problem atizira, p a  tud i sam a ideja
o govornih zvrsteh kot petrificira- 
nih s in tagm ah le ni povsem  izvirno 
Bahtinova, saj jo  Saussurove for­
mulacije omogočajo, četudi ne eks- 
plicirajo. V tem  sm islu pa  ostrina  
Bahtinove polem ike s Saussurom  
(tudi kasneje v Estetiki besednega 
ustvarjanja) ni ustrezna, zlasti ker 
Bahtin spregleda, d a  je tud i Saus- 
surovo koncepcijo  jezika m ogoče 
razum eti dialektično.
Jola Škulj
LITERARY COMMUNICATION  
AND RECEPTION  
U redili Zoran K onstantinovič, 
Manfred N aum ann  
in H ans Robert Jauss  
Innsbruck, 1980
(Innsbrucker Beitrage z.ur Kultur- 
wissenschaft, Sonderheft46. Procee- 
dings o f the IX th  Congress o f the In ­
ternational Comparative Literature 
Association, 2).
Deveti kongres M ednarodne 
zveze za p rim erja lno  književnost je 
imel tako obsežen program  in to ­
likšno udeležbo, d a  bodo  prispevk i 
zanj objavljeni k a r  v štirih  zborn i­
kih. Prvi, ki zajem a tren u tn o  po ­
sebno  ak tualno  in živo področje li­
te ra rn e  kom unikacije in recepcije, 
je izšel izredno  hitro, komaj dobro  
leto po  kongresu  -  očitno p re d ­
vsem po zaslugi glavnega u redn ika  
Z orana K onstantinoviča, ki je  bil 
tudi glavni organizator kongresa.
Zbornik  objavlja najprej uvod ­
na referata, Jaussovega in Nau- 
mannovega, ki vsak s svojega vidi­
ka razlagata značilnosti recepcij- 
ske estetike in li terarne  kom un ika ­
cije. K ončuje se z zaključnimi p o ­
ročili, ki povzem ajo rezu lta te  s tega 
obm očja kongresa in so jih  poleg 
Jaussa (ZRN) in N aum anna  (NDR) 
napisali še Rita S ch o b er (NDR), 
K urt W einberg  (ZDA), Arne Mel- 
berg  in H orace Engdahl (oba iz 
Švedske) in Yves Chevrel (Franci­
ja). Osrednji del je razdeljen na pet 
enako u rejen ih  tem atsk ih  sklopov
z naslovi (1) teorija recepcijske es ­
tetike in li terarne  komunikacije, 
(2) teorija p rocesa  zgodovinske in 
socialne recepcije, (3) p rob lem  re ­
cepcije v tekstn i teoriji, pragm atiki 
in semiologiji, (4) literarn i p revod 
kot p rob lem  recepcije, (5) proces 
recepcije z vidika nacionalne in 
svetovne literature . Vsakega izmed 
teh  razdelkov sprem lja ta  uvod in 
bolj ali manj p osrečen  skupinski 
povzetek referatov, za njim a pa se 
zvrstijo referati sami, nap isan i v 
angleščini, francoščin i ali nem šči­
ni, a  b rez  posam ičnih  povzetkov.
Referati so vsaj za udeležence 
kongresa, ki so v Inn sb ru ck u  lahko 
vse drugo  že slišali (prim. D. Doli­
nar, Kongres M ednarodne zveze za 
primerjalno književnost, P rim erjal­
na književnost 3, 1980, št. 1), p rav ­
zaprav poglavitna novost, čeprav 
tudi v zborn iku  niso objavljeni vsi. 
Uredniki so jih  n am reč  p red  ob ja­
vo tem eljito  p retresli in jih  od  127, 
kolikor jih  je  napovedoval kon ­
gresni program , uvrstili v zbornik  
komaj 52, za nadaljnjih  48 p a  sam o 
v kazalu navedli im ena avtorjev in 
naslove, večinom a zelo zanimive. 
Kljub tej skrčitvi im a knjiga 436 
gosto tiskanih stran i velikega for­
mata. Delež jugoslovanskih p ri­
spevkov je  ostal tud i v zborn iku  so­
razm erno  velik -  dva sta objavljena 
v d rugem  razdelku (avtorja Zden­
ka  Petkovič in Nikša Stipčevič), 
eden  v če tr tem  (M arta Frajnd) in 
dva v petem  (Majda S tanovnik in 
Svetlana Slapšak).
