------    167    ------
Dopisi.
Iz doljnega Štajarskega 12. maja. — Kdor hoče videti, kako pri nas svobodarstvo ali tako imenovani „liberalizem" dandanes čedalje več korenin poganja, bere naj naš list „steierischer Landbote", ki ga izdaja kmetijska družba. Tu bode bral, kako nekdo zasmehuje na Štajarskem še veljavno postavo, da vsaeemu, kdor se hoče ženiti, mora županija dovoljenje dati. „To ne more več tako in ne sme tako ostati — proč z dovoljevanjem! — vsak, naj je berač ali premožen, naj se svobodno ženi kakor hoče! Ovira ženite v je kriva nezakonskih otrok. Človeku ženitev prepovedovati — pravi ta „liberalec" — je to, kakor mu jemati osobno svobodo. Če tudi so ljudje zoper to, naj se ne poslušajo!" — Ti liberalci menda ne vejo, da se le mačke zastonj švigajo. Kdo bo pa beraške starše in njih otroke redil?! Morebiti ti ljudje, ki so vsi polni svobode, pa za domovino vinarja ne dajo! — Naj Vam pri tej priliki še povem o neki sodniški obravnavi, ki se redko primeri in je bila 12. dne tega meseca pri tukajšnji sodniji. Pred dvema mesecema se je strašna reč zgodila v Rothelsteinu na gornjem Štajarskem. 8. sušca namreč ponoči ob poldvanajstih je neki lesar, oče 5 otr6k, popolnoma trezen šel iz gostilnice domii. Drugo jutro so ga našli z odgriznenima ušesoma, vsega razmesarjenega in krvavega, v raztrganem oblačilu, mrtvega na neki senožeti. Preiskava je dokazala, da so ga domii grede 4 psi dr. Kirchmajerja napadli in ugrizli. Te mrhe so bile po vsi okolici znane, da so grozno hude; proste so letale po sicer zaprtem dvorišču, pa ponoči so skakale čez vrtni zid, ljudi napadale, na tla metale in grizle; omenjenega lesarja so popolnoma ugrizle. Župan je že večkrat ukazal dohtarju, naj te pošasti priklene ali pa konjedercu da, ker so strah vsi okolici, al nič ni pomagalo; dohtar je ravno tako trdovraten kakor siten človek. Da prav njegovi psi so raztrgali lesarja, kazalo je to, da še drugo jutro so našli pri enem omenjenih psov krvav gobec. — 12. dne t. m. je bila tedaj konečna obravnava; sodnija je — vkljub vsemu izgovarjanju lastnikovemu in zagovarjanju njegovega zastopnika dr. Kirchmajerja obsodila, da je kriv pregreška zoper varnost življenja in ga obsodila na 4 meseca ostrega in še s postom poostrenega zapora, 30 gold. globe, in da vdovi rajncega plača 500 gold. Ker pa je vdova s 5 otroci, ki so po tej strašni dogodbi očeta zgubili, zahtevala 5000 gold., je sodnija izrekla, naj za nje dohtarja toži pri sodniji. — Vsak pri vosi svojeglavcu to kazen. — Tudi nam v Gradec so Vi pavke iz Gorice prinesle 12. dne t. m. prve češnje, ter jih prodajale maslic po 20, funt pa po 60 soldov.
Doljnje Stajarsko. Celjski mestni župan gosp. dr. Mortl se je županstvu spet odpovedal. — Kot zastopnik štajarskih Slovencev je šel g. dr. Vošnjak, deželni poslanec, k svečanosti pokladanja temeljnega kamna narodnemu gledišču v zlato Prago.
