IJSTEK MASARYK Ob niegovi 80letnid cine 7, marca 1O3O. lela govoril višjim razredom ljubljanske srednje« šolske mladine v »Un?onu« dr. D r ago tin Lončarl Draga mladina, danes praznuje 801etnico svojega rojstva ustanovitelj in predsednik češko=slovaške republike. prijatelj in zavez* nik naše države — dr. Tomaž Masaryk. V današnjem slovanskem svetu sta mogo^ čno vplivali na svoje sodobnike dve osebnosti: Tolstoj na vzhodu in Masaryk na zapadu. Sorodna si duhova: oba globoki verski naravi, zato iskalca Boga; oba neizprasna izpovedo= valca resnice, zato rušilca malikov — Tolstoj umetnik, Masaryk znanstvenik. In vendar je med njima osnovna razlika, izvirajoča iz zna« čaja njune zemlje in njene zgodovine. Tolstoj je bil sin Rusije, te ogromne za* kladnice ljudi in živeža, ki je državno samo« stojna. Zato je Tolstoj — storil je to v po* znejših svojih letih — lahko zavrgel znanost in umetnost ter se udal samo verski misli, ki je dosegla pri njem svoj vrhunec v zapovedi: Ne upiraj se zlu! s čimer je bila izražena neka  pasivnost, s katero so Rusi svoj čas prema* gali Napoleona, ko so se umikali pred njim v zaupanju na nepremagljivost svoje ogroms ne zemlje; zato je Tolstoj končno lahko za« vrgel celo sam današnji pojem države, ne da bi bil spravil v nevarnost samostojni obstoj ruskega naroda. Drugače Masaryk, ta zastopnik državno nesamostojnega zapadnega slovanstva, zlasti Čehov in Slovakov. Masaryk je poosebljena aktivnost, ki je potrdbna zlasti malim naro=> dom, da si pribore svoj prostor na solncu. Zato je Masaryk poleg poudarjanja verske misli obenem vnet spoznavalec znanosti in umetnosti, s katerima dokazuje majhen na» rod, da je sposoben in tako vreden samo« stojnosti; zato je Masaryk proti tistemu na* silju, ki napada, a zagovarja upor zlu po po» trebi tudi s silo, kadar se kdo ibrani pred na* padi drugih, ker je v nevarnosti, da izgine s površja zemlje. Za male narode vsaj pri da* našnjem mednarodnem položaju ni mogoč Tolstega najak pasivnosti: ž njim bi najbrž danes ne bilo češko*slovaške države, ki je sad Masarykove aktivnosti, a tudi postanek naše države je v ozki zvezi z njegovim imenom. I. Iz kakšnh prvin je sestavljena Masary« kova osebnost, da je mogel postati tako od= ločujoč činitelj v razvoju zapadnega slovan^ stva, zlasti češko=slovaškega. Masaryk je po rojstvu Slovak iz vzhod= ne Moravske, a njegov oče je bil ogrski Slo« vak in mati Moravanka iz ponemčene rod* bine. V slovanskem narodnem preporodu so imeli Slovaki in vzhodni Moravani važno vlogo: Kollar, pesnik sonetne zbirke »Slave hči« in početnik misli o slovanski vzajemnos sti, je bil Slovak; Šafarik, prvi poznavalec slovanskih narodov in njih starožitnosti, je1 ibil Slovak. a ,Palacky, prvi češki zgodovinar in češkosslovanski politik v Avstriji, je bil doma iz vzhodne Moravske, ki je soseda Slo* vaške. Masarykov življenjepisec dr. Jan Her« ben * je dejal o njem, da mu je dalo slova« štvo ognjevitost in vztrajnost, odpor proti sanjarenju in slikovitost govora, a zaradi ved« nega preseljevanja staršev, ko se je moral zopet in zopet uveljavljati v neznanem kraju z novimi šegami in navadami ter z drugač* nim jezikovnim narečjem, si je morebiti po^ lagoma pridobil tisto nezlomljivo voljo, ki ji ni bilo enake v vsej češki zgodovini XIX. in XX. stoletja. Njegovo življensko načelo je postalo: biti svoj za vsako ceno ne glede na soglasje ali nesoglasje drugih Ijudi. To je pokazal že kot deček v verskem vprašanju. Po materi je bil vzgojen v stro« gem katoličanstvu; ona ga je naučila moliti »Oče