problem atizira, p a tud i sam a ideja o govornih zvrsteh kot petrificira- nih s in tagm ah le ni povsem izvirno Bahtinova, saj jo Saussurove for­ mulacije omogočajo, četudi ne eks- plicirajo. V tem sm islu pa ostrina Bahtinove polem ike s Saussurom (tudi kasneje v Estetiki besednega ustvarjanja) ni ustrezna, zlasti ker Bahtin spregleda, d a je tud i Saus- surovo koncepcijo jezika m ogoče razum eti dialektično. Jola Škulj LITERARY COMMUNICATION AND RECEPTION U redili Zoran K onstantinovič, Manfred N aum ann in H ans Robert Jauss Innsbruck, 1980 (Innsbrucker Beitrage z.ur Kultur- wissenschaft, Sonderheft46. Procee- dings o f the IX th Congress o f the In ­ ternational Comparative Literature Association, 2). Deveti kongres M ednarodne zveze za p rim erja lno književnost je imel tako obsežen program in to ­ likšno udeležbo, d a bodo prispevk i zanj objavljeni k a r v štirih zborn i­ kih. Prvi, ki zajem a tren u tn o po ­ sebno ak tualno in živo področje li­ te ra rn e kom unikacije in recepcije, je izšel izredno hitro, komaj dobro leto po kongresu - očitno p re d ­ vsem po zaslugi glavnega u redn ika Z orana K onstantinoviča, ki je bil tudi glavni organizator kongresa. Zbornik objavlja najprej uvod ­ na referata, Jaussovega in Nau- mannovega, ki vsak s svojega vidi­ ka razlagata značilnosti recepcij- ske estetike in li terarne kom un ika ­ cije. K ončuje se z zaključnimi p o ­ ročili, ki povzem ajo rezu lta te s tega obm očja kongresa in so jih poleg Jaussa (ZRN) in N aum anna (NDR) napisali še Rita S ch o b er (NDR), K urt W einberg (ZDA), Arne Mel- berg in H orace Engdahl (oba iz Švedske) in Yves Chevrel (Franci­ ja). Osrednji del je razdeljen na pet enako u rejen ih tem atsk ih sklopov z naslovi (1) teorija recepcijske es ­ tetike in li terarne komunikacije, (2) teorija p rocesa zgodovinske in socialne recepcije, (3) p rob lem re ­ cepcije v tekstn i teoriji, pragm atiki in semiologiji, (4) literarn i p revod kot p rob lem recepcije, (5) proces recepcije z vidika nacionalne in svetovne literature . Vsakega izmed teh razdelkov sprem lja ta uvod in bolj ali manj p osrečen skupinski povzetek referatov, za njim a pa se zvrstijo referati sami, nap isan i v angleščini, francoščin i ali nem šči­ ni, a b rez posam ičnih povzetkov. Referati so vsaj za udeležence kongresa, ki so v Inn sb ru ck u lahko vse drugo že slišali (prim. D. Doli­ nar, Kongres M ednarodne zveze za primerjalno književnost, P rim erjal­ na književnost 3, 1980, št. 1), p rav ­ zaprav poglavitna novost, čeprav tudi v zborn iku niso objavljeni vsi. Uredniki so jih n am reč p red ob ja­ vo tem eljito p retresli in jih od 127, kolikor jih je napovedoval kon ­ gresni program , uvrstili v zbornik komaj 52, za nadaljnjih 48 p a sam o v kazalu navedli im ena avtorjev in naslove, večinom a zelo zanimive. Kljub tej skrčitvi im a knjiga 436 gosto tiskanih stran i velikega for­ mata. Delež jugoslovanskih p ri­ spevkov je ostal tud i v zborn iku so­ razm erno velik - dva sta objavljena v d rugem razdelku (avtorja Zden­ ka Petkovič in Nikša Stipčevič), eden v če tr tem (M arta Frajnd) in dva v petem (Majda S tanovnik in Svetlana Slapšak). U redniki so torej kongresno gradivo predstavili v tisku preč i­ ščeno in tako dopoln jeno s p re ­ glednim i povezovalnimi in u re je ­ valnimi sestavki, da so zabrisali n eu b ran o st razpravljanja o najraz­ ličnejših zadevah, ki je za te vrste publikacij nasploh značilna. Z bor­ nik je zato p redvsem nepogrešljiv vir za študij recepcijske estetike, kakršno so po d o b rem desetletju n jenega razvoja videli njeni tvorci in somišljeniki, pa tud i kritiki: m ed teoretičnim i prispevki je npr. na prvem m estu