Slovenski
cerkveni lasopis
M
V Sabolo rutina
iSlS.
Kratki premisliki
iz s. evangelija za pervo nedeljo v a d« ven tu. (Luk. 24, 15—35.)
d v e n t se imenuje po naše prihod, to hoče reči: prihod našiga Gospoda Jezusa Kristusa. Prihod Gospodov je pa dvojin, namreč pervi prihod, ko je bil prišel iz nebes na svet človeški rod iz večniga pogubljenja rešit, in drugi prihod, ob kterim bo prišel spet iz nebes sodit žive in mertve. Xa ta drugi prihod Gospodov nas hoče opomniti katolška cerkev pervo nedeljo v adventu, kjer nam bere iz s. evangelija besede Jezusove od sodniga dne. Krr pridnimi* dnevi nobeden izci?tl nas fco odšel, jc pač dobro, de se ga pogosto spomnimo: posebno zato, ker nas posvetni duh neprenehama moti in našo glavo in naše serce le z drugimi praznimi in nečimernimi rečmi napolnujc, ktere nas vedno od misel na to, kar nas enkrat čaka, od-vračuje. Premislimo toraj saj nekoliko, kaj Jezus od prihodniga sodniga dne govori, posebno to, kar se bo še pred sodbo godilo.
Strašno je že le slišati, kar Jezus od pripravljanja k sodnimu dnevu govori: .Solnee bo o t e m n e 1 o, luna ne bo d a j a 1 a v e č s v e 11 o b e, zvezde bodo z nebesa padale, in nebeške moči se bodo s t r e s n i 1 e". — Svetlo solnce, kteriga silne svetlobe človeško oko ne more prenesti, ktero razsvetljuje vesoljni svet, greje zemljo in vse, kar na nji živi, in je tako rekoč izvir življenja za vse stvari, do kterih njegovi žarki dosežejo; to svetlo solnce bo na enkrat svetlobo in gorkoto zgubilo; božja vsigamogočna roka, ki mu je svetlobo in gorkoto dala, mu jo bo takrat vzela; strašna tarna in leden mraz bo nasledek te grozovitne pri-godbe. Zato bo tudi luna, ki solnčue svetlobe ne bo imela, otemnela; zvezde bodo za človeške oči zginile, in zdelo se bo, kakor de bi bile z nebesa popadale. De bo groza in strah še obilniši, se bodo tresle vse nebeške moči; morje bo strašno divjalo, in valovi grozovito šumeli in gromeli.
Kaj bomo pač mi takrat počeli, kam sc ober-nili? .Ljudje bodo koperncli", pravi Jezus, „od strahu in pričakovanja tega, kar ho imelo čez ves svet priti". Od straha koper-ncli in trepetali bodo vsi ljudje, pravični in grešniki: vender pa pravični v veselim upanji večniga zveličanja, ali grešniki! —v pravičnim trepetu pred večnim pogubljenjem. — Grešniki se zdaj zanašajo na svojo moč, na svoje blago in premoženje, na svojo modrost in imenitnost: ali takrat jih bo vse lo zapustilo, vse stvari bodo takrat zoper nje, in kakor pravi sveti Duh v svetim pismu: ..In ve solen svet se bo takrat vojskoval zoper neumneže".
L'a na enkrat v tem gros.ovitjiihi .-.,r:;!;L vršil: stvari na zemlji „sc bo prikazalo z n a m nje Sinu človekoviga na nebesih-. To znamnje bo znamnje svetiga križa Jezusoviga, na kterim je vse ljudi odrešil. Ali bo ravno tisti križ, na kterim jc Sin božji umeri, kakor mislijo nekteri cerkveni učeniki, ali bo pa znamnje kriza, ktero bo v neizrečeni svetlobi se bliskalo, iu svetlobo sto solncov nadomestilo. Zadosti nam je, de bo zuamje svetiga križa, ktero bo cclimu svetu spričevalo: 1) de je Sin človekov, to je naš Odrcšenik skoz križ v svoje veličastvo šel: 2) de je Kristus skoz svet križ vse ljudi odrešil, iu de so tisti nehvaležni iu brez izgovora, kteri so tako veliko milost in ljubezen zanemarili; 3) de bodo vsi pravi ča-stivci križa v nebesa povzdigujem, vsi njegovi za-ničevavei pa v pekel pahnjeni.
Kako častito bo takrat povclicauo tisto znamnje krtža, kteriga tukej na zemlji nejeverniki iu slabi kristjanjc tako zlo zaničujejo, se ga tako skerlmo ogibajo! Prikazalo se bo v neizrečeni svetlobi , kakor znamnje premage Jezusove čez greli in čez vso peklensko moč; prikazalo se bo kakor častitljivo znamnje izvoljenja na čelih vsili pravičnih, kakor sveti Janez v svojim skrivnim razodenji govori.
Ko bodo to znamnje zagledali, pravi Jezus, .bodo vsi narodi na zemlji kričali". Namreč tisti
bodo po pravici kričali, kteri zveličanja, ki bi ga bili v svetim križi lahko najdli, niso v njem iskali, in ga zdaj več nr bodo mogli najti. To znamnje bo njih tožnik zavoljo njih grehov; v tem znamnji bodo brali obsojenje svojih postav, svojih naukov, svojiga življenja, svojih pregreh. ter nc bodo naj-dili nobeniga izgovora. — Le pravični se bodo znamnja svetiga križa obveselili, kteriga so v svojim življenji vselej ljubili in častili.
Potem, ko bo svetlo znamnje svetiga križa uc serca. vse misli in djanje vsili ljudi, pravičnih in grešnikov z prečudno svetlobo razsvetlilo, in vsa-ciga človeka po njegovim notrajnjim pred vsemi stvarmi božjimi razodelo . ..se ho prikazal Sin človekov v oblakih neha*. Oblaki pomenijo skrivnosti božje, ktere bodo zdaj vsim ljudem . kolikor je človeku mogoče, razodete. — Zato ga bodo vsi narodi zemlje vidili priti; nobeno oko ne bo moglo pred njim se zatisniti, ali od njega proč se obcriiiti. Duhovna slepota bo jenjala: vse, vse bo Mesija. Sinu človekov iga. Sinu božjiga spoznalo, vse bo prepričano od njegove božje peršone, njegove moči in časti.