naš«, ki ga je molil tudi kot zrel mož, češ. da vsebuje vse, česar potrebujemo. Sam je dejal o sebi, da je bil takrat besen katoli* čan, in je celo pregovorlil neko protestantko, da je prestopila h katoličanstvu. ¦ * Masarykovo detstvi a jinošstvi Česka Mysl, 1910., str. 73—97. Ker je bil v dečku razvit verski čut in je bil bister opazovalec, je zgodaj začel pre< mišljati o tem,, kar je videl in slišal okrog sebe. Po materi je imel strah pred protestanti in Zidov ga je fe.lo groza. Polagoma se je po izkušnji prepričal, da se mu ni treba bati ne prvih in ne imeti groze pred drugimi. Masa* ryk pa ni mogel blti samo številka v množici, ker preveč osebno«notranje se mu je zdelo versko vprašanje; zato je kot mladenič imel težave glede tega v šoli, a v svoji moški dobi je prestopil v reformirano evangelijsko cer= kev, da zadosti svojemu nagnjenju, s čimer se je obenem versko pridružil češkrjsslovan« skm preporoditeljem Kollarju, Šafariku in (Palackemu, ki so bili protestantje. Po očetu, ki je bil nižji uslužbenec na ce= sarskih posestvih, se mu je zgodaj začel vzbus jati čut za »ponižane in razžaljene«. Dasi je bilo leta 1848. odpravljeno podložnštvo, so se vendar še vedno ohranjale njegove oblike na cesarskih posestvih, kar je rodilo slabe posledice. Vsak, ki je imel kaj oblasti, si je skušal nagrabiti, kolikor je mogel: kradlo se je vse vprek, a delovno Ijudstvo je trpelo gospodarsko in duševno. Masarykov oče je b-1 poštenjak, ki ni kradel; zato je bil tudi večen revež, ki so ga premeščali s posestva na posestvo, dokler ni pustil cesarske službe sam. Masaryk je nekoč videl ob velikem lovu, kako so si ti ubogi Slovaki^priganjači trgali drug drugemu iz ust ostanke rezancev in kosti, ki so jim bile vržene z bogato oblo« žene mize visoke in najvišje gospode. Za» sovražil je gospodo, tem bolj, ker oče ni mo« gel vzdržati v tej službi; saj je blo treba celo dovoljenja te gospode, da je smel študirati. Česa se je vsega učil mladi Masaryk? Odlikovalo ga je izredno hrepenenje po iz* obrazbi, da je skušal vedeti in znati vse. iPr* votno je bil namenjen za rokodelstvo: učil se je ključav.ničarstva in kovaštva, potem je bil dvakrat pomožni učitelj, ki jt po takratni navadi obenem opravljal cerkovniške posle, dokler ni prišel na srednjo in visoko šolo. Bil je nadarjen, odličen dijak, ki je učil tudi  druge, da se je preživljal. Poleg šolskih pred« metov se je učil zlasti tujih jezikov: franco« ščine, poljščine, ruščine in angleščine. Na visoki šoli na Dunaju je študiral naj* prej klasično jezikoslovje ter prebiral nele stare latinske in grške pisatelje, ampak tudi spise cerkvenih očetov. Zanimivo je izvedeti, kako se je začel učiti latinščine. Ker pri cer* kovniških poslih ni razumel latinskih besed, ki jih je izgovarjal, je dobl 1 v roke latinsko« slovaško=madjarsko=nemški slovar in se učil besed kar na pamet, ne da bi bil takrat znal sklanjati in spregati. Njegovo znanje latins ščine in grščine ter starih klasikov je občudo* vanja vredno. Zanimala ga je tudi Indija in je začel s sanskr.ton, a ker je prvotno hotel postati diplomat, se je bavil tudi z arabščino. Kmalu pa je spoznal. da je Avstrija spreje« mala v diplomatsko službo v prvi vrsti ple* miške sinove; zato je opustil to misel. Vrgel se je na učenje prirodoslovn'h, državoslov« nih, narodnogospodarskih in bogoslovnih ved, dokler se ni tako vsestransko priprav« ljen udal učenju modroslovja in začel s Pla* tonom, ki se mu je bil najbolj priljubil. Nje« gov nauk o nesmrtnosti si je vzel za podlago razpravi, s katero