U redniki so torej kongresno  
gradivo predstavili v tisku preč i­
ščeno in tako dopoln jeno  s p re ­
glednim i povezovalnimi in u re je ­
valnimi sestavki, da  so zabrisali 
n eu b ran o st razpravljanja o najraz­
ličnejših zadevah, ki je za te vrste 
publikacij nasploh značilna. Z bor­
nik je  zato p redvsem  nepogrešljiv 
vir za študij recepcijske estetike, 
kakršno  so po d o b rem  desetletju  
n jenega razvoja videli njeni tvorci 
in somišljeniki, pa  tud i kritiki: m ed 
teoretičnim i prispevki je  npr. na  
prvem  m estu  objavljena o s tra  za­
vrnitev, ki jo  je  Dagm ar B arnouw  
(ZDA) napisala pro ti izhodiščnim 
tezam W olfganga Iserja, enega iz-
IZ REVIJ
m ed stebrov  konstanške šole. Po- problem i, povezani s posam eznim i
leg tega p a  je  v njem  tudi veliko avtorji, literaturam i, obdobji itd. 
gradiva za tiste, ki jih zanimajo
Majda Stanovnik
R EV U E D E LITTERATURE  
COMPAREE 1979, 1980
Od leta 1921, ko s ta jo  osnova­
la B a ldensperger in H azard, je bila 
Revue de li tte ra tu re  com paree  ena 
osrednjih  s trokovnih  revij za lite­
ra rn o  vedo. Gre torej za revijo, ki si 
je pod  uredn ik i F. B aldensperger- 
jem, P. H azardom , J. -M. C arrejem  
in M. Bataillonom  ustvarila po ­
m em bno  tradicijo, ki v m arsičem  
odločilno določa tudi n jeno seda­
njo podobo  in usm eritev. (Sedanji 
u redn ik  je  J. Voisine.) To pa  pom e­
ni, d a je  za p rogram  revije še vedno 
odločilno p redvsem  prim erja lno  
načelo, torej izrazito kom parativen 
vidik, ki izhaja iz tradicije franco ­
ske kom parativ istične šole, čeprav  
je d elom a razširjen tudi z n eka te ri­
mi novejšimi. K akor bo  videti iz 
k ra tkega p reg leda 53. in 54. le tni­
ka, ostajajo v o spred ju  prim erjave 
posam eznih  del in avtorjev, razis­
kave posam eznih  motivov, iskanje 
virov, p redvsem  pa raziskovanje 
vplivov. Le-ti so v skladu z om enje ­
no  tradicijo  pojm ovani dokaj širo ­
ko, od snovnih  do idejnih. Poleg 
tega sta  pom em bni še dve p ro ­
b lem ski področji: stilistične razis­
kave (velikokrat zastavljene tud i s 
p rim erja lnega stališča) in razisko­
vanje odm evov in recepcije posa 
m eznih del in avtorjev. V u sm erit\ i 
revije sta  torej le šibko zastopani li 
te ra rn a  teorija  in metodologija; \ 
o sp red ju  so k o n kre tne  raziskave, 
u tem eljene s štud ijem  em p irične ­
ga gradiva. To pom eni, d a je  u sm e­
ritev Revue de  li tte ra tu re  co m p a ­
ree so razm erno  om ejena; revija za­
stopa p redvsem  prim erja lno  lite­
ra rn o  vedo kot poseben, zaradi 
svoje tradicije in razvite m etodo lo ­
gije relativno sam ostojen, čep ra \ 
le delen  vidik li terarne vede. Us­
m erjenost v konk re tn o  raziskova­
nje kaže tud i sam a razdelitev revi­
je. Poleg člankov in razprav objav­
ljajo n am reč  v razdelku N otes et 
docum en ts  (kom entirano) li te rar ­
nozgodovinsko gradivo in rezu lta ­
te n eposredn ih  analitičnih razis­
kav. Tem a glavnim a razdelkom a se 
pridružuje jo  še poročila o strokov ­
ni literaturi in pregled novejše p e ­
riodike. V reviji sodelujejo poleg 
francoskih  tud i drugi raziskovalci; 
objavljeni članki so napisani veči­
nom a v francoščini, delom a tudi v 
angleščini in nemščini.
Posam ezne številke so bolj ali 
manj tem atsko  zaokrožene. Letnik
1979 začenja številka, posvečena 
rom anu, noveli in eseju v 19. in 20. 
stol. (št. 209). Razprave so posveče­
ne L ichtenbergu kot aforistu  (P. 
Missac), M erim eeju (J. -L. Busset), 
Doblinovi recepciji Ajshila (J. 
D uytschaever) in Butorjevem u 
Opisu San Marca (J. R. Waelti- 
W aelters). Zanimive p rob lem e na ­
čenja A. K aratson  z razpravo, v ka ­
teri analizira osebe pri Kafki in 
B eckettu  glede n a  novi rom an  
(Problemes du personnage roma- 
nesque chez les precurseurs du  nou- 
\vau  roman).
D ruga (210.) številka nosi n a ­
slov Slaves et occidentaux. Članki 
sc (večinom a z izrazito p rim erja l­
nega stališča) ukvarjajo s stiki in 
\ plivi zahodnih  in zlasti ru ske  lite­
ratu re. G. -R. B a rra tt  p iše o od m e­
vu C. H. Millevoya v Rusiji, I. Sob- 
kow ska -  Ashcroft o rusk i verziji 
Suejevih Pariških skrivnosti, R. 
C harp io t o vplivu Turgenjeva na 
Theodorja  Fontaneja, B. Hlynsky o 
vplivu Zolaja n a  ukrajinskega p isa­
telja Ivana F ranka in F. Dunwoo- 
die o D ostojevskem in Cam usovem  
Ca li guli.