Št. 4.
V Trstu, sabota 22. februarja 1879.
Tečaj IV.
.KHinnfttfc izhaja vsako drugo in fclvtu Shbntn vsakega meseca :n velja za Trst vse leto gl. 2kr.— aanaj Trstu po p«»>ii vse leto . '2 , 40 „ , . potu leta , 1 , 20 . četrt . , —• Za oznanila, kakor tudi za .poslanice" se plačuje zanaviidue trifftopne vrste:
8 kr, če ae tisk« 1 krat
" . • • - 2 krat
C . , . „ 3 krut
Za ve če črke po proBtoiu.
Tosameme Jtevllkc se dobivajo po 7 kr. v taliakarnah v Tr.-tu pri pnjti, pod obokom tik Knlistrove hise, na Bclvedern pri Berfolinn, V okolici: Na Opčinuh v loteriji, na Prošeku pri g. (Jorjupu, v Bar-koli pri k- Ani Tnkan in v Bazovici pri Ani Tu?, v Nkeduji pri Kr. Ssmin M. Magdaleni zj;. J. Jciu.
Naročnina in tmi ]>i«mn naj se po^iljtijo urudmStvu v Trstu Via Ponte trnovo N.° 1—1080.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
.V cliliosti je 11101
Poziv,
Odbor političnega društva za Primorsko je »kleno! v seji 18. t. m. volilne shode po tržaškej okolici, ki bodo:
V	Skednji v nedeljo 2. marcija po predpoldanskem cerkvenem opravilu v tamošnjoj soli za I. okraj, popoludne istega dne za II. okraj po popolndanskeoi cerkvenem opravilu, pri Lovcu v g. Jurjevej hiši zraven Revoltelove kapele.
V	nedeljo 9. marcija za III. in IV. okraj v rojanskej čitalnici popoludne ob 3. uri.
V	nedeljo 16. marcija za V. in VI. okraj na Prošeku pri g. Nabergojn.
Volilci tržaške okolice, potrudite se k volilnim shodom, da se tam določi nata-njko, kterega boste v mestni in deželni zbor volili, da se nam ne vrine ptujec, kteri za našo okolico nema srca, ampak bi le zato voljen bil, da vzame sedež domačinu in da bi lažje polaščevali in gospodarili z okoliškim denarjem po svoje, kakor se je to doslej godilo. Možje! vdeležite se v velikem številu, vabite svoje sosede in prijatelje in delajte mej volilci na to, da se nedade osle-pariti od sladkih besed naših nasprotnikov. Delajmo složno in možato, pokažimo, da naš narod, kterega posebno nasprotniki črtijo, lahko sam gospodari, da mu ni potreba ptujih kukavic.
V	Trstu dne 21. februarja 1879.
ODBOR.
Učiteljske kukavice v sosednej Kranjski.
V sosednjej Kranjski je docvetelo re-negatstvo do vrhunca in prav oni, ki so poklicani, braniti narodne mladike strupene nemčurske mlake, pospešujejo to, nekteri za srebernike, drugi iz gole neumnosti, in tretjim je to lestva v višja skladišča izdajstva, da zadovoljujejo sramotne nepravične svoje komandaše, ki jim kažejo košček kruha iz ptuje moke.
Duševna bolezen izdajstva razsaja posebno na Notranjskem, zbrala si je za glavni stan postojnski okraj z nemčurskim gnezdom Postojna. Ne mislimo tu vseh sploh, znano nam je, da je mej plažo in smetemi tudi dobro zrno.
Znana azijatska kuga prihaja vedno le iz Azije, kruhoboratvo, klečeplaztvo spremljano z brezznačajnostjo, prihaja pa iz bele Ljubljane, kjer je v glavnem štabu osobje kakor Sima, vitez Gariboldi in drugi rene-gatje, ker jim vladno solnce sije, ko pa meglo predero solnčni žarki, da bodo sijali na pravične i krivične, staja se nemčurski led, ki obdaje slovensko zemljo.
Renegatje v kranjskem uČiteljstvu začno pojemati, zima se spremeni v spomlad in za njo pride tudi poletje.
O izdajiee! klica slovenska vi'a z Nanosa, vi spridujete lastne sinove, živite ob domačem hruhu, teptate narodne svetinje, tužne vam inajke, ki so vas slovenskim mlekom dojile! Ko preko Pivke koraka izdajiee, tiajezi se potok in v skipelih valovih se bere: Izmeček narodne družbe, član „zweigvereinau, skoči v moje naročje, da te ponesem v podzemeljske hramove k Plutonu in obvarujem sinove Slave tvojih strupenih in okuženih načel. Tli uma, to je čudno ime, v slovarjih ga ni, le neki orijental-ski leksikon zaznaiuova na 99. strani starodavno ime nekega „hodža-S to je mahome-danskega ljudskega učitelja, kteri je uže dalje, nego je Dežman, bil tam v Meki.