je postal doktor modro* slovja na dunajskem vseučilišču, kjer je po* zneje začel sam učiti kot docent. Pripoms niti je tudi treba, da je imel dunajski mo> droslovec Brentano vpliv nanj v tem oziru, da ga je opozoril na angleško modroslovje. Še enega čuta ne smemo pozabiti, kako se je razvil v Masaryku, t. j. domovinski čut. Masaryk je Slovak, slovaštva se je zavedal vedno, Ieta 1923. je dejal kot predsednik če» ško^slovaške republike ob 601etnici Slovaške Matice v Turčanskem Sv. Martinu, da je pri=> šel manifestirat za slovaško kulturo. Že kot deček pa je s čitanjem čeških knjig izvedel tudi za Čehe in Prago. Kot mlad doktor se je podpisal na svojem prvem večjem češkem spisu, v katerem je branil Platona kot domo= ljuba, Vlastimil (vlast' = domovina). Masaryk sam je dejal o sebi večkrat, da ni bil nikoli domoljub. Hotel je s tem reči, da ni bil nikoli domoljubar, t. j. človek, ki nosi svoje domoljubje samo na jeziku, ki za domovino pije in poje, a he dela. Vse Ma» sarykovo življenje je bilo posvečeno koristi in napredku domovine: čemu potem govoriti o nečem, ako to delam; zakaj kdor ne more ničesar pokazati v dejanju, ta se mora zate* kati k besedam. Masaryk je bil vedno velik domoljub, a obenem vedno velik nasprotnik domoljubaro stva. II. Tak je prišel Masaryk 1882. leta kot pro= fesor na češko vseučilišče v Pragi, ko se je bilo prejšnje dvojezično vseučilišče razdelilo na češko in nemško: iskalec Boga, zagovor* nik »ponižanih in razžaljenih«, prstaš angle= ško=francoskega modroslovja, izreden kritič= ni duh in nezlomljiv značaj. Prišel je med svoje, a ti ga niso spoznal': avstrijska vlada in češka družba sta bili proti njemu. Glas je šel pred njim, da je »filozof samomora«. Prvi njegov večji znanstveni spisje b'lo namreč nemško delo., s katerim je po= stal docent na dunajskem vseučilišču. in ki se je zvalo: »Samomor kot družbeni pojav množic v moderni civilizaciji«. Njegovi na* sprotniki so ga dolžili, da zagovarja samo* mor; praški nadškof grof Schomborn ga je tožil naravnost pred cesarjem. In kakšna je resnična vsebina tega spisa? Masaryk izvaja, da je vzrok pogostih samo= morov v moderni družbi pomanjkanje ver= stva, in primerja današnjo dobo z rimsko ob Kristovem času, ko je b lo tudi mnogo neza* dovoljstva in kot posledica tega mnogo sa* momorov. Nato pa vprašuje: Kdo je takrat odkupil svet? Ne poli tik ne narodni gospos dar ali socialni delavec, ampak Kristus s svo= jim naukom, da je treba izboljšati značaje in poglobiti verski čut, da morajo ljudje postati dobri. Masarvk zaključuje, da bomo našli tudi mi svoj dušni mir, ako bomo postali do* bri; a obenem moramo seveda odstranjevati gmotno bedo, kar pa ni končna rešitev, ker nezadovoljni niso samo reveži, ampak tudi bogatini. Tako se je Masaryk v svojem prvem ve« likem spisu dotaknil verskega vprašanja kot osrednje točke našega življenja; odslej je ob* ravnaval vsa vprašanja s stališča večnosti ali — kakor se je rad latinski izražal — sub specie aeternitatis. Masaryk se je lotil dela: ustanovil je in urejeval znanstveni časopis »Athenaeum«, pozneje revijo »Naše Doba«, dal je pobudo za češko akademijo znanosti in umetnosti, za nov češki naučni slovar, ki mu je bil prvi urednik, za izdajo zgodovinskih virov o hu= sitski dpbi itd., a ta njegova pobuda ni bila samo miselna, ampak tudi gmotna. Predaval je modroslovje in družboslovje. Dotlej se je na praškem vseučilišču gojilo v prvi vrsti nemško modroslovje, a družboslov* je sploh ne. 