_G led al i bodo v njega, kteriga so prehodil"-, pravi prerok Caharija. Oh to bo par spet strasan pogled. vidili tistiga svojiga pravič-•iiga sodnika, kteriga človek na svetu ni hotel spoznati svojiga Zveliearja. svojiga Odrešcnika! Vidili ga bodo. kteri ga so prebodli. pa ne le Judje, kleri so mu na križi roke in noge z žcbcljmi prebili. temuč vsi nejeverniki in hudobni kristjanje, kteri so tolikokrat prcsunili njegovo dobrotljivo, usmiljeno serce z nejevero, z zaničevanjem, s pregrehami in hudobijami. Vidili ga bodo zdaj v njegovi časti in oblasti, v kteri je nebeški Oče vse njemu podvcrgcl. in mu vso oblast dal v nebesih in na zemlji, v kteri mu je podvergel vse njegove sovražnike za podnožje njegovih nog. Zdaj bodo vidili in spoznali, de se morajo po besedah sv etiga Pavla ..Jczu>ovimu imenu vse kolena ukloniti, tistih. kteri so v nebesih in na zemlji in pod zemljo, iu de morajo vsi jeziki spoznati, de Gospod Jezus prebiva v rasti lloga Očeta-.
\ se to. kar smo tukaj premislili, se ho rro-dilo pred sodbo, in če je to pripravljanje že strašno. kako strašna bo še le sodba! Zato je pač dobro iu potrebno. de se zdaj večkrat strašniga sod-niga dneva spomnimo, iu se zdaj v življenji skerb-no zanj pripravljamo, de svoje življenje na tanko po Jezusovih naukih ravnamo, zakaj njegovi nauki sami so večna resnica. in -nebo in zemlja bota prešla. Jczhsove besede pa ne bodo prešle".
P o t o č 11 i k.
Prazniki in eerimonije katolške cerkve tndi časno življenje posladkajo.
Mati katolška cerkev je tako modro zverstila svoje praznike, de se tudi ugodno vjemajo z letnimi, in de je skoz to tudi naše časno popotvanje polahkano. Nobeden mesic ni tako dolgočasen kot Gruden, kteri ima nar krajši dneve, nar daljši noči, in veči del tudi nar neprijazniši vremena. Od dolziga časa bi ne vedili, kam bi se djali, ako bi ne imeli ta mesic toliko svetih spominov in praznikov. Kako prijetin je sv. adventni čas, v kterim nas pripravlja mati katolška cerkev na sv. božične praznike! V vsaki farni cerkv i in tudi pri nekterih podružnicah je ves adventni čas vsaki dan zorna, ali kakor po Krajnskim pravimo, zlata maša. Poglej , ako prebivaš na kmetih, poglej zjutraj po peti uri skoz okno, in vidil boš, koliko luč po potih miglja, iu kako se jih tudi več iz hribov doli pomiče. Če si kedaj kaj od copcrnic slišal, kako de jezdarijo goreče metle, boš ne mara tudi ti zdaj rekel, de vidiš ovražene babe dirjati na klek. Pa kmalo se boš svoji vraži smejal, ko bošzvedil. de ljudje z baklami ali s svetilnicami k zlatim mašam gredo.
Pri zlatih mašrh so ljudje vse nckania bolj za božjo čast vneti, ker jim vse. — bolj obilno razsvetljene cerkve in adventne pesmi prizdigujejo serca, ter pridejo na duši pokrepčani in razveseljeni domu in se nič ne zmenijo za neprijazniga Grudna. Kratki megleni adventni dnevi in dolge noči nam v spomin kličejo 4000 let st. zakona, v kterih so svet pokrivale nevednosti goste teme in ko so božji služabniki po obljiihlcniin Odrešcniku milo zdihovali: ..Kosite nebesa od zgoraj doli in oblaki naj deže Pravičniga: odpre naj se zemlja — ter rodi Zveličar-ja~. Izaia 45, S. Ta spomin tudi nas budi, .,de je (po besedah 1. adventn. lista) zdaj že ura. de vstanemo od spanja, ter veržemo od sebe dela teme in oblečemo orožje svetlobe-, in de se z molitvijo, s pobožnim živlcnjcm. sosebno pa skoz Zakrament sv. pokore in sv. obhajila pripravimo, ter vredne sturimo. de se božji Sin v naših sercih rodi.
Tudi otroci imajo v adventu pobožniga. ne-dolžniga veselja obilno: vesele se sv. Nikolaja, pogovarjajo se. kaj de mu bojo čevlicc, klobuke in kapice nastavili, ter zato tudi veči ubogljivost in pridnost obetajo. Komaj so otroci s sv. Nikolajem obveseljeni. pride skerb za jasclca na versto. Dobri starši jim kupijo namalano prigodbo Jezusoviga rojstva. otroci vse podobe izstrižejo, na klince prilimajo. de se lahko v tla zasade: na pripravni trivoglati diljiei narede hlevic iz zeleniga mahu s slamnato strešico, v hlevic denejo Marijo z božjim Detctam, sv. Jožefa, in pa volička in oslička de
Jezusa grejcta: pastirčka pa zvunaj okoli. iz med kterili eni kleče, eni se čude roke proti nebu pov-zdignjenc derže, tam eniga, kteri s perstani na Jezusa kaže, tam druziga, ki jagnje na rami Jezusu nese. Ko je vse dodelano, denejo diljico tako visoko v kot za miso, de se vidi po vsi hiši lahko, in če morejo , pa še lampico pred jasclea obesijo, de se sv. večer prižge. Pridne žene in dekleta za praznike hiše očedijo, okna omijejo, strop in stene obrišejo, ter iz zeleniga, rudečiga in rumeniga papirja narede nove šopke okoli božjih podob.
Tako se približa sv. večer. Po keršanskih hišah je vse v enim vesolji; po Mariinim zvonjenji hišni gospodar pokropi vse poslopja s žegnano vodo v- znamnje, de neeoj je posebno sveta noč, de k Jezusovima rojstvu naj bo vse očisteno ter posvečeno , iu de naj bo hudobni duh strani odgnan. Po pičli večerji nudijo po vsih hišah bolj obilno kot druge večere , in potlej ali prepevajo ali si sv. zgodbe pripovedovaje čujejo, de je čas v cerkev iti. Nobeden ni pri volji ostati doma, vse v cerkev tiši, vse želi biti pri sv. duhovskim petji in pri sv. maši o polnoči. Veči del tako narode, de ostane doma gospodar, kar je tudi nar bolj prav, ker sv. večer vlačugarji in potepuhi radi pokradejo, ter pazijo. kjer ni dobriga čuvaja doma.