Iz Gorenskega. (Izpisek iz pisma, ki ga je nekdo iz Dolenskega svojemu bratu na Gorensko pisal.) „Ljubi moj brate! Večkrat si meni že obljubil, da me prideš obiskat; pridi vendar enkrat, pa boš videl, da pri nas nismo kar si bodi, to je, sami „pauri", pri nas še zlo tudi stari nemški veterček pihlja, smo tudi bolj inteli-gent kakor pa drugi naši sosedje na kmetih. Ce prav pri nas ni mesto ne trg, ampak kmečka vas, vendar če boš kakošnega moža bolj z napetim trebuhom videl če prav v kratkih poštenih hlačah, ne bodeš smel reči „oče", ampak „voter", njegovemu sinu ne Jože, ampak „Pepeu, hčeri ne Micka, ampak „Marička", pa boš videl še bolj inteligente ljudi, namreč take gospe in gospodičine, če jim ne bodeš znal narediti komplimenta do tal, začele te bojo kmalu oštevati z „Bauern-tolpel"; pri nas se po preslicah omikane gospč in gospodičine grozno rade spravijo na človeka, ki jih ne pozdravlja s „kiiss die hond." Ako pa misliš, da govorim od uradniških ali drugih gosposkih stanov, se zelo motiš; to, kar Ti pišem, zadeva samo „purgarje", ki so tukaj pri nas toliko naprej ušli drugim v kulturi. Morebiti pa me bodeš po gorensko vprašal: kdo zlodja vas je pa tako otesal? ste li dolgo časa po takih šolah posedali, ali pa morebiti ste tako premožni in bogati, da se zavoljo tega bolj po purmansko, napeto držite? Ne, ne, to dragi brate, to vse ni res, — pri nas so le tako umetni krojači (žnidarji), dajiitro iz kmeta znajo gospoda ali pa gospo prestvariti. Ce ne verjameš, pridi gledat. To ti povem, brate, če bo to tako naprej šlo, bode se kmalu spolnilo to, kar sem enkrat od poštenega Ribničana slišal, ki je rekel: „ti gaspud, jest ga-spud, kdo bo pa kobilo štriglal?" — Nikar ne misli, da se norca delam; res so pri nas take šalobarde, ki se sramujejo poštenega kmečkega stanu in maternega jezika, ter posnemajo tisto žabo, ki se je tako dolgo ošabno napihovala, da je počila. Pozdravlja Te Tvoj brat                                                                   St. Jurij.
Iz Poddrage na Ipavskem. — V dopis iz Pod-drage v 19. štev. „Novic" se je v silni naglici spiso-vanja vrinila neka prav ne všečna pomota, ktera se mora poravnati, namreč besede: „in še celo zaupnice pošiljajo." To pisatelj onega spisa javno s tem popravkom preklicuje, da noče gosp. učitelju krivice delati s tem, da bi mu zaupnic pripisoval, kterih nikoli prejel ni, nego samo neko pisemce iz Kopra zadevajoče čitalnico, ktero pisatelj pisma hvali, da vrlo napreduje itd., nikakor pa gosp. učitelja; kajti pisatelj pisma o g. učitelju le toliko omeni, da se nadja od njega, da bode iz mlade dece vrlih domorodcev in domorodkin odgojil. Vsak nepristransk človek, kteri pisatelja onega opisa svečanosti pozna in kteri je omenjeno pismo čital, mora mu priznati, da pisatelj nikakor ni iz sovraštva in nalašč učitelju kljubovati hotel pripisovaje mu, kar ni res, nego da se je ona kriva beseda po naključbi in pre-nagljenju v popis vcepila. Vrh tega je pa pisatelju ovega sestavka pravica in resnica preveč ljuba, kakor da bi hotel komu kaj krivega podtikati. Toliko v po-jasnenje, da se krivica in vsako sovraštvo odvrne.
Pisatelj.
V Ložu 17. maja. — Od okrajnega predstojništva nam je došel žalostni nasvet, naj bi naše starodavno mesto, ki je od nekdaj imelo pravico biti samostojno , se dandanes združilo z drugimi soseskami na kmetih. Ako je že samo po sebi čudno slišati, da bi se mesto vtopilo v drugo občino, je še to pomisliti, da ima naša blagajnica premoženja do 22,000 gold., do kterega imamo   samo   mi  mestjani pravico. **)    Prizna-
*) To premoženje ostane po občinski postavi v vseh okoliščinah lastnina mestna.                                                         Vred.
------    168    ------
varno sicer radi, da je le v prid občinam, ako je več majhenih srenj združenih v eno veliko srenjo; ali pri nas bi to, kakor sem dokazal, bilo vendar prečudno. Radi verjamemo, da okrajno predstojništvo je mislilo le dobro za nas Ložane , ko nam je dalo ta svet; al mi se saj za zdaj lepo zahvaljujemo; morda drugo pot! — Bog daj, da bi nam kmalu zginul sneg iz žneperskega Snežnika, da bi nam kaka slana ne pobrala vžitka, kakor se nam je zgodilo pred nekimi leti, ki jih še danes bridko čutimo.