'Priznati se mora, da je imelo nemško modroslovje (zlasti Kant in Herder) velik vpliv na razvoj narodne misli pri Slo* vanihj toda to modroslovje je zašlo v brez=> plodno umsko špekulacijo, Nasproti temu je dajal Masaryk prednost angleško=francoske* mu modroslovju, ki je poudarjalo dejstvenost. Zamerili so mu to, a naravnost ogenj v strehi je nastal, ko je začel seznanjati svoje dijas štvo z verskim, nravnim in socialnim vpraša= njem, o katerih se v javnosti ni govorilo glo^ boko in odkrito. Kakor nekdaj Sokrata, so ga tož'li duhovniki in posvetnjaki pred cesar^ jem in vlado, češ, da ruši vero in pohujšuje mladino. Nekoč ga je tudi zaman tožilo pred sodiščem 308 čeških katehetov in nekateri duhovniki niso prizanašal! niti njegovemu imenu, češ, da si je češko ime »Masarik« pre= tvoril v »Masaryk«: z rojstnim listom jih je moral poučiti, da se piše .»Masaryk« (slova' šč na sploh ne pozna »f«). Dvakrat je stal Masaryk^v boju skoro proti vsemu narodu. Prvič je obnovil vpra= šanje glede pristnosti tkzv. kraljedvorske' ga in zelenogorskega rokopisa, ki naj bi bila dokazovala veliko starost češkega slovstva, a sta bila narejena v novejšem času. Verovati v njuno pristnost je b la takrat narodna dolž* nost: domači in tuji učenjaki so ju zagovar* jali. Masarvk je nastopil proti pristnosti, ki jo je pobijal z družboslovnega stališča, do= čim sta to delala njegova tovarša prof. Gebauer z jezikoslovnega in prof. Goll z zgodo« v^nskega stališča. Masaryk je vodil in kril s svojim imenom ves ta ljuti boj. ki mu je pri* nesel očitek, da je izdajalec domovine. Ker mu znanstveno niso mogli do živega. so po« segli po ovadbi, češ, da je v zvezi z Rusijo, ker je bil tja dvakrat potoval v študijske na« mene in obiskal tudi Tolstega. Drugič je stal Masarvk v boju skoro z vsem narodom v tkzv. H'lsnerjevem procesu. Žid Hilsner je namreč umoril češko deklico in češka javnost ga je dolžila ritualnega umo* ra, t. j.. da Zidje potrebujejo krščanske krvi za svoje verske obrede. Masaryk je v mlado* sti sam verjel v to vražo, a sedaj je nastopil proti njej z vso svojo duševno in nravno silo ter vrgel na tehtirco svoj obstanek v češki javnosti. Nasprotniki so mu preprečili preda* vanja; način boja je bil tako zastrupljen, da je mislil Masarvk takrat — pač prvič in zad* njič v svojem življenju — zapustiti domovino in se preseliti v Ameriko, kjer je bila doma njegova žena ... III. Masaryk se je boril in delal kljub temu, da je bil okrog 15 let izredni profesor in sd ga že prehiteli njegovi učenci, ker vlada ni izpolnila pogodbe ž njim da bo postal redni profesor po treh letih. Zbiral je okrog sebe nadarjene sodelavce; med prvimi sta bila pesnik Machar in časnikar dr. Herben, izda« jatelj časnika »Čas«, ki je postalo glasilo Masarykovcev. Masarvk je skušal dati vsemu narodnc* mu udejstvovanju novo smer, ki jo je imeno* val realizem. To je bilo načelo in način dela: boj praznemu navduševanju, oboževaniu pre^ teklosti in precenjevanju samega sebe z veii* kimi besedami; stvari je treba spoznavati takšne, kakršne so, in jih izboljševati z iz= obrazbo in nravnostjo. Vedno in povsod — tako je učil — je treba odstranjevati zlo, naj bo to zlo nravno ali znanstveno, umetniško ali politično gospodarsko ali socialno, s stvarno delavnostjo, z drobnim delom, in ne bežati pred odgovornostjo, ker vprašanja so zato tu, da jih rešimo odkrito in temeljito, kolikor je to v danih razmerah možno. Poleg knjige o samomoru je napisal Ma= saryk še pet del svetovnega pomena, ki so izšla v češkem _n nemškem jeziku. Za svoje slušatelje je spisal knjigo: »Osnove konkretne logike«, t. j. razvrstitev