Božičnim praznikam pa tudi to prijetnost da, de jih je več vkup : po sv. dnevu je koj drugi dae praznik sv. Štefana, tretji dan sv. Joana Ev. in ceterti nedolžnih otročičev, ali kakor po (korenskim pravijo pametva. Ta dva zadnja praznika sicer nista zapovedana, tode kato?ški kristjani ju imajo v veliki časti, ter gredo tudi k sv. maši. Po nekte-rih krajih imajo na nedolžnih otročičev dan otroci /.e spet veselje, de tepeškat gredo, in kakor o sv. Nikolaji dokaj jabelk. Iirušik in orehov dobijo. Tudi dan sv. Silvestra je bolj pražničiu, če tudi ni zapovedan, za to ko je zadnji dan leta: ljudje pridejo k sv. maši iu popoldne k litanijein, de tako pobožno staro leto končajo ter Boga zahvalijo za prejete dobrote. Praznik noviga leta ali Jezusovima obrezovanja, praznik sladkiga razglašenja Gospo-doviga in pa praznik častitiga imena Jezusa so ker-šanskim, bogoljuhnim dušam veseli, sv. spominov polni dnevi, skoz ktere se jim svetopisemske zgodbe še bolj v seree vtisnejo in poočitijo.
Od praznika Gospodoviga razglašenja do pe-pclnicc ni razun Svečnice nobeniga zapovedaniga praznika, pa ker se še semtortje kak prasie za-kolje, kaki vol ali kaka krava pobijc, ker se ob tem času kmetovavci veči del tudi ženijo, iu ko zdaj tudi še spraševanje terpi, je predpust po kmetih tudi zlo kratkočasili, gotovo bolj kot po mestih, kjer se gospoda po plesiših šemi in zapravlja lepe denarcc in zdravje.
Tudi štirdesetdanski post ni brez prijetnosti. Keršanski ljudje : zlasti po kmetih so velikiga posta do nič ne boje, marveč vesele, ker vedo. de postiti se je keršanska dolžnost, in de postni, kakor posvetnjaki menijo. za zdravje škodljiv temuč še le prav koristin. Ljudje. ki se vedno dobro pitajo, od debelosti in mešobc komaj dihajo, se kislo derže, si vse skozi v jedah zbirajo, ter mislijo, de bi jih bilo kone, če bi kaki dan ne jedli mesa. rlovekpa, ki svoje truplo s postani strahuje, je čverstiga zdravja in lahkiga duha. de ga brez teže h Bogu povzdiguje in de so lahko v svete skrivnosti zamisli, hiraj prav sv. Lco papež govori, de post je že od njega dni dušna hrana bil.
( konec nasledje. i
\ekaj od petja v cerkvi in zunej cerkve.
V petji so nolrajnje življenje človeka posa-mezniga kakor tudi naroda celiga razodeva. pa tudi hudi in ohranuje. Ako vzamemo sveto petje, dajal je z njim Mojzes svojo hvalo za rešenje od Kgip-čaiinv iu svojo vnemo za božjo postavo na znanje. Bebora jo z njim častila Boga za zmago sovražnika, in Ana za dar sinčika, preroka Samuela. ?>a-vid je prepeval srečo nedolžuig.i iu bogabojočiga moža, visokost, mogočnost in dobroto božjo: zopet pa v milih glasih žaloval nad svojim greham r:» odpušenja prosil: iu z njegovimi pesmi se ji' Izraelsko ljudstvo v telpoljnu vnemalo, in grešni rod k pokori budil. S petjem so hvalili (rije mladi nci Boga za rešenje v ognjeni peči, Marija za izvoljenje v božjo Mater, Caharija za prikaziu zveličanja, in Simeon za ugledaiije Odrcšenika. In sveti možje katolške cerkve od s. Ambroža, Gregorja \acians-kiga, in Efrema do s. Alfonza Ligorijana so svojo vero, svojo ljubezin , svojo hvalo in svoje češenje do Boga v pesmih polnili svetiga plamena razgla-ševali. Nasprot so pa krivoverski učeniki. postavim Arij, Luter, ravno po pesmih svoje napačne nauke razsejati in uterditi iskali.
Ako vzamemo pa posvetno petje, je tudi kdaj Tirtej z junaškim petjem špartance v hoj zoper Mesencc, serbski goslar Serbljane v vojsko zoper neverne Turke vnemal; stari in novi narodni pesniki so budili in hude z njim duha narodnosti; tudi zgol pozemeljska ljubezin iše oginj občutkov speljem povzdigniti; celo je pa Marscljska pesem une leta Francoze v divjo prekucijo ali revolucijo pod-kurila; ravno tako se z nesramnimi pesmi plemen razujzdanosti toliko litiji vžiga. Be petje toliko moči ima, je od tod, ker ji' v njem dvoj in glas združen: glas zgol občutkov ali muzikalni, in glas no-trejnjiga prepričanja v besedah pesmi.
Ako se na vso to pogleda, je lahko spoznati,
dc bi se pelje vse drugač v čislu moglo imeli, kakor se po navadi ima. Visi duhovni pastirji nekdaj-njih časov so veliko skerb imeli pravo spodobno petje v cerkvi vpeljali: kaj si je s. Ambrož v Milanu zato prizadel, ali kaj je s. Gregov papež v ti reči storil, ali koliko sc je ob času cesarja Karlna Vcliciga zgodilo, ni tukcj mesto na tanko popisovati. Pa tudi v poznejih časih cerkveno petje n.kdar ni bilo popolnama zanemarjeno, ko latinska beseda v božji službi obderžana novim narodam v njo poklicanim ni bila več umevna: še vedno namreč, če ne glas besede, pa glas muzikalni k ..ercu vernih z veliko močjo govori, kakor lahko vsak sam spozna, ako le porajta, kako ga postavim petje Jeremijev e pesmi ali Davidovih psalmov Veliki teden ginc.