objavljena o s tra za­ vrnitev, ki jo je Dagm ar B arnouw (ZDA) napisala pro ti izhodiščnim tezam W olfganga Iserja, enega iz- IZ REVIJ m ed stebrov konstanške šole. Po- problem i, povezani s posam eznim i leg tega p a je v njem tudi veliko avtorji, literaturam i, obdobji itd. gradiva za tiste, ki jih zanimajo Majda Stanovnik R EV U E D E LITTERATURE COMPAREE 1979, 1980 Od leta 1921, ko s ta jo osnova­ la B a ldensperger in H azard, je bila Revue de li tte ra tu re com paree ena osrednjih s trokovnih revij za lite­ ra rn o vedo. Gre torej za revijo, ki si je pod uredn ik i F. B aldensperger- jem, P. H azardom , J. -M. C arrejem in M. Bataillonom ustvarila po ­ m em bno tradicijo, ki v m arsičem odločilno določa tudi n jeno seda­ njo podobo in usm eritev. (Sedanji u redn ik je J. Voisine.) To pa pom e­ ni, d a je za p rogram revije še vedno odločilno p redvsem prim erja lno načelo, torej izrazito kom parativen vidik, ki izhaja iz tradicije franco ­ ske kom parativ istične šole, čeprav je d elom a razširjen tudi z n eka te ri­ mi novejšimi. K akor bo videti iz k ra tkega p reg leda 53. in 54. le tni­ ka, ostajajo v o spred ju prim erjave posam eznih del in avtorjev, razis­ kave posam eznih motivov, iskanje virov, p redvsem pa raziskovanje vplivov. Le-ti so v skladu z om enje ­ no tradicijo pojm ovani dokaj širo ­ ko, od snovnih do idejnih. Poleg tega sta pom em bni še dve p ro ­ b lem ski področji: stilistične razis­ kave (velikokrat zastavljene tud i s p rim erja lnega stališča) in razisko­ vanje odm evov in recepcije posa m eznih del in avtorjev. V u sm erit\ i revije sta torej le šibko zastopani li te ra rn a teorija in metodologija; \ o sp red ju so k o n kre tne raziskave, u tem eljene s štud ijem em p irične ­ ga gradiva. To pom eni, d a je u sm e­ ritev Revue de li tte ra tu re co m p a ­ ree so razm erno om ejena; revija za­ stopa p redvsem prim erja lno lite­ ra rn o vedo kot poseben, zaradi svoje tradicije in razvite m etodo lo ­ gije relativno sam ostojen, čep ra \ le delen vidik li terarne vede. Us­ m erjenost v konk re tn o raziskova­ nje kaže tud i sam a razdelitev revi­ je. Poleg člankov in razprav objav­ ljajo n am reč v razdelku N otes et docum en ts (kom entirano) li te rar ­ nozgodovinsko gradivo in rezu lta ­ te n eposredn ih analitičnih razis­ kav. Tem a glavnim a razdelkom a se pridružuje jo še poročila o strokov ­ ni literaturi in pregled novejše p e ­ riodike. V reviji sodelujejo poleg francoskih tud i drugi raziskovalci; objavljeni članki so napisani veči­ nom a v francoščini, delom a tudi v angleščini in nemščini. Posam ezne številke so bolj ali manj tem atsko zaokrožene. Letnik 1979 začenja številka, posvečena rom anu, noveli in eseju v 19. in 20. stol. (št. 209). Razprave so posveče­ ne L ichtenbergu kot aforistu (P. Missac), M erim eeju (J. -L. Busset), Doblinovi recepciji Ajshila (J. D uytschaever) in Butorjevem u Opisu San Marca (J. R. Waelti- W aelters). Zanimive p rob lem e na ­ čenja A. K aratson z razpravo, v ka ­ teri analizira osebe pri Kafki in B eckettu glede n a novi rom an (Problemes du personnage roma- nesque chez les precurseurs du nou- \vau roman). D ruga (210.) številka nosi n a ­ slov Slaves et occidentaux. Članki sc (večinom a z izrazito p rim erja l­ nega stališča) ukvarjajo s stiki in \ plivi zahodnih in zlasti ru ske lite­ ratu re. G. -R. B a rra tt p iše o od m e­ vu C. H. Millevoya v Rusiji, I. Sob- kow ska - Ashcroft o rusk i verziji Suejevih Pariških skrivnosti, R. C harp io t o vplivu Turgenjeva na Theodorja Fontaneja, B. Hlynsky o vplivu Zolaja n a ukrajinskega p isa­ telja Ivana F ranka in F. Dunwoo- die o D ostojevskem in Cam usovem Ca li guli.