in ureditev posameznih ved poleg modro* slovja, ki mu je splošna znanost, enoten sve» tovni nazor v teoriji in praksi; zato razprav* lja o pomenu modroslovja o razmerju modroslovja do drug h ved in do bogoslovja, o razvoju znanstvenega in modroslovnega dwha. Med strokovnjaki je vzbudilo občudova^ nje njegovo znanje matematike in mehanike, fizike in kemije, biologije in sociologlje. lo= gike in psihologije, jezikoslovja in estet'ke, ker o vseh teh vedah je namreč v tej knjigi govor. Tretji njegov spis je obširno delo: »So= cialno vprašanje«, ki vs^buje modroslov* ne in družboslovne osnove marxizma, t. j. naukov, ki sta jih širila Marx in Engels, usta= novitelja modernega delavskega gibanja. Ma* saryk je sicer načelni nasprotnik njunega modroslovja in njune metode; toda dejansko je veliko stor_l za umevanje modernega delavskega gibanja med izobraženci, a delal je tudi naravnost za upravičene zahteve de« lavstva, n. pr. za osemurni delavnik, za splo* šno in enako volilno pravico itd. Pobijal je narodne in družbene predsodke proti delav* skemu gibanju, čigar kulturna prizadevanja je podpiral tudi gmotno. Četrti Masarykov in to največji spis se imenuje: »Rusija in Evropa« (dva zvezka do* slej). Pred njim je že objavil posamezne re« zultate svojih ruskih študij, n. p'r. »Slovano« filstvo Iv. V. Kirjejevskega«, ker je veščak v ruskem vprašanju. Posdbno je proučeval ru^ skega pisatelja = psihologa Dostojevskega. Splošno je dejal o sebi. da so njegovo miš* ljenje bolj oblikovali slovstverfiki nego mo< droslovci. Spis »Rusija in Evropa« obravnava duševne struje ruske družbe, ki so rodile da< našnjo rusko revolucijo. Peto in šesto knjigo je napisal Masaryk že kot predsednik češko*slovaške republike pod naslovom: »Svetovna revolucija« in »No» va Evropa«, v katerih razpravlja o svetovni vojni: o njenih vzrok h in posledicah. Poleg teh obširnih del je Masaryk izdal vse polno manjših spisov, razprav in član« kov, ki se tičejo več ali manj splošnih vpra=> šanj, n. pr. o angleško=francoskih modroslov^ cih (Pascal, Hume, Buckle), dalje »Mnogo* ženstvo in enoženstvo«, »V boju za verstvo«, »O študiju pesniških del«, o alkoholizmu, vzgoji itd. Š tem pa še ni bila izčrpana Masarykova znanstvena delavnost; veliko in globoko je mislil tudi o usodi češkega naroda. Ali se je bilo treba zatekati k potvorbam. kakor sta bila kraljedvorski in zelenogorski rokopis, da se dokaže starodavna omikanost češkega naroda? Ali ni Palackv odkril slavne češke preteklosti, ko so Čehi prednjačili vsej sred« nji Evropi? To je bila doba češke reformacije, ko je postal Hus, ta propovednik verske svo* bode, ki je dal za svoje versko prepričanje tudi življenje, predhodnik Luthrov; ko je po* stal Chelčickv, ta ustanovitelj krščanske cer= kve »čeških bratov«, predhodnih Tolstega; ko je postal vzgojeslovec Komenskv, ta zadnji škof »čeških bratov«, predhodnik Pestalozzija. In kaj je bila osnovna misel te dobe? To je bila verska misel; to je bija misel človeko* Ijubja ali humanitete. ki zanikuje nasilje v verstvu in zahteva zanj svobodno izpove* danje. Masaryk je naglašal potrebo zveze ali kontinuitete s to slavno dobo, pri čemer mu ni šlo za kakšno obstoječo cerkev — kaj še; ampak za tisto osnovno misel mu je bilo, ki io je pri nas izrazil 1861. leta katoliški du« hovn^k in vodja koroških Slovencev Andrej Einspieler, da namreč duh evangelija prepoveduje vsako nasilno in nečiste nagibe uporabljajoče poseganje v verski razvoj člove» š t va. Verstvo je potrebno poleg znanosti in umetnosti; toda tudi