Iz Postojne 18. maja. — Čeravno kasno, vendar smo prišli tudi Poštojnčanje do narodne čitalnice, ki se je včeraj odprla s slovesno „besedo." Došlo je milih nam gostov iz vseh krajev; videli smo župana ljubljanskega g. dr. Costo in več druzih županov iz bližnjih krajev, gospode dr. Lavriča, Miroslava Vilharja, starosto „Sokola" Debevcain mnogo druge gospode iz Ajdovščine, Razdrtega, Begunj, Planine, Logatca, Rakeka in Ljubljane, med temi tudi nekaj Sokolov v lični njihovi obleki. Osem odbije in kmalu so bile polne čitalničine sobe za veselico po gosp. Hermanu okusno okinčane. Ko je postojnska godba izvrstno in z veliko pohvalo odgodla „Slovenski venec", stopi na oder čitalnice predsednik, velecenjeni slovenski rodoljub gosp. dr. Janez Bučar, z živio-klici sprejet,   ter  govori blizo tako-le:
„Slovenci in Slovenke! Naročila mi je čitalnica postojnska, naj Vas tukaj sprejemam in v njenem imenu Vam izrekujem iskrena pozdravila in lepo hvalo za to, da ste prvo našo „besedo" počastili se svojim prihodom. Z radostnim srcem spolnujem tako nalogo in si jo štejem v veliko čast, ko vidim pred seboj prvake naroda in lepo Število domorodnih bratov in sester v pomenljivi družini, ktera se le redkokrat zbira, v Postojni pa se ni še nikdar sešla. Kakor danes slavni bratje v zlati Pragi v brezštevilnih trumah obhajajo veliko svečanost narodno, tako hočemo mi tukaj v mali razmeri praznovati dan nekakošne pomembe za Postojno in za notrajnsko stran. Večkrat so Postojno imenovali središče Notranjskega, vendar ta dežela ni imela še središča življenja narodnega. Naj se od tukaj zdaj vedno bolj razvija narodni duh, kakor srce po žilah gorko kri daje telesu, — tukaj naj se po tovarših, društvenikih in prijateljih mlade te čitalnice omika, čut, zavest in navdušenost slovenska razširja po vseh trgih in selih, po gradovih in kočah tje do zadnje hišice. Vsaj imamo za to pripraven narod, narod temeljit, izviren, hraber, bistroumen in domovini zvest, kterega ljubiti in v velicih stiskah njegovih globoko spoštovati sem se učil. — Res je, da smo borni kmetje tukaj, vendar mudimo se, dovolite, le malo pri kmetu slovenskem. Popolnoma zavreči moram mnenje onih francozkih modrijanov, ki pravijo, da je kmetovski stan tretji stan. Ne tako, kmečki stan je prvi stan. Kakor gotovo smo vsi iz zemlje vzeti, tako gotovo nas zemlja redi, in iz zemlje nam le kmet pridobiva živež. Čvrsto telo, dobro zdravje in jasno pamet ima kmet v prosti naravi od Boga; iz tega stanu pa neprecenljivi ti darovi prihajajo vsacemu drugemu stanu. Kdo hrani državo in jo brani sovražnika, če ne kmet, ki jej toliko pomoči daje s svojim trudom in toliko Čet junaške svoje krvi? Od kod imamo najbolj izvrstne možake naroda slovenskega? Od kod smo dobili učenjake Čopa, Hladnika, Dolinarja, Kopitarja, Vego, Miklošiča, od kod Hrena, Lušina, Ravnikarja, Slomšeka, Brnjeta, Vrtovca, Potočnika in cel6 Častitljivo vrsto duhovnikov, kterih imena se leskečejo enako zvezdam na nebu domovine; od kod je sprejelo trgovstvo blagega našega Kalistra, ki je rojen vSlavini v postonjski dekaniji ubožec začel trgovati in slednjič ubožcem, bolnikom, dijakom, soseskam in kmetovalcem zapustil čudovite zaklade bogastva? Kje so se nam ro-
dili prvaki slovenski Vodnik, Presern, Koseški, kterim narod večno slavo daje? Oni vsi, ali vsaj njih dedovi, so se odgojili v srečnem stanu tvojem, dragi kmetic, kteremu ie v stari dobi Rimec že zaklical: „Blagor tebi, ki dalječ od mestnih homatij očetovske njive obdeluješ z voliči svojimi!" Čas je tedaj, da smo se spoznali in združili drug z družim, da si roke dajemo brat v kmetovski obleki bratu v dolgi suknji, Slovenec Slovencu, ker vsi smo sinovi ene matere Slave! Shajali se bomo v tej čitalnici, kjer si bomo vsi enega duhd domoljubnega slovanskega, vsi enacih dolžnosti in enacih pravic. Padle so ovire starih oholih nasprotnih postav, ki so kadaj v verige sužnosti kovale Slovana. Tudi nam Slovencem je odprto polje svobode, ndrodnega razvitka, narodnega napredka. Iz starodavne korenike poganja deblo mogočne lipe in poganjalo bode krepke odrastke. V njeni senci pa hočemo zvesto varovati in proti celemu svetu braniti vero, cesarja in domovino.    Vero, cesarja in domovino naj Bog živi!"