Vonder, ker petje vernikov serca še bolj iz-budiii in k llogu povzdigniti zamore, ako zraven besedo razumejo, je bilo prav, de je v božji službi tudi petje v domačim jeziku vpeljano. Skerb naših prednikov za to kaže veliko starih pesem res po-bozniga zapopadka in lepih napevov, kterili več jih je bilo nekaj v starih evangeliih nekaj v posebnih bukvah natisnjenih. Kes de vse stare pesmi s svojimi napevi ne kažejo taeiga pesniškiga in inu-zikalniga duha. kakoršin bi pred učenimi ceno in veljavo obderžati zamngel: vonder prosto ljudstvo je v njih svojo pobožnost kazalo in oživljalo, iu ne da si jih lahko vzeti. Bil je pa pred več letini neki duh prazne mod rije prišel, ki je petje cer-k\eno (tudi latinsko) zlo v nemar pušal. Namest. ko seje vse drug« omika nje povzdigovalo, tudi k povzdigiijenjii cerkveniga petja pripomoči: se je nemarno tcrpelo. de je vsak šolnik in orglar po svojim nevredno krožil, ali vsaka ošabna pevka s svojim vrišem se skazovala. Za lepo slovensko petje v cerkvi je začel — saj na Krajnskim — neki po-božin mašnik skerbeti. ki zdaj sicer že v miru počiva. se je zastran iiekterih na svetlo danih bukev večkrat imenoval. zastran cerkveniga petja pa celo malo: to je bil g. Traven, v zadnje imenovan de-liant za Trebilo na Dolcnskim. Od njega ima več zdajnjih eerkvenih pesem in napevov svoj začetik. Potem je veliko Moril in še dela za Cerkveno peije g. Dolina r. Tuhinski fajmošter; nar več pa g. Potočnik. Sent-Vidski fajmošter z g. Biharjem slavnim orglarjem ljubljanske škofijske cerkve. Tu-kcj je beseda pesniška in muzikalni glas po vsili postavah uiiictiiijc: le morebiti za ložji rabo po dc-želi bi bilo več koralniga kakor figuraluiga v na-pevih vošiti. Pesmarica cerkvena odg. Maje rja v Celjovcu je prinesla še zbirko starih bolj čislanih cerkvenih pesem v ponudbo. Vošiti je, de hi g.Potočnik še napevc k pesmam v ..Slavi Marije** na svitlo dali.
Po takošni pripravi bi se dalo petje povsod po Slovenskim bolj v red djati, ako bi na eni strani
predniki cerkva več na to gledali, na drugi pa orglarji in pevci samo per svojih mislih ne ostali. Se bo v novo izbujen Slovenski duh morebiti kmalo še več pomočkov za lepo slovensko petje v cerkvi prinesel. Samo dc bi ljudstvo tudi ne gledalo samo na to, do jim bo na koru vsaki dan kaj druziga pe-tiga, ampak de bodo tudi prave pesmi in napevi, ne pa kakor si bodi.
Kar drugo petje zunej cerkve zadene, je pa pač pomniti, de se je vse premalo za to storilo. Slovenci sploh radi pojo, kakor kaj božjiga tako tudi kaj kratkočasniga. Zgol pesem od terpljenja Go-spodoviga, od njegoviga s. rešniga Telesa, od Matere božje pa ni mogoče vsaki čas peti doma ali v kaki družbi; za kratik čas bi bilo nespodobno, za bolj pobožno ni vselej duh pripravljen. Kavno zato je potreba tudi drugih pcseiu med Ijudstvam, ki se zamorejo tudi za kratik čas peti: vonder take pesmi ne smejo biti preveč posvetne, ali celo pregrešne, nesramne: temuč nedolžne, še bolj prav, ako s kako pobožno mislijo obdarjene. Imamo lepo zbirko taeili pesem že od več let sem v A h a c c I n o v i h ..Koroških in štajerskih pesmih**; kako prijetne so zlasti ncktcrc teh za vsaciga, ki jih sliši peti; pa premalo sir znane. 3Ied tem ko se tisti pesmi, ki jim pravimo kvantarske, pojo po dnevi in po noči, po samim in v družbah, na prej a h in celo na pašah , in vsak rijoveči fantin jih razglaša, in vsaka nora dekle jih raz naša: med tem pa se mladosti take nedolžne in pobožne pesmi le neznane puste; šolniki in duhovni pastirji hi si veliko zasluženja s podukam v takih pesmih zadobili. Imamo daljej več takih pesem od g. Potočnika; le škoda, de pravi napevi so nam večidel, razun kar je zdaj v ..Slovenski gerlici" zapopadenih, neznani; išemo tu in tam jih . pa najdemo tu tako tam drugač. Daljej je pa tudi reči, de več pesem rajnciga Vodnika je prav primerjenih za pošteno kratkočasnost, tudi nektere — ne vse — \ ..Slovenski Gerlici44. Kar je taeiga nedolžniga je mladosti zapeti, in ako so lepi napevi ali viže, naglo bo po vsi deželi, kakor se je postavim zgodilo s pesmami: Veselja dom od častitiga g. Slomšcka, Tičica od g. Potočnika. Večerna v g. Ahacelnovi zbirki. Le, kteri znajo lepe pesmi take podobe s prijetnimi napevi, ne jih na skrivnim deržati. temuč na svetlo dati. Po takih pesmih se bo tudi živinsko rijovenje naših niladenčev, in neprijetno vriskanje naših pastirjev časama zgubilo. Ne samo nositi in serditi se nad nerodnimi pesmi, ampak prave pokazati in učiti.*) Prave take necerkvene pesmi ne zbude samo na-rodniga duha temuč tudi duha pobožnosti. Hicinger.
*) Tak uk perčeti jc v Ljubljani obljubil s. Navratil, vrednik edeia-'. ki šolsko mladost zdaj tudi .slovensko slovnico uri: vonder pervi začetik tega je že v Alojzjevši bil storjen. II.
Hoja po katakombah.
(Dalje.)
Lahko se zastopi, de v tacili strašnih silah prcganjavstva, ktere smo le nekoliko in bolj po-vcrhoma popisali, so se kristjani le v skrivnih krajih zbirati mogli, božjo službo opravljati: ravno tako so tudi za pokopovanje merličev skrivama skerbcti mogli. To sc je zgodilo večidel po noči; pri svitu goreče bakle so se nesle svete trupla v podzemeljske berlogc, ki so s tacimi svetimi opravili tako rekoč posvečeni bili.
Tako hočemo tedaj kristjane v skrivniša (katakombe) spremiti, in morebiti, dc se nam nar boljši izide podobšino listih izobraziti, ako jih tako popišemo , kakoršne smo nar na zadnje vidili. Te so: spavališa sv. Neže, na Nomentanskih ulicah ( Via Nomentana), ktere so bile k koncu iGtiga in k začetku 17tiga stoletja od neciga patra Bosija po imenu obilno preiskovane in v novič jih je neki častiti pater Marhi z inicnam, popolnama preiskal. Njegove znajdbe poslednjih dveh let so tako pomenljive , de se ne moremo zadosti dočuditi. On sam nas je v čudopolui labirint te podzemeljske jame peljati blagovolil.
