Stran 104.
Kmetijstvo.
WB*    •        YYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYYY»Y»»*»     TMU
Vinarska zadruga v Novem mestu.
Naša dežela je slovela v prejšnjih stoletjih, da v njej cvete kupčija z deželnimi pridelki in surovinami. Kupčija s temi pridelki je bila p53ebno v Ljubljani ime nitna; nekatere trgovske hiše so ž njimi obogatele n. pr. Schellenburg, Cojz itd. Dočim je ta kupčija cvela, dokler se niso kmetje od grajščin odkupili, zginjuje danes bolj in bolj Koliko prediva, platna, medu, voska, žita, vina itd. se je nekdaj pri nas na Kranjskem pridelalo, katero se je potem za lepe novce prodalo! Kako razvita je bila domača industrija z usnjem, domačim suknjem itd.!
Grajščine so bile tisti činitelj, kjer se je mnogo tega blaga nakupičilo, in od koder je potem romalo v trgovino. Mesto grajščin prevzeti je dandanes poklicano zadružništvo. Sedanja generacija zamore le od nje in pri njej pomoči iskati in dobiti. Iz tega vzroka je ustanovitev vsake nove zadruge pozdravljati z veseljem!
Zato je lep napredek, da se je ustanovila vinarska zadruga v Novem mestu. Premnogo žrtev, je v prete-čenem desetletju doprinesla Dolenjska, da je na novo svoje po trtni uši in drugih parasitih uničene vinograde regenerirala, tako da danes prideluje že zopet in precej ali dokaj boljšega in finejšega vina.
Na čelo vsej akciji se je postavila kmetijska podružnica v Novem mestu, posebno nje načelnik gospod pristav V. Eohrman.
Na dan 28. februvarja t. 1. je bil sklican v gostilni gosp. I. Windischerja v Kandiji pri Novem mestu shod interesentov v ta namen, da se   tu  dogovore  zanimajoči
se posestniki, bi le kazalo ustanoviti vinarsko zadrugo ali ne.
Predsednikom shoda je bil izvoljen vodja kmetijske šole na Grmu gosp. R  Dolenc.
Pomen, delovanje, potrebo in korist vinarske zadruge sta v obširnih govorih pojasnjevala gosp. B. Ska-licky, tehnični voditelj v trtnoušnih zadevah, in Fran Gombač, deželni potovalni učitelj za vinarstvo.
Navzoči posestniki so se takoj odločili za ustanovitev vinarske zadruge, podpisali v teku pol ure za 5200 kron ustanovnih in opravilnih deležev ter v osno-valni odbor, ki ima nalogo vse potrebno ukreniti, da bode zadruga že v jeseni začela delovati, volili sledeče gospodje: mil. prost Elbert, vitez Langer, R. Dolenc, V. Rohrman, B. Skalicky, J. Jakše, F. Majzelj in I. Dular iz Vavtevasi.
Namen vinarske zadruge bode, da bode z reelno vinsko kupčijo povzdignila kredit dolenjskemu vinu, da bode iznova privabila zlasti ljubljanske, gorenjske in koroške vinotržce in gostilničarje, da bodo začeli zopet na Dolenjskem vino kupovati; da bode prodajala le pristna dolenjska vina, katera bode z umnim kletarjenjem do prave veljale povzdignila, kar se bode posebno pri novih iz cepljenih trt pridobljenih vinih pokazalo, slednjič, da bode skušala preprečiti in omejiti sedanji naval laških, istrskih, dalmatinskih in tirolskih vin.
Gotovo lepo in vse vredno gospodarsko podjetje, katero zasluži od vseh stranij največjih simpatij, ako se upošteva moment, da naša Dolenjska neobhodno potrebuje vse podpore, da si materijalno opomore, ker je po trtni uši toliko škode trpela, pa i s svojo žilavo vztrajnostjo v regeneraciji vinogradov pokazala, da te simpatije tudi zasluži! Torej svoji k svojim!