v verstvu je razvoj, kakor napreduje človeški duh. V dobi češke reformacije Husa, Cheb čickega in Komenskega je prevladeval duh nad gmoto in zato je 'Stal češki narod tudi v omiki visoko, po sta se gojila narodni jezik in narodno slovstvo; pozneje, ko je zavladala sila nad duhom. je propadal v omiki, narodno in jezikovno. Češki narodni buditelji so se zavedali zveze s češko reformacijo. Kakor je Hus sno> val narodnost na verstvu, tako so glavrii če» Ški narodni buditelji, n. pr. Kollar, Palacky, Havliček, narodnost utemeljevali z mislijo človekoljubja ali humanitete, ki je bila naj* bolj izražena v češkem bratovstvu; zato je mi« sel človekoljubja ali humanitete pri čeških buditeljih nadaljevanje češkega bratovstva v moderni dobi. Masaryk je posebno proučeval Palacke* ga in Havlička ter v glavnih obrisih spreje* mal njuno pojmovanje češke zgodovine in politike, dasi ju je presojal kritično. Sem spadajo njegovi spsi: Češko vprašanje, Jan Hus, Hus češkemu dijaštvu, Karel Havliček in Palackega ideja češkega naroda. Veliko delo je spis o Havličku, ki je bil med najbolj naprednimi buditelji češkega na« roda. Havliček je bil po svojem poklicu časnikar in politik ki ga je avstrijska vlada s preganjanjem pahnila v prezgodnji grob. Na« sproti Kollarju, ki je sanjal o enotnem slo= vanskem narodu z enim slovanskim jezikom. ki bi bil ruski, je nastopal Havliček po izkuš* nji za svojo, češko narodnost, češ, bolje je, ako ljubimo manj ljud', a te gorko, kakor pa vsakega nekoliko. Njegovo geslo je bilo: Čeh, ne Slovan, s čimer je mislil Kollarjevo vse=> slovanstvo. Bil pa je tudi prijatelj južnih Slo* vanov ali »Ilirov«, kakor jih je zval. ¦ V slovenskem narodnem življenju bi mu (bil podoben Fr. Levstik, ta veliki borec in mislec v jezku, književnosti in politiki, čigar stoletnico rojstva bomo praznovali prehod« nje leto. V znamenju Havličkovih in Palackega -misli je nastopal Masarvk tudi politično. IV. Palacky je 1848. leta utemeljil potrebo Avstrije, češ, ako bi je ne bilo, bi jo bilo tre= ba ustvariti zaradi Evrope in človeštva, ker sejebal, dabi se sicer mali slovanski narodi v srednji Evropi pogreznili ali v nemštvo ali v rusovstvo, kar je imel Palacky oboje za nesre* čo. Ta Avstrija pa h\ morala biti zveza ena= kopravnih narodov (torej tudi češkosslova* škega), ker takšna bi imela svojo upraviče^ nost: to bi bilo njeno zgodovinsko poslan« stvo v srednji Evropi. Ta politični program Palackega je vseboval misel človekoljubja ali humanitete, ki se je iz versko^nravnega pod= ročja prenašala na politično in zavračala kakor versko tako tudi narodno nasilje. Ta politični program je slonel na prirodnem ali narodnostnem stališču, ker je jemal za podla* go naTodnost, ki je v moderni dobi postala državotvorna. Zato bi se bile po tem politič^ Hem programu tedanje češke dežele, ki so nekdaj tvorile skupno državo, t. j. Češko. Mo« ravsko in Šlezija, delile po narodnosti v češko in nemško ozemlje, pri čemerfoi biločeškemu 'Ozemlju pripadalo tudi ogrsko Slovaško. Avstrija je odbila ta politični program. Palacky je nato po letu 1860. izpremenil svojo politično m sel v toliko, da se je postavil po vzoru Madjarov, ki so dosegli svojo zgodo^ vinsko državo, tudi on bolj na zgodovinsko stališče češke samostojnosti v okviru Avstri= je, ker so Čehi nekoč že imeli svojo državo; zato je sedaj ponosno dejal: »B li smo pred Avstrijo in bomo tudi po njej.