Po govoru predsednikovem pozdravlja g. dr. Costa čitalnico v imenu   dr.   Jan. Bleiweisa,   kteremu ni bilo mogoče se udeležiti današnje slovesnosti, potem v imenu odbora ljubljanske čitalnice, kteri je podpredsednik, in zadnjič v svojem imenu kot poslanec postojnskega okraja v deželnem zboru.    Navdušeni govor njegov je   bil   se živahnimi slava-klici odzdravljan.   —   Potem  so  sledile pesmi,   ki jih je moški zbor čitalničin lepo  pel,   še posebno  pa  častitamo   izvrstnima gospodoma Ditrihu in  Lebanu.    Gospodičina  F.   Ditrihova  je   dobro deklamovala pesem „vse za vero,   dom in cesarja."    Z overturo na glasoviru „la Bohemiene" sta se odlikovala gosp. dr. V. Krav s in  gospd Cepuderova.    Gospodičina A. Rosa je  pela  z malo   deklico Marijo vr-tovčevo iz St. Vida „Sarafana" tako ljubko,   da plo skanja ni bilo konca, dokler ga niste v drugo pele. — KoneČno  je   še   gosp.   dr. Lavrič s krepkim  in  veliko pohvalo sprejetim govorom ,,o slabi pedagogični sistemi prejšnjih let" skupščino razveselil.   —   Po besedi se je začel ples, kteri je trajal v pozno noč.    Med počitkom smo občudovali  bralcem   ,,Novic"   že   dobro  znano govornico gospodičino   Matkovičevo   iz   Ajdovščine   v izvrstni deklamaciji iz ,,Device orleanske." — Tako se je častno dovršila prva beseda v novem narodnem domu! Iz Ljubljane.   Volitve za mestni odbor so bile v četrtek  z volitvijo   v prvi razred končane.    Izvoljeni so bili kandidatje „centralnega odbora" gospodje: Dreo s 125, Lasnik in Alb. Samasa s 121, Pauer s 118 glasovi.    Gospodje Souvan, Auer, Blaznik in Rosman, ki so dozdaj v mestnem zboru bili in ki jih je priporočal mestjanski volilni odbor, so dobili po 90, 87, 86 in 85 glasov.  — Kdor ve,   kakošne  sile  so   združene delale, ne čudi   se izidu te volitve, do kterega pa lahko najde ključ, ako se ozre na nesrečne volitve letos v Zagrebu in lani za deželni zbor na Ceskem.   — Vladna ,,Laib." je 10 dni pred volitvami vsaki dan nanašala v svojih „Eingesendet" toliko obrek,  sofističnih zvijač in psovk na narodne zastopnike našega mesta, da se je ta sodrga gnjusila cel6 ljudem,   ki   ne   stoje   na   strani   narodne stranke.   Po  zmagi je omclknila in se le z  besedo,   na videz prav zmerno, raduje, da so ,,tako častitljiva imena prišla iz volilne urne." Tem besedam nasproti vprašamo „Laibacherico" resno le-to : kaj pa so imena: Souvan, Blaznik,   Rosman,   Auer?    Kaže  li  tako   besedovanje oni takt,   ki   naj bi po besedah „Laib." peljal v porazumljenje nasprotnih strank?!    —   „Triesterieo" in pa „Presso", ki silno vriskate, da je padla „national-cle-ricale Clique", pa vprašamo le to: kaj res misli, da je sedanji mestni odbor   kaj druzega kot ^Kunstprodukt", ki nima korenine v narodu?    Številke 90, 87, 86,   85 dosti glasno govorijo! — Ker je princip ^ovicam" od
-----169   -----
nekdaj bil ta in je še dandanes, da se ne prepirajo z narodnimi domačimi časniki, zato le prijazno prosijo g. pisatelja „12 ur v Ljubljani" v 10. listu „Primqrčevem": naj predno piše, resnico temeljito pozveda, in kadar piše, naj piše saj tako, kakor se spodobi, da nam ne bo treba „01ikanega Slovenca". Da se z glavo ne more skozi zid, to „Primorec" sam najbolje ve, ako se spominja, da z vsem svojim „mogočnim" glasom ni še celo nič prenaredil niti o tržaških mestnih niti o deželnih primorskih zadevah.  — S tem   je od naše strani konec
