol (stročji) vinarjev ....... 40, 48 kg
Grah	m ... ..*•*. 80 k"
Kromp'r	„ ...... ..36 40 kg
Paradižniki	„ ........ 36 4'J kg
Radič	„ •••..4'do 6 merica,
Salata	» ...... 4 do 8 glava
Česen	*„	6. 12 glava
Čebula	„ ........K —kg
Jajca	» . ... 18 do 20 komad
Buče	*	...... 4, 6 komad
Pesa	» • .... 4 do 6 komad
Malancane	„ ...... 5, 6 kom Ti
Kumare	m •••••4 do 8 komad
Koleraba	„ •■•••4 do 5 komad
Mleko	„ ....... 56, 60 liter
Olje (najceneje)	.......K 2 60 liter
Zaloga tu in inozemskih vin, špirita, liker« lev in razprodata na drobno in debelo
Jakob Parftam
Trst, Via dede Acgys št. 6
(Nasproti Caffe Ceatra'e). Veiik izbor francoskega šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeaux, Burgunder, renskih vin, Mcsella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrSte, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. Ceniki na zahtevo in franko.
Razprodaja od po8 f?tra naprej.
Unietno-fetGšrcfičnl atelje
Trst. ulica del Ri<*o št. 42 (pritličje) Trst
Izvršuje vsako foto^rafično delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanast«« plošče za vsakovrst. spomenike.
POSEBNOST: POVEŠAN1C m VSAKE FOTOGRAFIJE tu
I{adi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih ia-vriuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po najzmernejSili cenah.
m
Trst, nI. del Rfuo štev. (Z
TRST, ulica Borriero usccbia 8
Ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
Venci iz porcelane in biserov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanast!: ploščah za grobni spomenike itd. itd. Najnižje konkurenčne cene.
ulica Riborgo štev. 28, vosa! ul* Beccherse
Velika zaloga oblek za moške in dečke. Specijaliteta: suknje, alpagas, modre In črne. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre in rumene delavske obieke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meri, ki se izvršujejo najelegantneje in najsolidneje po najprimernejših cenah. Izbera blaga za moške obleke. Sprejemajo se	po msri

KranllM vloge
J bprejema od vsakega tudi če ni \xd aidrupe, ^ in jih obre- II Of večje z Deske pc ao-staje po "fr |2 (O govoru. TrgU V um £ otvarja čekovne račune z dnevnim obreeto-^	van jem.
i Renftni davek plaau« sadtvga ■■■■
*	Vlaga fce lahko po eno krono.
♦	Nštso-biaujUii r&a 75.679, TEtfFBi 16-14.
! IrpMrti zadruga v Irsr5
♦ rtgistrovtM zadruga z neomejenim jamstvom
: ulica S. Frasteaseo štev. 2, I. nadsft.
|	Posojila	t
♦ daje ca osebni kredit in na zsstave
&	proti plačila po dogovoru.	£
% Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 $
% dopoldne in od 3 do 5 popoldne. % % — ♦
} ❖ Priporoča male hranilne skrinjice, ki t 'i ♦ so posebno primerne za družine. %
Trst, Via Cassa d! Rlsparmio itev. 5 (Lastno poslopje)
KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago
ležeče v javnih skladiščih SAFE - DEPOSTTS. fcROMESE. _Brzojavi: JADRANSKA._
hhh menjalnica
VLOGE NA KNJIŽICE
%
od dneva Tlom do dneva tadlga Reatni davek plačuje tenka is
dogovgn.
FELIJAL&E:
DUBROVNIK
KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA
3
ŠIB
zadjCr
SPLIT lENlK
AKREDITIVI, ČEKI IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA.
Živahna zveza z AMERIKO.
REMBOURSNI KREDITI.
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE.
UM: m***o 12>/. pop. in od I1/, *
ESKOMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno I STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDiTl ' ~
Krediti proti dokumentom ukrcania BORZNA NAROČILA.	INKASO. Si
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.	j
♦m
ESKOMPT MENIC