« Palacky je bil teoretični, a dr. Rieger, ta sijajni govornik z levjo glavo, praktični vodja tkzv. staročeške stranke, ki je misria, da bo izsilila od Av= strije obnovitev nekdanje svoje države s pa« sivnim odporom t. j., da ne bodo hodili v du= najski državni zbor. Avstrija je šla preko tega na dnevni red, Staročehi so opustili od^ sotnost in šli v državni zfoor, ne da bl' bili dosegli svojo državo. Zaradi tega neuspeha so se jim začela doma majati tla pod nogami, ko je nastopala proti njim stranka tkzv. Mla* dočehov. Masaryk je postal mladočeški deželni in državni iposlanec in kot tak je prvikrat obra* čunal z Avstro=Ogrsko, ko je v avstrijski dele^ gaciji grajal upravo Bosne in Hercegovine. O izpremembi v češkem javnem življenju po padcu staročeške stranke je spisal knjigo: »Naša sedanja kriza«, ki ji je dodal članek o nalogah češkega dijaštva. Masaryk je glede tkzv. češkega državne= ga prava, po katerem so zahtevali Čehi pri= znanje svoje politične samostojnosti, poudar« jal v prvi vrsti prirodno pravo, kakor sta ga — dasi ne vedno dosledno — naglašala Pa= lacky in Havliček. Napisal je pozneje o tem knjižico: »Zgodovinsko in prirodno pravo«. Izvajal je, da pri izpremenjenih političnih pri< likah, ko so Nemci v čeških deželah številčno, gospodarsko in po omiki tako močan činitelj, ni mogoče doseči obnovitve nekdanje češke države proti volji Nemcev. Zato ni dovolj sklia cevanje na zgodovinsko stališče, ampak tudi Nemci morajo uvideti korist takšne politične samostojnosti, kar se more zgoditi s pamet* nim in pravičnim dogovorom na podlagi de* mokracije v Havličkovem smislu. To podlago padajesamo prirodno ali narodnostno pravo, a ne zgodovinsko, ki ne pozna narodnosti kot državotvornega činitelja; zato je bil Masaryk za skupen nastop Čehov in Nemcev, da pre» urede Avstrijo v moderno državo. Zahteval je jasen politični program in pošteno politič* no postopanje brez šušmarstva in zvijačnosti. A ker tudi v mladočeški stranki ni ibilo so» glasja glede državnopravne politike in se je oglašal radikalizem velikih besed, je Masaryk kmalu izstopil iz nje, si potem osnoval svojo stranko in bil njen poslanec od 1907. leta, ko je dobila Avstrija splošno in enako volilno pravico, do izbruha svetovne vojne 1914. leta. Iz te druge dobe njegovega političnega delovanja sta važna dva nastopa: njegov boj  za svobodo vesti in pouka, o čemer je izšla posebna knjižica, ko se je izrekel za ločltev cerkve in države, kar je v polemiki ž njim storil tudi dr. Krek (leta 1861. se je izjavil za svobodno cerkev v svobodni državi Andrej Einsp eler). in njegov boj z avstroogrsko di* plomacijo, ki je dolžila hrvatsko^srbske poli= tike v monarhiji zvez s Srbijo a njo samo hotela zadeti s ponarejenimi listinarrr. To je bil drugi Masarykov obračun z AvstrojOgr^ sko, ki jo je razgalil pred vsem svetom, ko je pokazal njeno nasilnost, ki ji odvzema pravico do obstoja po načelu Palackega: »Ako nam Avstrija ne more al! neče privoščiti in zagotoviti narodne enakopravncftti, potem nam nič ni do njene ohranitve; zakaj krivic dobimo dosti tudi izven, Avstrije n to za« stonj« Izdal je o tem knjižico: »Avstri^ska politika in diplomacija«. Tretji in to smrtni udarec je Masaryk zadal Avstro^Ogrski v svetovni vojni. Bil je na Dunaju in Berlinu, da izve, kaj prav za prav nameravajo z vojno; potem je bil na Nizozemskem, kjer se je sešel s svojimi, zlasti angleškimi prijatelji, da bi izvedel, kaj namerava antanta. Meseca de= cembra 1914. leta je odšel s svojo hčerko v Italijo in Švico, od koder se je hotel še vrniti domov, kar pa potem ni bilo več mogoče, ker mu je bila avstrijska vlada odvzela službo, zaplenla imetje in izdala za njim zaporno