Ta hodža je imel konja, ker je pa slama imela večjo veljavo v njegovih očeh, nego seno, krmil je konja se slamo. Da je pa konj slamo rad jedel, kupil je zelene velike naočnike ter jih konju vselej na glavo navezal, kadar je slamo jedel, da je videl zeleno. — Ne čudi se, dragi bralec tej priliki, v „zweigvereinuK so modre glave ker turški Sultan je precej po podpisu miru z liusijo zaukazal svojemu velikemu vezirju, da ima poklicati za organizacijo šol, kranjski „Lehrerverein* z „zvveigvereinom'4 vred v Macedonijo, da bodo Turkom podajali kulturo v zelenih naočnikih ter rešili Turško.
Srečna sosednja Kranjska, da imaš na krasoviti svoji zemlji tak izrod kukavic, kterih mogočnost še celo čez mejo sega v Istro do Materije in celo na obrežje sinje Adrije v Dolino L. SchuUeitung, koran ma-melukom na Kranjskem, vsiljuje se uze v deželo, kjer 60 učitelji pošteni in ne hrepene po deutsche kultur, tam ne pride v cvetje, če prav lahonstvo nad poštenjaki narodnega učiteljstva svojo torturo razprostira v polnoj meri.
Postojnski okraj, kedaj te obsveti luč za vedenj a svoje narodnosti? koliko časa bode strupilo učiteljstvo slovenske sinove in izrivalo materimščino iz narodnih šol? Kedaj bode švigal blisk pravice nad Simovci in Thumovci? krotka zemlja, ki nosi tak izrod, krotek je Nanos, da ne pošlje z svoje višine aptiene toče.
Ubogi kinet ob Pivki, za krvave tvoje žulje trpinčijo te kukavice tvoje sinove s ptujščino, vrzi lupinje z oči, poglej v bodočnost, ki se smeje potomcem, a lo le, ako se bodo Slovenije sinovi v domačem j« ziku gojili, ne pa v ptujciu.
Sosednja Kranjska ima v svoji sredi precej narodnih učiteljev, pošteni in pouos-ni na svoj narod; Te kliče narod, naj trgajo kukavicam raz začrnelega obraza krinko, naj pokažejo svetu izdajicu s tablico na prsih : Evo sinove lastnega naroda, ki so se izneverili lastni materi, ktero bijejo o obraz, tu jemljete izglede Slovenci, narod jih obsojuje.
Ne strmi, narod naš, ako objedajo gosenico slovansko lipo, zre na jug, od vs-hoda se žari, od tam vzide solnce ter otaja led, ki pokriva še mnogo trdnovratnili src.
Ne reii, dragi čitatelj, da je naše politiko vauje prazno, znamenja časa so tu t ta so naznanovalci boljše dobe, zlate prihodnosti. Nevredneži v službi za grižljaj kruha, za svitli srebernik, za križec na prsih, ti le ovirajo svetovna kolesa, katera
goni naravna meč.
.........------
Ustna izročila o mestu Trstu.
Načrtni J. dr. Loser, prevel A. V.
(Dalje).
'J. Reka Staribreg (ali "Monte spac-cato„). Neko izočilo, klasičnim pisateljem sicer neznano, ali vendar poznano od naših kronistov in še živoče sein ter tja med ljudstvom, pripoveduje, da je v starih časih iz Staregabrega izvirala reko, katera je pa žugala poplaviti vrdeljsko dolino, tako da so ji morali s železnimi durmi izvor zapreti.
In res, pri globokem kopanji v tej dolini so našli bele in pepelnate kamenčke, kateri niso lastni naravnemu zemeljskemu u vrdeljsko doline, ampak taki, kakoršne bi res mogla z seboj privaliti voda pride-roča iz pod Krasa. Tudi izroročilo o nekej
zaloki (velik vodnjak, laško: baciuo) ki ter o so baje v starili časih napravili za „nauma-cliie" (pri Rimljanih : kraj za morske bitve) na prostori), kjer je sedaj pivovarna pri „Bosehettu", bilo bi v zvezi z ono reko; da si naprava tako drage zaloke s sladko vodo za oni natnen poleg morja ne bi moglo biti druzega, nego čudna igrača.
Kaj hočemo reči tedaj o omenjenej
reki?