Katakombe sv. Neže so se o času cesarja Dio-kleciana začele: potem ko so starši te svetnice jo na gori imenovanim mestu pokopali, so se večkrat verni tamkej zbirali, in se njenim prošnjem priporo-čcvali. l'a truma nevernih vojakov jih je prepodila, le ena devica Emerenciaua po imenu se vstavi, glasno spoznavši, de hoče za Kristusa umreti. Na mestu jo toča kamnja, ki so ga neverci v njo za-rinjevali. posuje; bila je zraven sv. Neže pokopana. Od tega časa sem je bil ta kraj navadno pokopališč vernih. Sedanji vhod v to spavališe je v nekim vinogradu, kteri je precej dalje od mesta, kakor cerkev sv. Neže, vender se gre pod zemljo do pod cerkve, in še dalje se steguje podzemeljska jama — vender naprej se ne more lahkoma iti. — Stopnice peljajo navdol, poleni se znajdeš v nečim voskim klančiku, kjer se dve osebi komaj srečali zamorete. Tako je bilo gotovo tudi v per-vili časih: zakaj ravno tako , kakor sv.llieronim popisuje , so na obeh straneh steze grobni spominki: to de v nekterili krajih ne več tako visoki, ker se je zemlja noter posula: po nekterili stezah je treba zavoljo niskosti jame se po kolenih naprej plaziti. — Potem ko smo svoje sveče prižgali, gremo (nas družba 10 oseb) počasi stopaje skoz tesne ulice, ktere je tolikokrat gorečnost pervih kristjanov posvetila. Grobi so v zidovih vsekani, eden verh druziga. Večidel je en grob le za cniga človeka narejen, vunder so bile v bolj velike tudi do 3 osebe položene. Včasi je imel tudi vsak grob
nadpis v marmorji vsekan, nektcrc tacili nadpisov smo še dobili; večidel jih je pa bilo, potem ko so se svete trupla v cerkve prenesle, preč vzetih in v očitne shrambe prestavljenih: več tacili se še vidi v levi steni Vatikana (papeževiga poslopja) vzidanih. Kake posebne umetalne vrednosti sccr nimajo: napis ni scer nič kej preveč lepo spisan, vender se čerke lahko razločijo, ki kažejo ime in dolgost življenja mertviga, po letih, mescih in dneh p. r. Jobina, ipiae vi.vit annos VII. niens IV. et dies VIII. in pace. Večkrat je zraven tudi ime sta-vitelja spominka vsekano. Nekteri spominki imajo tudi kako podobšino, postavim, golobičico z olj k i no vejico: tudi kako človeško podobo v klečijočim stanu z prot nebu povzdignjenima rokama: na enih je podoba sv. Neže, na družili Matere božje, spe* na družili svetih apost. Petra in Pavla. Na nekterili grobih sc še pozna mestice. kje de je steklenica stala, ktera z krivjo napolnjena, je bila znamnjc v grobu počivajočiga marternika: na družili grobih spet je podoba palme v znamnjc srečne zmage, v apno vsekana.
iKoncc na>le«lje.)
Versta Oglejskih škofov in patriarhov.
(Špi>al Peter llicinrer.»
(Dalje, i
34.	Sigvald ali Signald, je bil iz Furla-nije, in v rodu z Longobarškim kraljem Dezideri-jem. Hvalijo ga. dc je bil učen in pobožin mož: druziga se vonder od njega ne ve, kakor dc je z (iraškim patrijarham Janczam zastran pravic obeli patriarš-kih cerkev prepir imel. kteriga je papež Štefan IV. iskal poravnati. L. 7711 je Francozki kralj Kari Veliki Longoharško kraljestvo svoji oblasti pod\er-gel: Istcrški škofje so tudi pod Oglej prišli. Patriarh Sigvald je umeri I. 77(J.
35.	S. Pavlin II. je bil tudi Furlanskiga rodii. Z njim so se začeli zlati časi za Oglejsko cerkev: bilo ji je v duhovnih rečeh skerhno prevideno, in pokazale so se tudi pervine deželske oblasti patriarhov. L. 791 je s. Pavlin v Vidmu obhajal cerkven zbor, h kterimu so prišli škofje iz Istri janskiga in Beneškiga. Tukej so bili sklepi storjeni zoper več krivih naukov od skrivnosti s. Trojice, s. Ihiha in včlovečenja Božjiga Sinii. Tudi je bilo štirnajst postav danih zastran posvečenja in zaderžanja duhovnov, zastran nastopa s. zakona, življenja devic in vdov, obhajanja nedelj in praznikov, odraj-t o vanj a desetin in pervin. S. Pavlin je bil tudi v Frankobrodskim (Frankfurškim) cerkvenim zboru, kjer je pervi sedež imel med škofmi: tamkej jc bil zaveržen nauk dveh krivovereov Elipanda iu Feliksa , ki sta učila, de Kristus ni pravi božji Sin : tudi je bilo več postav zastran cerkvenih pravic.
zadcrz&nja duhovnov in vernih na znanje dano. Zoper loga Flipanda je s. Pavlin tudi trojne bukve pi^al. Frankonski kralj, potem tudi Himski cesar Kari Veliki je s. Pavlina v veliki časti imel: njc-«r«i\t cerkvi je marsikakc pravice dovolil. Oglejske patriarhe je vsih davkov izprostil. in jim v zborih Kurianskih knezov predstvo zrocil. Tudi je bila Oglejska cerkev kakor perva za Rimsko spoznana. S. Pavlinu še to v hvalo dajo, de je Avarskiga kur/a Tuduna napeljal, se h keršanski veri spre-oiicrniti. in za s. kerst prositi. L'meri je ta sveti patriarh I. H >2: njegov god se obhaja 9. Svečana.
21(5. L rs I. ali Irban- Njemu je bilo, za kar sr jr zr njegov prednik, s. Pavlin, per papeži l.eouu III. priložil, prisojeno, dr po starih pravi-rah >kutijr v Vidmu, Konkordii. Novim gradu, Pirni in sr drugi v Istri pod njegovo oblast slišijo. I 'meri je krog I. Si 1.
