Gospodarske stvari. O vinstvu, ali kako se vino v kleti oskrbuje. (Spisal Franjo Jančar.) (Konec.) Kaj je s starim sumljivim vinom storitii Kader se nam v kterem sodu staro vino ne dopade, bodi si po barvi ali okusn, je prvo: vino pretočiti. Večkrat utegne sod kriv biti, da se vino skazi, ker ni bil zadosti snažen ali sicer za vino ne prikladen. Ako pretakanje ne zadostuje, se naj kakih 3 de 6 škafov odtoči, in toliko mošta ali novega vina vanj vlije; po tem mora staro vino vnovič delati in vreti; tako se vse vino predrugači, postane prav sladko in prijetno, ne bo sicer čisto, pa tudi gosto ne. Ko je novo vino dodelalo, tudi poprejšna sladkost mine; po tem se sopet sod pretoči, dokler popolnorna čist ni. Če bi se pa pri vsem tem še ne udalo, se naj vino v dva nianjša soda pretoči in za domačo rabo obrne. Nikakor pa ne gre s takim vinom drugo dolivati. Kako se s sladinom ravndf Sladin se ravno tako oskrbljuje, kakor mošt in vino, samo da se mora bolj pazljivo z njim delati, ker je veliko veee vrednosti; zato se tudi z najboljšo vinsko kapljico doliva, če niso polne steklenice od tretjega koša pripravljene. ali kar je še boljše, s sladinom napolnjene, in bi se s tim dolival. Inače se zamore s snažnim kremenom ali kišlekom sod uapolnjevati, ako ni nobene tekočine, ki bi za sladiu sposobna bila. Ko se je že sladin popolnoma zgodnjal, ga je dobro v manjši sod pretociti, in kar preostaje, steklenice napolniti; tako bo zadost doliva, pa tudi o kaki potrcbi polna steklenica sladina pri rokah. Kedaj je najbolje vino prodati ? Kdor mošt v kadi proda, najbolje stori. Saj smo se zadosti prepričali, koliko da je z vinom dela! Vsega tega se vlastnik znebi, če zamore most v kadi prodati; skupljeni denar laliko na obresti obrne, ki mu gotovo zdatno odškodujejo tisto ceno, ktera bi ga doletela, ko bi stareje vino drajse prodal. V resnici bi se moralo 10 veder vina vsako leto najmanj za 15 do 20 gld. drajše prodavati, če bi vlastnik hotel popolnoma odškovan biti za vse skrbi, trpljenje, delo in škodo, ki ga skoz euo — kaj se le skozi več let zadevajo! Po takem bi moial vlastnik, ki več let staro vino v pivnici oskrbljuje, blizo tako prodavati: mošt v kadi za 60 gold. 10 veder; drugo leto: 80 gold. 10 veder; tretje leto: 100 gld. 10 veder itd.; kar vendar nikakor ne kaže našim vinorejcem, ker ni dostojnega oskrbovanja, niti nimajo zadosti prostora za vino od več let v svojih pivnicab. Je li bolje vino 8 sodi ali brez sodov prodati? Vsekako je bolje vino brez sodov prodati, nego s sodi vred, ker je hrastov les vedno drajsi, torej tudi sodi, kupec pa malo ali nič dražje vina ne plača, ali ga s sodi ali brez sodov dobi in si mora svoje sode pripeljati, samo da so cimentirani. Ako bi kupec z necimentiranimi sodi pvišel po vino, so sodi vselej preveliki, in vesel bodi, ako pri 100 vedrih vina le 5 veder zgubiš, ker nisi poprej kupca opomnil, s kakošnimi sodi da ima po vino priti. Ali pa kupcu naznani, iz kterih sodov da želiš vino prodati, koliko ga je, in kakošno; le to in toliko mu ga prodaš, in ne kapljice več; naj že ima in pride s kakošuimi koli sodi; pa je besede konec. Tako tudi mi sklepamo razpravljanje o vinstvu ali kako se vino v kleti oskrbljuje. Bog daj mnogim v korist! 