Naravin slog Krasa ima v tako imcuo-vanih dolinicah veliko žrclov in razpoklin, in voda more le takrat čez, če se je v no-tranjesti luknjastega in votlega hriba do dovoljne visokosti vzdignola. Naš kras je v svoji notranjesti gotovo preprežen s tekočimi vodami in voda v trebanjski (Trebče) jauii nij cdinn niti Trstu najbližja. Prav lahko je toraj mogoče, ko je voda v kraških jamah vsled velikega deževja dovolj visoko narastla, da je iz kake luknje Sta-regabrega razvodenela, ter se valila v ver-deljsko dolino. To se ve, da tak velik potok, rastoč o hudem deževji, moral je biti sila škodljiv, ker je poplavil rodovitna polja. Lahko je, bila tedaj taka voda mogoča in verjetno je da so morali takemu nepoklicanemu gostu vrata zapreti.
„Železne duri" se pa ne sinejo razumeti po besedi, ker se more prav dosledno misliti, da take duri pomenjajo močno, trdno zidovje, po katerem se je s časom nabrala zemlja, pričela se je mala vegetacija, in ta zadostuje, da od onega žrela nij več nobenega sledu.
JI. Izročila o pervej zgodovini mesta.
/. Ustanovitev Trsta po nekem Noeto-vem pr unuku. Prve gotove vesti v Trstu ne segajo nad let sto pred Kristom; lepa, častna starost vsekako. Ali, naši kronisti niso bili s tem zadovoljni. Oni so vedeli izmisliti ali ohraniti neko izročilo, po katerem bi bilo mesto Trst ustanovljeno nad 2000 let prej in sicer po nekem Noetovem pravnuku. To izročilo, po katerem bi Trst enako star z Babilonijo in stareji od vsakega druzega evropeskega mesta, gotovo je brez vzake podlage, ali nij brez po mena.
V času dolgih in krOtih bojev, ki so jih Trzačani proti Benečanom bili za svoj obstoj v 13. in 14. veku in nadalja jočih bojih še po prostovoljenem pristopu k Avstriji 1. 1382, iskali so Trzačani vsake vrste razlogov, da dokažejo imeuitnost svojega mesta, ne le, da Trst ne sme in ne more se podvreči Benedkam, ampak tudi, da je Trst imrnitnejši od Benctek.
'J. lJrvotni kraj meda Trsta. Jako učen Tržacan IG. stoletja, velik ljubitelj svojega mesta, škof Andrej ltapicio (llapič) navaja v svoji latinski poeziji „Histria" izročilo, da je nekdaj mesto Trst stalo na hribu sv. Saoerba (S. Servolo) nad Dolino. Nasproti temu je pa dovolj dokazano, da je Trst že v prvej za rij i svoje zgodovine stal tam, kjer je zdaj višje staro mesto. Kapičevo izročilo. kateremu že sam nij dal velike važnosti, nanaša se najbrže na neko drugo staro
mesto na omenjenem hribu, koje je baje zginolo že pred 2000 leti, in kakor naš Kan-dler meni, biti je moralo m- sto Celtiško (?) Toda tudi o tem primanjkuje narn vsake podlage. — Starin od predkristovih časov ni pri sv. Sacerbu prav nič; tudi nij drugih izročil niti legend, ki hi se na to nanašale. Enako je tudi tamošnje naravno zemeljno površje neugodno za najmanjše mesti e, se manj je pa lega pripravna kakemu trgovinskemu ali obrtniškemu podjetju.
♦7. Ljubljana, od Tržačanov ustanovljena. Po ne.i legendi, katero so baje naš'i 1514 1. bivšem samostanu sv. Mučenikov (ss. Martiri) v Trstu, ustanovili so mesto Ljubljano Trzačani, in sicer tako le: Ko so Rimljani si prisvojili Benedke. zvedeli so baje za neko istrs3o neodvisno mesto po imenu „Monte Muliano" (tako se je namreč po omenjenej kroniki takrat imenovalo mesto Terst). — Precej pošljejo Rimljani v „Monte Muliano" svoje poslanike terjat danje (tribut). Prebivalci so se neki zbrali v posvetovanje in so poslanikom dali ta le ponosen odgovori „Monte Muliano" je veliko stareji od Rima, tedaj nij pristojno, niti pošteno, da se oče poniža pred sinom in da postane njemu podložen. Tukaj se niso še nikoli plačevale danje niti mogočnim Trojancem, se manj ga hočemo plačevati Rimljanom. — Osupli se vrnejo poslaniki v Rim in kmalu potem je rimski senat prebivalcem „Monte Muliano" napovedal vojno. Ti oborožijo 15,000 mož, gredo proti Sestiani blizu Timava in tam iz nekega gozda planivši natolčejo in premagajo rimsko vojske ter priplenijo mnogo blaga in ujetnikov. — Strmeč nad odlično hrabrostjo tako malega mesta pošlje rimski senat zoper nje močnejšo vojsko. Prebivalci rMonte Muliano", uvidevši neniožnost dalj-šega upiranja, in ne hoteči pod tujo vlado živeti, pobrali so svoje blago, kobikor jim je v naglici bilo mogoče, pobegli so in pri-bežali na sedanje Kranjsko in tam ustanovili mesto Ljubljano.