37. Makscnci je bil patriarh postav Ijrn krog I. vll. Hvalijo ga, dr jr bil skrrhiti in drlavin v svojim pastirstvu, in tir si je resno prizadeval, svojo rrrkrv bolj v red in pokoj spraviti. Zavoljo meje Oglejskiga patriarbata in Salchurške velike > kotijo seje bil še pod s. Pav linam začel prepir in jr pod 1 rsam I. naprej šel. Oglejski patriarhi so sr na s\oje stare pravice opirali, i.i so Koroško pod s\ ojo oblast tirjali: Salchurški veliki škofje pa s.» na svoje drla mrd Slovnici iu na izreke zadnjih papežev kazali. Po razsodbi cesarja Karlna Vrlikiga in polnjenji papeža Leona lil. je bila Drava v nujo odločena I. Mil: cerkve na dolcjnjo ali pohlanjo stran Drav e naj so pod v ladarja Oglejske cerkve, cerkve na gorejnji ali severni strani pa pod poglavarja Salchurške. Tudi zastran nasprotnih pravic Oglejskiga in Graškiga patriarha je bil ze več časa razpor. Po povelji papeža Evgenija 11. sta bila zato v .Alantovi dva cerkvena zbora 1. 827 sklicana. kjer je bilo z enim glasam odločeno, de naj sr Oglejski cerkv i stare pravice povernejo. iu naj ji (iraška iu druge cerkve podložne bodo. Leto, kadar je patriarh Maksenci umeri, ni znano.
Andrej, rojen v Furlanii. je bil Ma-kscncijev naslednik. Zastran pravic svoje cerkve jr z (iraškim patriarham še imel razpertje, to de papež Sergi II. jr v ti reči mir storil. Patriarh Andrej jc umeri krog I. M47 v i ividali. kjer je napis v njegovo hvalo pričeval, de je v shodu Ita-liaiiskih škofov , ki ga je cesar Ludovik I. zbral predstvo imel, in skerbin za pobolšanje zaderžanja med vernim ljudstvam veliko dohriga za keršansko cerkev vpeljal.
311. \ e u a n c i je bil učen in moder mašnik Italianske rodovine. pa ni dolgo na Oglejskim stolu sedel. ker jc že krog 1. M50 umeri.
10. Fevtimar, ali Endclmar tudi Vidc-
mar je bil Nemške rodovine, mož pobožin in brez hinavšine. On je razpertje zastran Istrianskih cerkev z modro previdnostjo peravnal, in jih k pod-ložnosti do Oglejske cerkve spravil. L nierl je krog 1. M7I.	COaljc nasled.ic.)
Parižki nadškof in Franeozki kralj'.
Rajnki Parižki nadškof d*Afre je bil zares apostolski pastir; njegove misli so bile le mir iu sprava. Sej je zato med divje bojevavce se podal jih pomiriti in ukrotit:, in je o tem svetim početku svojo smert našel. Vonder nepremakljiviga in terd-niga se je pokazal, kjer je bilo treba pravice svoje cerkve varovati. Večkrat so mu bile lepe obljube od kralja delane, ako bi se bil dal v kaki reči pre-majati: pa ni se hotel v ničemur podati. Posebno se je s kraljem Ludovikam Filipam razperl 1. 1 H-lG o kraljevini godu. Nadškof je namreč kralju v imenu vse francozke duhovšine srečo vošil, in per ti priložnosti je opomnil, de cerkev od njega ne tirja varstva temuč le prostost. S to besedo se je kralj dal razdražiti, in ni pustil, de bi bila po novicah na dan prišla. Pa kraljica je to razpertje po tem iskala poravnati, de je bil nadškof h kralju poklican se z n jim zopet spraviti. Tukej je nadškof pohlevno pa terdno zopet svojo misel povedal: iu ko je kralj besedo zopet v novic na hudo stran vzel, mu je odgovoril: rTo ni bil moj namen s to besedo kralja žaliti: prostost tirjati in ne varstva, to je morebiti nar pohlevniši prošnja , ki jo je cerkev v stanu storiti4-. — ,.1'a jez vem, pravi kralj, de so v kratkim cerkven zbor sklicali". „Res več prija-tclskih škofov je k meni prišlo, in smo se za več reči cerkvenih pomenkvali" je bil nadškofov odgovor. ..O jez sini dobro vedil, reče kralj na to, de so zbor sklicali; pa naj ne pozabijo, de pravice k temu niso imeli". Tu nadškof na ravnost v kralja pogleda, in reče s terdnim glasam: -Naj odpuste, Gospod, mi imamo pravico k temu: cerkev je vselej smela svoje škofe zbirati, se posvetovati o potrebah škofij". — „To so le njih prazne tirjanja, pa jez bom vedil na pot stopiti: pa tudi k papežu so nekoga poslali: zakaj?" se daljej kralj glasi. Odgovori nadškof: rKo bi skrivnost le mene zadela, bi jo kralju rad razodel; pa zadene tudi moje tovarše, iu tedaj ne moreni". Per ti besedi je bil kralj rudeč od jeze, in je zavpil: rNadškof naj pomislijo, de je bila že marsiktera škofova kapa razterta". .Kes je to, Gospod, pravi nadškof; pa naj Rog kraljevo krono varuje: zakaj tudi kraljeve krone so že bile razterte4*. — To je bil zadnji pogovor nadškofa s kraljem : in 24. Svečana 1848 se jc beseda spolnila: kraljeva krona je bila razterta . iu Ludvik Filip je zdaj begun na Angleškim.
Nadškofova kapa pa jc še obstala 24. Rožnika, in je bila ko s kervijo marternika polepšana. Kralja ni več v Parizu: nadškof je pa namesti rajnciga že drugi, častiti g. Sibur, poprej Dinjski škof. — Pomisliti je kronanim in nekronanim stiskovavcam cerkve.	Hicinger.
Sedajni obšir katolške cerkve.
Spisat Valentin Sc/un. (Dalje.)
XIII. Avstriansko cesarstvo. h) Zgornja Avstria (zgornji E ste raj h.)
V ti deželi prebiva do 857.570 ljudi samih Nerncov. Njih jc 847.260 katolške in 1 1.300 lu-terške vere: Judov ni t n k a j nič. — Katolčani imajo tu 1 škofijo v Lincu in 1 veliko škofijo v Solnim-gradu (Salcburgu.) — Zgornji Avstriani imajo ime, de so krotki, veseliga in pobožniga duha. Kmetje imajo tam velike zemljiša in tyko tudi veliko dru-zinc obdvojiga spola, kar je moralnosti dosti škod-Jjivo.