besedi.
—   C. kr. dunajsko   ministerstvo   kupčijstva je   pri
letošnjih volitvah novoizvoljenega gospoda V. O. Zupana za predsednika in gosp. Jan. Horaka za podpredsednika kranjske  trgovske   in   obrtnijske   zbornice
potrdilo.
—   Vsled lanske „Sokolove" homatije je že po končani „Sokolovi" pravdi imela tudi preiskava biti zoper župana gosp. dr. C os to. Radostni slišimo iz gotovega vira, da ste tukajšnja c. k. deželna sodnija in c. k. deželna nadsodnija v Gradcu soglasno sklenile, da ni nikakoršnega vzroka zoper njega preiskavo začeti. — Tako je tedaj skor čez leto in dan konec — in to pravičen konec tej stvari, o kteri so dunajska „Pressa", graška „Tagespošta" in tržaška „Trie-sterica" — pa tudi „ljubeznjiva Laibacherica" na kupe papirja napisale!
—   Zdaj ko topleji pomladanski čas ni več ugoden zabavam v zaprtih prostorih, se more res le občni priljubljenosti gosp. Fr. Grb ca in lepo osnovanemu programu sobotne njegove „besede" pripisati, da je bilo deželno gledišče toliko polno. Zopet se je g. Grrbec odlikoval v samospevih in v trispevu, ki jih je pel, in to temveč, ker je bil ta večer posebno dober na glasu. Preprijazna umetnica gospa Ana Pesjakova ga je z gosp. Valento v Donizettovem trispevu iz italijanske opere „Luc. Borgia" tako izvrstno podpirala, da so jim živahni dobro-klici doneli v pohvalo. V pevskem oddelku si je moški zbor narodne naše čitalnice pod vodstvom*gosp. Forsterja z dvema zboroma zopet svoje častno ime pritrdil; s posebno navdušenostjo pa je bil sprejet prvi zbor „Staročeska" — in to v spomin, da seje isti dan, ko seje vzlati Pragi obhajala narodna svečanost velike pomembe, tudi Ljubljana spominjala slovanskih svojih bratov na Češkem. — Instrumentalnemu oddelku je, razun overture iz Gounodove opere „Romeo in Julija", ktero je dobro godla muzična kapela c. kr. polka grof Huvnovega, bila odmerjena sicer le ena točka: trio (B dur) L. Beethoven-ovo, a ta je bila tako mojstersko izpeljana po gosp. J. Sori, kije godel, po gosp. ka-pelniku Schantel-nu, ki je na violončelu, in po gosp. A. F 6r s ter j i, ki je na glasoviru igral, da so tudi ostri glasbeni izvedenci nas zagotavljali, da je bilo to „trio" od konca do kraja tako dovršeno, da bi se težko sodilo, kdo izmed imenovanih treh umetnikov je bil prvi. — Konec „besedi" bila je vesela igra: „Bog Vas sprimi! Kdaj pojdete domu?" ki jo je g. V. Mandelc prav lepo poslovenil. Mala igrica je sicer ta, al tako prijetna in kratkočasna, da je bila z velikim zadovoljstvom sprejeta. Gospodičini Sventnerjeva in Krem-žerjeva ste bili prav brhki „Kranjici", kterima ste njuni nalogi prav gladko spod rok šli, tako pa tudi g. Jos. Nolli-u, ki je na odru kakor doma, in gosp. Drahslerju, kije bil tako izvrsten v obleki, besedi in mimiki, da ga mu ni kmalu para; tako se zna vtopiti vselej v značaj svoje role, da ga komaj poznaš na javnem odru. — Kakor smo tedaj že gori rekli, bilo je zadovoljstvo s to „besedo" veliko in gosp. Grbcu se za-hvalujemo   za  zanimivi  večer.    Sklenemo pa te vrstice
s tem/ da ga po besedah igre vprašamo:  „kdaj pridete spet?"