V tem času se je rimska vojska z veliko opaznostjo približala k „Monte Muliano", čudeč se, da so vsa vrata odprta. Po dolgem oprezovanji se je neki rimski vitez predrzni! vstopiti pod mestno zidovje in tam na dvoboj zvati vse prebivalce. Ko pa ne dobi odgovora, stopi skoz odprta vrata v mesto, in ko najde vse prazno in ne žive duše v njem, spleza na zidovje ter pozove svojo vojsko, naj vstopi. — To z vede vsi rimski senat, ukaže nazaj poklicati modre ubegle obečajoč jim mnogo svobodnosti in prednosti. In res, nekateri sprejemši pogodbo, vrnili so se; drugi so pa rajši ostali v Ljubljani.
Ta legenda kaže na prvo pobitje Rimljanov pri Timavu po Istranili, kakor nam poroča Livij; vidna je pa tudi sorodnost prebivalcev stare Emone (Ljubljane) z starimi Trzačani.
CDalje prihodnjič). ----- -
I
Dopisi.
V LivnUj 8. februarja.
V Livnu so se te dni znamenite reči godile. — 6. januarja so tukajšnji saptirji, to so bosanski žandarmi, v našo avstrijsko žendartnerijo slovesno stopili. — Ob 10 uri zjutraj so se postavili pred kajmakamijo (magistrat) došlo je tudi polu kompanije ! naših vojakov se zastavo in godbo. — Pri-| čujoči so bili stotnik Stojan, ko plackoman-dar, kajmakam in več drugih mestnih sta-j rešiu. — Saptirjtv je bilo okoli 30 naše i vere in 4 mohamedanci. — Po krepkem na-I govoru g. Stojana, kateri je končal s trikrat-; nim „zivio" na Franjo Josipa, so saptirji ponavljali navadno našo vojno prisego, ka-j tera jim je bila prebrana, po tem pa še mo-! hamedanci, ter so se pri-atahu zavezali, da j bodo zvesto spolnovali i vršili avstrijsko vstavo, godba je začela cesarsko pesem, potem pa so vsi z godbo od marširali.
Naša domača godba je napravila 26. januarja gledišeno igro v dvorani, kder ona biva, to je tik velikih vrat, ko se pride v grad, ali sedaj imenovano stai-o mesto, v katerem tudi jaz bivam; polovica prostorne sobe je bila pripravljena za oder, z rjuhami obvešena, druga pa je bila z\ občinstvo. — Predstavljala se je, „Farovška kuharica" potem „rekrut narednikov ordonano", rtrije kapucini" in „plastične podobe".
Igralci so bili vsi na svojem mestu, posebno pa za oder vstvarjenega se je ska-zal korporal Ilohenbergcr. Le tega ne morem prezirati, da so našega domačega polka igralci, ki vedo, na čigavi zemlji smo, da so Slovani tukaj igrali; kaj pravite v katerem jeziku ? — „v laškem" — kar je že pred igro korporal Hoheuberger naznanil steini besedami: „Die Komodic die \vir heute gemaeht haben, wird italienisek ausfallen". C uje se, da pustni dan zopet igro napravijo in to v nemškem in slovenskem jeziku, bomo videli. — G. t. m. je došlo povelje, da se ne bo delale; vse mora biti doma pripravljeno, tudi straže so se 5'B zvečer prome-nile; zakuj tuko postopanje ? šepetalo se je mej vojaki in ljudstvom ; nihče ni vedel odgovora. O 2. uri popoldne pride artilerija k mošeji Grivica v kastel, napravi in za-bruc tope na vse strani mesta ter pripravljena se ozira okoli — tudi 3. i 4. kompanija našega polka ste odmarširale v dno mesta in zasedle ječo in prostor okoli ječe, v kateri je bil znani glavorezec Aga Oižinič že nad 5 mesečev zaprt. — Pred naglo sodbo se je imel zagovarjati zarad roparstva in umora — kar zadeva puntarijo se je je prezrlo.
Vzročil je 32 umorov, dokazanih inu jih je bilo le 28, in več roparstev, posebno volov i druge živine je dosti poropal, ali vse je tajil — da ni istina, da je nedolžen, trdil je, da on nc prizna kmetov in druzih prostih ljudi za priče, ampak le trgovce — naj si bodo katoliki, srbi ali muhamedanci.
Nič mu ni pomagalo, vojaki so nare-! dili spalir in ga tirali; 3. kompanija je Šla I pred njim. 4. za njim na prosto polje blizu
mesta ; ker jo bilo blato veliko ostali so mu turški čismi v njem i tako je moral bos koračiti na odločeno mesto. Konjiaa pa je odpojevala Ijustvo ktero se je kopičilo o-koli.