Sedanji Linški škof je gosp. Gregor Tomaž Cigler (Zicgler) iz reda Bencdiktinarjev in rojen v I. 1770 na Svabskim v Augsburgiški škodi. On uren in goreč pastir svoje čede, jc branil se, kolikor je bilo mogoče, de bi Lutcrani v Lincu tein-peljna ne zidali. ali ti so ga vonder prekosili. V Linškim kapiteljnu so: 1 prost, 1 tehant, 1 škola-stik in 4 korarji. Oo letaš so imeli v Lincu patri Jezuiti stanovanje, ki ga jim je bil nadvojvod Mak-similiau dal: to poletje, se ve, so mogli oni proč iti. — Line, prijazno mesto, ima do 25.000 ljudi in 7 cerkva, kterih nar lepši je stolna v 1. 1679 od Jezuitov sozidana.
Tudi v zgornjo Avstrio je bilo v 16. stoletji Luteranštvo peršlo in močne korenine tam storilo. Cesar Ferdinand I. se mu je scer ustavljal, ali njegov sin Maksimilian II. je Luteranam na roke šel: na tiga povelje je bil učen Kitrej (Thvtracus) zanje novo agendo (ritualJ naredil. Suscbno so tisti-krat (1. 1573) mogočni baroni Polheim iskali na vso vižo Luteranštvo na noge spraviti. Zoper cc-sarja Ferdinanda II. so se bili luterški Avstriani spuntali in se z sovražniki na reškim zvezali (». 1620). Parski vojvod in Ferdinanda II. prijatel, serčan Maksimilian udari zavoljo tiga čez mejo z svojo armado in permora puntarje, ktere sta klob-čar Štefan Fadinger in Ahac Willinger vodila, v hudi vojski h pokoršini. V 1. 1627 so bili luterški Avstriani do 3000 vojakov Maksimilianu pobili in veliko vojskne oprave pobrali: ali nov parsk: general , grof Pappenheim, perpelje drugo armado, blizo 8000 mož, in premaga z njim puntarje per krajih Efferding, Gmunden in Vcklabruk popolnama. Osemnajst glavnih puntarjev, med kterimi Ahac
\Villinger in neki luterški pastor, je bilo v Lincu od rabeljna umorjenih. — Viditi. dene bo miru . dokler Luteranštvo gospodari, in poln nevolje, ker so Lii-terani katolško vero malikovanje imenovali, sklene Ferdinand I!., bodi si kakor je mogoče, zgornje Avstriane katolški veri nazaj perdohiti. Za tiga voljo je ukazal vsim hiterškim pridgarjem in učite-lani iz dežele iti. Vsak naj gre ob nedeljah in praz-nikah v svoji fari k božji službi: brez vikšiga per-pušenja ne sme ob postnih dneh nihče mesnih jedi jesti. Nobeden, tudi žlahtniki ne. ne sme svojih sinov v luterške šole na pluje pošiljati. Tretji teden po veliki noči imajo tehanti cesarskim komisarjem vse tiste ljudi popisati. ki so velikonočno spoved opravili. Vse bukve zoper katolško vero imajo komisarjem dane biti iu se ne smejo več prodajati. To so bile ukazila Ferdinanda II. — Le z težavo so se Avstriani spreobernili. nar bolj so patri Jezuiti z svojim kerpkim podučciijcm zvijače kri— vovereov osramotvali in tako zapeljanim kmetani oči odperli. — Tako ji* bila od pobožniga Ferdinanda II. katolška vera zopet vpeljana. Oanasni dan imajo Lutcrani tu še 10 pastoratov, občina Goisern sama šfje do 6000 Luteranov.
So In igra d (Saleburg) šteje do I l.tHKI prebivavcov. Med 26 tukajšnimi ccrk\anii je nar lep>i stolna, ki je 360' dolga, 150' široka in pod kupijo ' v i soka.
Solnigrad je sedež velikiga škofa, zdaj *Iav-niga Friderika Celcsiina Jožefa kneza svarcenberg. kteri je po smerti nepozabljiviga Avguština Gruber v I. 1836 veliki škof in 24. Proscnca 1*42 tudi kardinal rimske cerkve postal. Ta mož. ako ravno še le v 1. 1809 rojen in iz sosebne žlahtne liise doma. je res pravi pastir in oče svoje škofije. t'c je ta tudi vsa gorata, obiskuje on vonder tisto povsod . pridigje svojim ovcam božjo besedo, vodi svojo duhovšino k pravi pohožnosti in k spoznanju nje visokiga poklica z cksercicijami. ia ker je Jo leto 184S za prihodne čase tolikanj važno, je bil on tudi ravno mesca Kimovca t. I. škofe svoje metro-polije per sebi zbral, de bi se z njimi za prid cerkve posvet val. —
V Salcburgiškim kapitelnu so I prošl. I tehant . I školastik. 1 kustos. s korarjev in 2 stolna celana.
Na mestu sedanjiga Saleburga je stalo rim-Ijansko mesto Juvavia . ki ga je bil grozoviten Atila v 5. stoletji poderl.— Sv. Rupcrt je bil kakor misijonar v 1. 696 v te kraje pcršcl. ljudem sv. cvan-geli pridigvat in bil v 1. 697 pervi Salcburški škof. Poznejši škof Arno je bil tu v 1. 79* pod cesarjem Karlnam Velikim za velikiga škofa po\išan. in njegovi nasledniki so bili mogočni gospodarji tudi \ deželskih rečeh svoje škoiijc. ktera je tudi po Ko-
roškim in po štajerskim poleg poveljo Karlna Vel-kiga od I. NlO in Hit in Ludovika Pobožnima od 1. S2D do Drave segla. — Tudi leti-ni je bilo v 1(5. in 17. stoletji Lutcranstvo pot naj d I o, in kmetje po Salehurških gorah so se ga terdo derzali. Ali ker jim poilueriije nie ni /dalo. je veliki škof Leopold Anton grof Firmian ukazal vsim. ki nočejo katoičani biti. iz dežele iti. in do 30.000 ljudi je zavoljo lutcranstva v I. 1721)—1733 Salchurško d<»macijo popustilo, in si po Pruskim, v llolandu. po Itušiivskini in v polnočni Ameriki novih seliš poiskalo.
Li ta IMI3. ktero je na Nemškim . kakor smo per popi>anji Ncmškiga in Pruškiga \ idili. katolški cerkvi lako velike rane storilo, je tudi Salchurškim velikim škofain deželno oblast vzelo. Pervi deželni gospodar po zadnim škofu Ilicronimu knezu Kolo-redo-\\'alsce v 1. IM;3 je bil poprejšni veliki vojvod Toskane: v I. IN)5 so dobili to deželo Av-striani. v I. |s|0 Havarci in v I. U*16zopet Av-
striaili V last. -	i Dalje nas-tedjc. i
Cerkvene novice.