0 govedarstvu. (Podnk v ljutomerski kmetijski soli.) So tudi krave, katere zato težko rodč, ker je sad v njib slučajno nepravilno obrnjen. Uzrok težavnega poroda v tem slučaji je da se sadova dlaka uplra proti izlazu, ker je narobe obernjena. In ker se dlaka zavihuje, se porod bolj silnogodi; zarad tega pa se razdraži, oteče ter skrči rodilni prehod. Ako je kaj tacega v tvojem hlevu, urno pokliči pripravnega porodničarja in lehko ti obrne tele v medenšci (maternici; mrenici ? Vred.) ter resi kravo in tele. Ako pa pravilno leži sad, le nikar si ne zavihuj rokavov in ne maži si rok za to, da bi botel pomagati naravi, kakor mnogi delajo ter navezuj6 tele, da bi ga sb silo iztirali (!) če tudi krava počasi rodi vendar je bolje, nego da bi kdo brzdal po rodilib, kar uzročujč, da oteče sliznica ter se skrči izlaz. Ko je že tele popolnoma zvunaj , potem se krava navadno kmalu oh-ebi. Ako pa posteljica pravilno neče od krave, dajajjej vsaki dan 3kiat po poliči žlema lanenega semena. Ta pripomoček se da pa tako-le pripraviti. Knhaj 5 ininut 3/i pinta laneuega semena v 10 bokalib vode. Ako bi to ne pomagalo v nekoliko dneb, daj kravi 2 do 3 lote precejenega čaja iz jatnovib listov (sadebaumblaetter),*) katere si kuhal 1 minuto v policu vode. Najbolje storiš, ako tudi v tem slučaji pokličeš umnega živ. zdravnika. Popkovine ne prerezavaj, ampak pietrgaj jo, da ne kervavi. Ko krava obliže tele, loči ga od lnatere v tak prostor, da se lebko gledata, da ne žalujeta preveč drug po drugem. Ta prostor pa dobro nastiljaj se slamo in naj je tako zadelan (ograjen), da se kje ne more udeti in da mu je nemogoče crez skakati. Za tele naj bo, dosti pvostoia, da more svobodno skakati po njem. Nikar ne navezuj teleta prvo leto! Zelo napačno pa ravnajo gospodarji, katerim ni mar; da bi tele bilo ua suhem; ampak kakor jetnik mora biti priklenjeno že prvi den; da res revče, ki je bilo v plodnici 40'/2 tedna, le enkrat ne more svobodno poskociti, da bi se mu raztegoval život tcr pospeševala rast. Vrh tega pa še leto in dan zastonj vzdiguje otekle nožice iz gnojnice, ki mu razjeda mehke parkljice itd.! Tele naj je tudi na 17 do 18 R toplem prostoru, 15 stopinj gorkote bilo bi prehladno, kajti pred porodom mu je bilo 30 stopinj normalne živalske topline ia sedaj je še jako občutljivo. Prepib ne sme uikdar biti po teletu. Naj bi toraj vsak gospodar imel v blevu termometer ali gorkomer, da bi znal, koliko topline je v njem. Ta pripravica pač le nialo stane. Hlev naj je osnažen pajčevine itd. iu prezračiti ga treba vsak dan od ene straui. Tele naj ne skače med drugo živino po blevu, da ga ne poškoduje! Nakateri sicer slavni gospodarstveni pisatelji trd6, da je dobro, ako je tele vedno pri materi, da jo sesa kedar hoče; toda tega ne bodem nikoli odobraval, kajti na ta način prehudo izdelava tele kravo z bubanjem. Tele naj je tedaj na svojem kraji in vadimo ga že prve dni piti iz posode. Tele leliko oslepariš s tem, da mu deneš v mleko prst in tako se precej navadi piti misle, da je perst zizek. *) Izvolite g. pisatelj to po domače povedati. Vredn.