Priscdši na odločeni kraj, obkolijo za od vseh strani, stal je v četvorici (Quarre); stotnik Berg mu zapove, naj se proti njemu obrne, in naj mu ključar oči 2avcže, ali on ni hotel tega storiti, ker mu njegov zakon zapoveduje proti vzhodu gledati.
Vedno je še trdil svojo nedolžnost, da on umre, ker bog hoče, ali ne kriv, prosil je še, naj mu dade 3 dni odloga da te-legrafira cesarju, da so mu Še dvorna vrata odprta; ko mu ni bilo dovoljeno, je prosil za en dan, potem za 3 ure, poln ure, da še vidi svojo ženo in dccn, ni se mu dovolilo. Ker se ni hotel proti poveljniku obrnoti, zaveže mu ključar oči ter ga zasuče tako naglo krog in krog, da ni vedel, kam je obrnen. Zdaj stopijo 4 vojaki prednj na 3 korake in na dano znamenje ustrle, da je stegnen znak padel; razbito je bilo čelo i prsa — ali še je oči zabračal iz ustmi migal, drugi stirji pristopijo, sprožijo, pa desno roka je še od komolca kvišku molela — morala sta še dva ustreliti iu na zadnje še eden, da je poginol. — Tega dne ne pozabijo bošnjaki, zlasti kristjani, še e<l6 nekateri turki; kajti od vseh se je slit-.Jo — . • . . ti tvojo dušo — sad si inušketan — ne bodeš više gospodaril. — Minolo pa je vse v miru, le žalostni so turki skupaj po 2 i 2 sedeli pred svojimi kučami.
Na meji tržaške okolice, 12. februarja.
Na novo prerojena ali prav za prav, na novo vstanovljena nabrežinska čitalnica je napravila 9. t. m. iako sijajno „besedo" in društveno zabavo; zbralo se je od blizu in daleč obilo rodoljubov; če tudi se je vgnezdila neka mrzloto mej nekatere proti novemu društvu. Nabrežinski pevci so pod vodstvom g. Tanceta spored dobro izvrševali in „Ilirija oživljena" je pričela spored s krepkimi glasovi.
Deklamacija „Pevec buditelj", ktero je deklamovala gospodičina Tancetova, naredila je lep vtisk občinstvu.
„Slavnostni govor", kterega je govoril zasluženi g. Podkrajšck, bil je prav na mestu. Živo je slikal Vodnika, kteri je otre-bil mah zarasle uže pozabljene „Ilirije", občinstvo je pozorno poslušalo mične besede.
Slava Ti, govornik, slovenskega naroda rane si ohladil z mazilom krepkih be-sedij. „Morje Adrijansko", ki se je moralo ponavljati, izvršil je nabrežinski zbor dostojno.
O Vodnikovem živenji i delovanji nam je povedal g. Boneti mnogo, kako more duhoven in menih veliko narodu koristili, slikal ga je v živih barvah, primerjajoč mučne dneve z neumornim delovanjem v dobi, ko je še tmina pokrivala z črnini plaščem zatirani in skoro ugonobljeni narod slovenski. Ko so pevci zapeli „Oj Banovci", deklamo-val je g. Podkrajšck „Graničarja" tako čut-
' ljivo, da je solze na obraze izvabil, in ko je* ! zadnje besede izgovoril, cul se je od njež-| nega spola glas: ah! Take deklamacije se-I fjajo globoko v srce in naša mladina bi se ; morala posebno o tem vaditi; kdor je do-: ber deklamator, tudi je dober govornik, to i nam je pokazal g. Podkrajšck, žel je pa tudi zasluženo pohvalo.
Spored je bil izvršen, domača zabava j se je kaj zanimivo pričela. „Stara garda" se oglasi z Lastovko, Hajdrihovo, gromoviti plosk nij pojenjal, dokler jo niso ponovili. „Hrcegovska« g. Ccgnarjeve besede, oglas -bil g. Hajdrih, ktera se le v tržaški okolici sliši, donala je veličastno po dvoranah, da je vse mirno poslušalo, lepo melodijo je skoro nepotrebno omenjati in ko zadnji akord utihne, zaorilo je : živijo !
Prvo napitnico je napravil g. Podkraj-sek narodni duhovšči, govornik je jako duhovito govoril, in uplel vse človeško živenje v govor, v narodnem obziru so oni ohranili nam to, da smo danes čil narod in krepki boritelji za njegov obstanek. Govoril je iz srca, in besede so ttidi v srcih globok vtisk naredile in reči moramo, da je bil to naj boljši govor, kar smo jih culi. G. kaplan Valcntinčič iz Devina se zahvali za napitnico, povdarja stanje duhovnika mej narodom, preide potem na druge narodne de-lalce teškega bremena in poštenega postopanja, spomnil se je obče spoštovanega moža, dike tržaške okolice in vse Slovenije, drž. poslanca g. Nabergoja. Grmelo mu je iz radostnih prs: Živio.