—  Gospodu L. Svetcu, državnemu našemu poslancu, je bilo jako nemilo, da zarad nepreneha-nega obrekovanja v „Zukunft-i", češ, da „dnina je prva poslancu", mu ni ostala druga pot kakor sodniška zarad razžaljene časti. 13. dan t. m. je bila konečna obravnava pri sodniji dunajski, pri kteri se je skazalo, da iz pomotnega razumenja je izviralo vse ono obrekovanje. Ker je gosp. Leskovec, bivši vrednik ,,Zuk.", pred sodnijo zagotovil, da hoče pomoto preklicati v „Zuk.", zato je gosp. Svetec, ki ni hotel nič druzega kot obrambo svoje časti, odstopil od dalje tožbe, in tako je stvar poravnana.
— Ljubljanskim turnerjem se je že nekterekrat primerilo, da so na svojih izhodih na deželo nadležnosti doživeli. Zato grejo posihmal vselej pod krilom žandar-jev in gosposkinih služabnikov v okolico ljubljansko. Preteklo nedeljo zjutraj so z godbo šli v Mengeš, med-potoma sem ter tje tudi z revolverji streljaje. Popoldne je po hrupnem dirndaji v zvezdnem drevoredu za njimi šlo še več druge gospode. % Ponoči nazaj se peljaje pa so bili nekteri vozovi v Črnučah in tam okoli od nagajivih ljudi napadeni, s kamnjem lučani in tepeni. Vsak miren človek obžaluje take dogodbe, ki niso le na škodo takim, ki so prizadeti pri tacih razposajenostih, ampak tudi domovini naši zato, ker vsi nam sovražni časniki na jugu in severu bojo" teh popisov polni. Ker „Novic" taki siroveži ne bero, je pač želeti, da naši bralci ljudstvo večkrat podučujejo in resno svarijo, naj pustijo vsacega ptujca na miru, kdor jim nič zalega ne stori, ker to zahteva olikano življenje.
—  „Sokol" napravi, ako bode vreme ugodno, v četrtek, na Vnebohodni dan, svoj prvi izgred. Zjutraj ob poli 6. ure gre iz Ljubljane čez Šiško, Dravlje in Sujco do cerkve na Hruševem, kjer bode sv. maša s petjem čitalničinih pevcev.    Po   sv. maši je   zajuterk v
Sujci. Potem idejo čez Dobrovo do Ločnikarja na Vič, kjer bo skupni obed ob 1. uri popoldne. Po obedu je občno raz veselje vanje „Sokolov" in prišedših gostov. — Ako bode neugodno vreme, prestavi se izgred na nedeljo, to je 24. dan t. m.
—   Vipavke so nam letos že 12. dne t. m. prve češnje v Ljubljano prinesle.
—  (Zgubljen fant.) Matija Kelemina, 9 let star, je iz Ljubljane zginil preteklo sredo okoli poldne. Skrbni starši prosijo, kdor morebiti kaj ve o zgubljencu, naj to naznani ljubljanski mestni gosposki.
—  (Odprava.) V 45. listu lanskih „Novic" sem rekel zadnjo besedo, ktere mi nobena zvijača „Laib. Einsendierjev" ni mogla podreti. Pri tej besedi ostanem enkrat za vselej, ker mi ni na čast boriti se s skritimi zasedniki.                                 Jož. Blazni k.