povelje. Na dan 5001etnice Husove smrti, dne 6. julija 1915. leta, je v Ženevi razglasil svoj, t. j. češki pragram s to^le vsebino: pomen češke zgodovine je v reformaciji, ki ji je osnovna misel človekoljubje ali humaniteta; pomen Avstro«Ogrske je v protireformaciji, ki ji je osnovna misel nasilje, a proti nasilju se hočemo boriti z železom ... Kako je 651etni Masaryk izvršil ta na= rodnospolitični program, ki ga je napovedal ob velikem zgodovinskem spominu, to pomeni češko=slovaško Odisejo, ki je junaška kakor umik srbske vojske preko zasnežene Albani* je. Masaryk je prepotoval tri zemljine: Ev» ropo, Azijo in Ameriko, da pridobi državnike antante za razbitje Avstro*Ogrske, da se na njenih razvalinah osnujejo samostojne dr« 'žave, med njimi tudi Jugoslavija, za katero je vneto delal, in da se tako osami Nemčija, ki naj se zadovolji s svojo lastno narodno drža« vo. To ni bila lahka naloga, ker ne smemo pozabiti, da je imela AvstrrjsOgrska zaščits nike v sami antanti; saj n. pr. Wilson v svo« jih 14. točkah prvotno ni bil za razbitje Av» stroOgrske. Zvest svojemu načelu o aktivnosti je Ma« saryk sam z vojaško silo pomagal rušiti Av* stro=Ogrsko: na njegov poziv so vstajali ka* kor ;z tal češko=slovaški legionarji in se uvr* ščali v antantine armade. Masaryk je kot predsednik češko=slova» ške republike v svoji prvi poslanici češko* slovaškemu parlamentu naglašal dvoje: da so vse stroške za časnikarske, vojaške in poli* tične posle krili Čehi sami v Ameriki in Ru* siji ter da ves čas niso ne on ne njegovi so* delavci (med njimi sta bila zlasti njegov uče* nec Čeh dr. Beneš in Slovak Štefanik) upo* rabljali mroti svojim nasprotnikom nobene tkzv. diplomatične zvijačnosti. In tffco se je Masaryk v spremstvu svo» jih leglonarje\r o božiču leta 1918. slovesno vračal v zlato Prago kot ustanovitelj in pred« sednik češko=slovaške republike, da zasede na Hradčanih prestol, ki so ga imeli pred njim Habsburgovci od leta 1526. dalje: ma« ščevan je bil poraz Čehov na Beli gori pred 300 leti... In sedaj še vprašanje, kako je zmogel Masarvk vse te boje in napore svojega tež« kega življenja. Njegova telesnost nam daje samo delno razlago—glavni del razlage nam pove okolnost. da je Masaryk glasnik absti« nence in sporta (sam je SokoUtelovadec in jahač), ki živi trezno in zmerno. da si s tem ohranja krepko telo za krepko dušo. Draga mladina, Slomškovo načelo je bilo: Malo govoriti, veliko delati, vse potrpeti! Ve* liko delati pomeni 'zate: veliko se učiti; zakaj znanje se težko pridobiva in težko prebav* lja — pravi Masaryk, ki ti bodi vzor nepre« trganega dela in nezlomljive volje za dosego najvišjih namenov naroda in človeštva. Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih: množica poklicanih je slepa in gluha ali iz nevednosti ali iz sebičnosti ali iz zlobe; samo izvoljenim poedincem sta dana bister vid in tenak sluh, da jasno uvidijo misel svojega naroda in zaslišijo razločno utripanje njego« vega srca. Skušaj biti po svojih močeh med izvoljenci! A ne le učenja, tudi oddiha t"i je treba; toda zabava ti ne sme foiti namen, am» pak sredstvo za lažjo dosego duhovnega ,živ» ljenja. Masaryk ti bodi vzor, kako je dajati prednost duhu nad gmoto in kritičnemu ra* zumu nad praznim čuvstvovanjem; vzor, ka= ko je v pravem razmerju združevati um in čuvstvo v krepko voljo, ki pridobiva dobro in odstranjuje slabo vedno in povsod:vvseh življenskih prilikah. Ustanovitelj in predsednik češko«slova* ške republike, prijatelj in zaveznik tiaše dr* žave: dr. Tomaž Masaryk naj živi!