G. Nabergoj se zahvali za napitnico, pojasne jako važno dobo, kaže na trnovo pot, po kteri se premika borec in nazdravi narodu, kar je občinstvo burno pritrdilo s živio klici.
G. Dolinar povzame besedo, spominja se narodnih delalcev, v pervi vrsti onih, ktc-rim je izročena slovenska mladina. Povdarja, da se mej poštenimi narodnimi učitelji nahajajo tudi renegatje izdajice, kteri zavirajo se svojim izdajstvom narodno odgojo in to posebno v postojnskem okraji, nazdravi krepkim glasom repvescntantom narodnega slovenskega učiteljstva, ki so počastili besedo in pripomogli, da je krasno izpala. Živeli, odmevalo je brez nahanja.
Nabrežinsko besedo so počastili tudi odlični uradniki železnice se svojim šefom, kteriin je nazdravil g. učitelj llrovatin jako mično kar je od občinstva z ogromnimi ži-vio-klici sprejeto bilo. Predpustni čas brez plesa je stvar pomanjkljiva, to so posebno čutile nježne gospe, pa g. Tence je dobro poznal, s čem krono zabavi postavi, obiral je z urno roko strune na glasovirji in glej, v tretjič se je zabava radostim srcem po-vekšala, vse je bilo vlecelo, vse zidane volje v lepem redu.
V škof ji Loki, 17. februarja.
Naše mestice ima te dni važen posel, volitev v občinski zastop; kedo bode prihodnji župan, tega ne vemo še. Zdaj pa nekoliko o dopisu v „S. Narodu" od 9. t. m.
iz Škofje Loke: Iz dopisa gleda nek gospod, ki bi rad vsem ustregel, g. Kravsu in narodu, to da dvema gospodoma služiti ni mogoče. Dopis je jako poln nemčurskega kadila, zraven pa navaja po receptu, kterega le dopisnik pozna, kako bi župan moral mesto ozalšati. Kdc denar vzeti za to V g. županu priporočamo, naj gre poprašat dopisnika, saj g* vsak lahko ugane, morda misli dopisnik o zakladu v Starem gradu, ali naj bi župan šel na sveti večer v Go-rajte na križni pot v „ris" stat, da mu peklenšček denar prinese ? morda leži zaklad v Šetinovi kapelici za polepšanje mesta, to mora posebno vedeti dopisnik ljubljanskega buteljna, ki je žaltovo svoje masla na solnce nesel.
Da bi ptujci imeli prost vhod v čitalnico, to je zopet čudna misel, ktera sc no sme in se ttidi ne izvrši nikdar. V narodnem društvi naj bo narodni jezik in ne ptuja sodrga; kedor hoče, da sme zahajati vsak v društvo, naj si vsnujc kozmopoli-tično kazino, v katero lahko tudi Kafri iz Afrike hodijo. Naše mesto ima dve društvi, kteri naj vsako na svojem polji delata: Čitalnica naj bo šola omike in olike, požarna straža pa naj bode usmiljeni sainoritan, ki pomaga prijatelju in nasprotniku, človcčan-stvo je glavna naloga tacemu društvu.
Dopisun v „butlja" je mislil, Bog vedi, kako čast je storil, da je pokadil nekoliko čitalnici sc svojo smolo, ali, če hočemo biti odkritosrčni, moramo reči da je nečast društvu, ko ga nasprotnik hvali. Čitalnica je zdaj v novih prostorih v spoštovani hiši, v središči mesta, upamo, da hode tudi ložej stregla svojemu namenu.
Pisana Loka se ne more polepšati po mislih omenjenega dopisnika, nema dovolj dohodkov, toraj sc treba ozirati le na posebne okoliščine. Vsak želi polepšanja iu vsak meščan je ponosen na to, da pa bo Loka slovela, zadoščujc za zdaj uže to, da se varuje narodna čast, tako pride omika in iz omike blagostanje in vse drugo. Pisana Loka, opazoval to bodem še dalje z „Kranceljna" Ljutica.
V Z(joniku na Krasit ^ 17. februarja.
Bralno naše društvo je priredilo lepo „besedo" včeraj, spored je bil raznovrsten in pri vsem nenavadno slabem vremenu je bila vdeležba od blizu in daleč ogromna. Godba s Krasa je bila všeč vsem, vzlasti zato, ker je igrala same slovanske.