Zbor nemških škofov v Vircburgu je bil 1(5. Listopada končan: tcrpel je skorej štiri tedne. Njegovi sklepi bodo v trojnim oglasu na znanje dani: namreč v opominku na deržav ni zbor in vla-darstva. in v pastirskih listih na duhovšino Mi na \erue. Pred sklepam je inl la y.i>»»r še z lepili, i.> i šanskim djanjem praznovati: I). Listopada na1, :vč je bilo 3<M> ubozih na stroške mestnjanov gostov a-nib. in temu delu spred je šla praznična maša v lepi cerkvi .Matere božje.
Na Irskim, v tisti katolški deželi, kije toliko zatiranja po krivoverskih gospodih terpela. je zdaj nje Angleško vladarstvo več šol napravilo, ktere se pa . ker od krivoverske vladije izhajajo, ne kažejo katolčanam služile. Zato so jih, kakor že popred Gregor XVI.. tudi zdajnji papež Pij IX. po posebnim listu prepovedali obiskovati, in soškofam Irskim veleli, katolške šole napraviti. — Za šole je tudi per nas paziti!
V Londinu. poglavitnim Angleškim me> jc veliko ubozih in sirotnih otrok. ki sc po dclavniš-nicah . ali po mestnih ulicah potikajo brez praviga poduka. Za i/, rejo njih so Londinski škof g. Valš sklenili posrhne hiše napravili, do bi tam se izučili posirni in za deželo pridni ljudje biti. Ver dobrotnikov je k napravi teli hiš zc pripomoglo. Hvale vredno delo!
Na S and viški h otokih v Occanii. še onstran Amerike, kjer so se narpred krivoverski učeniki med malikvavskim Ijudstvam hotli vseliti, jc pred kratkim katolška vera premogla, ki so jo misijonarji iz Francozkiga oznanovat prišli. Kralj on-dasnji. Kamcnamcha II.. je v svoje veliko iiicmo ilouidiilu usmiljenih sester za napravo bolnišnici* poklical: mende se jih on ne boji lako kakor so se jih per nas nekteri hali.	|(.
Prekueije tega leta so marsikaj katolški cerkvi nasprotniga na dan perpravile. Zlasti so mogli Jezuiti. ali duhovni očetje iz reda s. Ignacija in pa Ligoriani serd tistih, ki hočejo vse do korenine prenarediti, do konca prestati: mogli so jo potegniti iz š vaj ca. iz našiga cesarstva: iz Italije, celo iz Rima. Ker jih pa en del sveta noče. bo pa tu v prid drugim stranam zemlje prišlo. Več pregnanih Jezuitov se je obernilo v Ameriko, in nekaj ii!i je že tje došlo: drugi so sc namenili v Avstralijo, del sveta unstran Indije: tako bode pa nevernim na rudam luč vere popred posvetila.
Časopis ..Nova Sion- pripoveduje naslednje ginljivo ravnanje vikših vojnovodjev u sedanjim pun-tu na Dunaji. Poleni ko je bilo zaplankanje (barikade) poleg cerkve sv. Janeza Nepomuka z nasko-kam poderto, stopi polj ni maršal K ran k v imenovano cerkev, opravi svojo ponižno molitev ter se zahvali večnimu kralju za srečno zmago po tako ognjenim boji. Na to se poda v zvonik. Večniga spomina vredne in nepozabljive nam bojo njegove resnične in mile besede, ktere je tukaj z povzdig-njenimi rokami, per pogledu krog in krog plemena švigajočiga mesta . izgovoril: Ta prekrasni, prijazni. veličastni Dunaj je zavoljo nekih niskohroj-nih malopridnežev v takšino revšino pahnjen. Hog nam bodi milostljiv! —- Z ravno tako nehinjavsko pobožnostjo in hvaležnosti polnim sercani je hitel vojvoda Lamherg v cerkev. Tam sc veržc na kolena pred velcim oltarjem. položi svoj meč na tla in zapoje glasno: ..Te Deuni laudaniiis !- potem ostane še dolgo časa v sveto molitev tiho zamaknjen pred oltarjem. ..llodi ga Hog tavžentkrat zahvaljen, reče iz cerkve grede . oteta je deržava. rešen prestol premiliga vladarja, rešeni vsi dobromisleči". liakor vojvodi, lako cela vojašina. Vse junaške trume vojakov pridejo kupama, se veržejo pred oltarje na kolena zahvalivši sc za veselo zmago Večnimu. Orožje tacili možakov bo Gospod gotovo blagoslovil!
Našiga s. Očeta Pija IX. je spet velika teža zadela. 15. dan Listopada t. I. je bil namreč Njih minister notranjih oprav, grof ltossi, v kteriga so veliko zaupanje stavili in od kteriga je bilo res za dober red in prid papeževe deržave in za umir-jenje laških ljudstev veliko perčakovati, po tolovajsko umorjen. Tisti dan namreč se je v Himu spet posvetovanje deržavniga zbora perčelo. Pred poslopjem. v kterim so poslanci bili zbrani, se je sošla velika truma ljudi, kteri so z gerdim vriskanjem iu žvižganjem ministra grofa ltossi sprejeli. ko seje s svojim sinam pcrpcljal. de bi se bil v zbornico podal. Preden je še do stopnic zborne hiše perdrenjal. ga je neki hudobnež v vrat zabodel . de je na tem mestu precej umeri. Ni dvomiti. de so puntarski ljudje, ki ne božjih ne človeških pravic ne čislajo in druziga ne išejo kakor divje prekueije. tega nesrečniga človeka za ta mor najeli: sej že iz drugih pergodb vemo, de se leti sovražniki I loga in človeštva, tudi nar ostudniših perpomočkov ne sramujejo. de bi svoje peklenske naklepe, ktere kakor veliko mrežo po celim svetu raztegnjene imajo, izpeljali, in ljudi po vsili krajih v neizmerno nesrečo v topili. - - Ti strašni napadi so s. Očeta papeža tako pretresli, de so zboleli : vender Jim je zdej že spet odleglo.
> rednik iu založnik Dr. J mu z Kriz. Ptujačar. -
- Natiskar J trie f li/az/iik v Ljubljani.