Okusni oder, kteri je napravilo društvo, rabi jako dobro. Zagrinjalo se dvigne in g. predsednik, repenski župan Milic, pozdravi krepkim govorom občinstvo za-hvaljevaje ee daljnim gostom z Nabrežine in Trsta ter nazdravi presv. cesarju, kar je našlo gromovit odmev; godba je zaigrala carsko himno, ktero je domači zbor pel, nastopil je prvikrat, in skazal se prav dobro. „Zgubljeni sin", sta deklamovala g g. I. Gruden in I. Milič, prvi je bil malo pretili, vendar je opravil dobro. Nabrežinski čveterospev pa je „Pri zibeljki" pel lepo
ubrano teško pesem lahko in gladko, morala se je ponavljati. Deklamacija „Mojemu narodu* je deklamovala It. Grudnova mlada deklica. „V Boj * je zbor zopet s pohvalo pel in potem je bila igra „Župan". Će prav na prostih kmetih, vendar je bilo vse bolj vrejeno, nego v inarsikaterej tržnej čitalnici, G. učitelj Tomšič, ko župan, iinel je glavno rolo, znal je po navadi sitnega starca vedno kaj v roke vzeti, Ančika. M. Grudnova, bila je brhka deklica, znala je svojega sitnega očeta dražiti. I. Milič „kalmo", Anže ženin, vedel se je ko pravi fant od tare. I. Milič, repenski župan, ko sin Mihec, bil je spreten in dostojen, igral je prav dobro. I. Gruden M. Vrh, stari potrebnik, bil je na svojem mestu in ko borni starec v svojej roli izvrsten. lJo igri so Nabrežin-ci še eno zapeli in potem je bil ples, jako prijazen in zabava po domače. Zgoniško bralno društvo sme ponosno biti nato „besedo", igralci so vsi prvikrat nastopili, sami domačini. Nnjveč hvale gre g. Urišarju, da je vse to tako dobro vredil.
Brencelj.
---«£(S):rS>»-----
Kritični politični pregled.
garko zemljo, katerej je prinesla svobode s vitlo luč. Da Bolgarom ta luč ne ugasne, zato so Kusi skrbeli, ker so tam vredili dobro narodno vojsko, ki bo lahko varovala narodne pravice, ter uvedli dobro politično upravo, ki bo čuvala notranji red i pospešavala blagostanje.
Na Ruskem je konec kuge, o katerej so Rusom sovražni časniki toliko trobentali i pri tej priliki napadali i grdili ruski narod i rusko vlado. Iz Rusije se tedaj nij treba bati kuge; nadejamo se, daje tudi iz turžkih dežel ne bode, ker še celo dokazano nij, da je kuga tam; časnikarji so naredili vola iz komarja, pa nijso pomislili, da so s tem svet plašili in mnogim dosti škodovali.
Angleži so menda končali vojno v Aufganistanu, slave si nijso pridobili, denarja pa so dosti potrosili, da so divje rodove podkupovali i dražili zoper Avfgane j v južnej Afriki, kder so napadli rod Zulu, pa so bili dobro tepeni, cel oddelek so jim posekali Afrikanci in živež in orožje vzeli.
Papež je oznanil sveto leto, kakor je uže stara navada v obletnici papeževe volitve.
—---
Mislimo, da je čas, da tudi na magistrata nekoliho pop'ha sapica, da odnese nekatere smeti.
Članek „Slovenski trgovci pozor" v zadnji številki je zbubil mnogo hrupa mej onimi, ktere smo po prsti.r> krenoli. Kakor smo izvedeli napadali in sumili so enega ali druzega naših narodnjakov, to da motili so se izraelci in drugi neznačajniki, mi bodemo vedno ostro grajali hinavstvo nekterih la-honskih mešetarjev in naše trgovce opozarjali, naj trgujejo le s posredstvom domačinov, ne pa nehvaležnikov, ki z slovenskimi novci svoje trebuhe pasejo in se šopirijo, pri tem pa nas pitajo z „ščavi" in bog vedi, s čim še. Slovenski trgovci, držite se strogo in imejte pred očmi narod, vi lahko mnogo koristite s tem, da delate izgledno, da kaznujte nehvaležne zabavljivce našega naroda s tem, da se ne spuščate z lahoni v trgovini v nobeno pogodbo. Videli boste, da jim kmalu greben upade.
marko Badid, urednik lahonskega lista „L* Indipendente' bil je v zapor po-tegnen; Bašič je pravo laško ime, dragi bralec. Rudeča lahonska sodrga ima največ prirastka iz slovanskih izmečkov, pravih Italijanov ne nahajaš v takej družbi mnogo njih imen se končava največ na ič. Poturica za devet Tur činov, to je stara prislovica, velja tudi o naših slovanskih gnjilih izmečkih v službi židovskih srebernikov. Trebalo bi v Trstu počistiti lahonsko gnjezdo in take izmečke čez mejo odstraniti.
Listnica uredništva.
Pisaču brezimnega pisma: Brezimua pisma pišejo strahopetci; ako imate kaj poštenja, oglasiti se pri uredniku ; sicer pa ni vredna vaša pisava, da bi se kedo brigal za Vas.
Štev. 900.
Razpis
vincarske službe na Slapu.
Na deželni vino in sadjerejski šoli na Slapu pri Vipavi je za oddati služba vin-carja z letno plačo 300 gld., z brezplačnim stanovanjem, in z obestransko odpovedjo na '/t leta.
Vincar ima po navodu učiteljev učencem delo kazati ter jih v praktičnih po-skusnjah napeljevati.
Razun zmožnosti slovenskega jezika v govoru in pisanji je za to službo treba dokazati dovršeno ljudsko šolo in praktično 8kušenost v vino — in sadje rej i.
Prosnjiki naj v svojih lastnoročno pisanih prošnjah povedo svojo starost z do-stavkom, ali so oženjeni in koliko družine imajo, ter naj s potrebnimi spričali obložene prošuje pošljejo
do 2 marcija 1. 1879.
deželnemu odboru kranjskemu.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani dne 8. februarja 1. 1879.
Kaltenegger. __________——_■_
Tisk avstrijskega Lloydn.
Imamo novo, ali prav za prav ponovljeno ministerstvo, ker je mej ministri le grof Taafte nov ; Aucrsperg in Unger sta odstopila, vsi drugi pa so ostali, če tudi so uže tako hrepeneli otresti se ministerskega bremena, katero je — če sinemo verovati ministrom sainin — tako neznosno težko. Najprej je bil poklican grof Taafte, da sestavi novo ministerstvo izmej mož državnega zbora.
Ker se mu to nij posručilo, prevzel je minister Streinayer to nalogo ter jo srečno izvršil, če na srečo avstrijskih narodov, tega si ne upamo trditi. Zdi se nam, da bo to ministerstvo de začasno, i da se po novih volitvah v državni zbor prerodi. Težnja starih ministrov je znana, tudi grof Tantfc nij nov mož, bil je uže minister ter je takrat skušal zadovoljiti sve narode v Avstriji, toda drugi vplivi so ga pri teh poskušnjah podrli, da je moral odstopiti. Nadejamo se, da nij promenil starih hvalevrednih načel i da mu bode zdaj sreča milejša, nego mu je bila poprej. Z načeli starih ministrov se tedaj ne bode mogel vjeraati; zmore li on, ali njegovi tovariši, o tem bomo kmalu slišali; vsekako pa bo duša ministerstvu, ker ima mnogo sposobnosti i uajvažniše mesto, notranje zadeve.
Crnogorci so vendar dobili tiste okraje, kateru jim je priznala berolinska pogodba; mi no 1 i tedeo so posedli Spuž, Zabljak i Podgorico z pritičnim ozemljem vred. V Cetinji je bilo zarad tega veliko navdušenje. Hrabri gorski narod se je s tem okrepil, čaka ga lepša bodočnost, katero mu iz srca želimo.
Tudi Rusi so mirovno pogodbo s Turčijo sklenoli iu uže zapušča njih vojska bol-
Domače stvari.
Slovanska čitalnica v Trstu je letos precej oživela, napravila je mnogo pred-pustnih veselic, ininolo soboto pa sijajen
ples, da so celo lokalni listi o tem pisali.
Sedanji odbor je porok za dober vspeh
Čitalnice.
Obžalovati je le to, da je premalo Slovanov vpisanih v čitalnico, mej tem pa jih je veliko v laškem telo vadnem društvu.
Nekateri naši ljudje so res čudni, ko zabredo po naključbi mej Slovence, svoje rojake, precej vpijo: Živio! ko so pa mej Laha, hujše od njih grde naš narod, menda se hočejo s tem Lahom prikupiti, pa ne mislijo, da so Lahom le sredstvo za svoje namene, i druzega nič.
Municipalna garda, to je tista nepotrebna straža, ktero vidimo vedno sem ter tja postopati; recimo pa, da bi res potrebna bila, moralo bi se na to gledati, da zna malo več od samo izveličavne laščine. Na trgu, kjer seno prodajajo in vagajo, je neko človeče te slavne garde Bog vedi od kod tam iz Italije benedete tako suroo, da smo bili uše večkrat opomnjani, naj v pra-šamo si. magistrat: Ker prodajalci sena tudi davek od vage plačajo, zakaj se ne postavi na stražo pri senu tak gardist, ki tudi slovenski zna, da ne bo tako surovo po laski zmirjal ubogih voznikov, ki so daleč iz Kranjske pripeljali seno na prodaj. Taki surovi stražniki so sramota Trstu in municipiju, ne pa častni gardisti.
Naj si. magistrat rajši v svojo šluž bo jemlje domačine in naj ne pobira vse laške sodrge, ki v cokljah in brez cokelj poplavlja naše mesto.
Lastnik, izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.