Št. 59. V Gorici, v soboto hdne 28. maja 1910. Tečaj AL, Izhaja trikrat aa teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana : vse leto . . 15 K ' % » . . 10 „ Posamične šte^tfk^ stanejo K) vin. V Gorici se prodaja »Soča-1 v vseh tpbakarnah. „SOGA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem. io^GradišČanskem in dvakrat v letu „Vozni red že-leznic, parnikoT in poštnih zvez". Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici vi. nadstr. na ' Uprcrviiištvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslaniee se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telafon it. 83. »Gor. Tiskarna" A. Gabrgček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Deželne podpore. (Konec.) 244.200 K. O osuševanju močvirji v Furlaniji smo govorili že obširneje v posebnem članku v »Soči«. Res, da je bil prvotni načrt v ta namen sprejet v deželnem zboru že leta 1908., toda vso reč so preštudirali z nova ter jo končno predložili v mi-noletn zasedanju kot popolno. Sprejeli so zakonski načrt, iz/ katerega smo posneli >& 1. in 5., iz katerih odseva, koliko bo angažirana dežela s prispevki pri osuševanju močvirji. Omeniena >?$. se glasita: S 1. Zadrugi »Prvo avstrijsko osuševanje« se d o v o I j u j e za osuševalna dela na H. in !V. oddelku in na Manoletu, ki se imajo izvršiti v občinah Oglej, Červi-njan in Terc s potroškom 740.000 kron. sledeče podpore: 1) Deželno posojilo v izmeri 55f/ proračimjenega troška, to je v najvišjem znesku 407.000 kron proti letnim obrestini po 2'/( ; ta znesek bode morala vrniti zadruga deželi v 30 enakih letnih obrokih pričenši po preteku desetih let po dejanski zapričetih delih; 2) s pridržkom potrditve vstavnini potom nepovraten prispevek iz državnih ameljoracijskih zalogov (Zakon z dne A. januvarja 1909. drž. zak. št. 4) v izmeri 45'/ dejanskega troška, potrebnega v izvršitev osuševalnega dela, — izvzemši potrošek, potreben v dosego deželnega posojila, navedenega v 1. točki in trošek za dotične obresti — toda v uikakem slučaju višji prispevek od Aof/< proračimjenega troška to je v najvišjem znesku 333.000 kron. S 5. Na podstavi § 11 zakona z dne A. jan. 1909. drž. zak. št. 4 in s pridržkom ustavne potrditve se dovoljuje pokneženi gro-fovini Ooriško-Gradišeanski iz državnega ameljoracijskega zaloga posojilo, znašajoče 50/v posojila, ki je ima dežela do- voliti zadrugi (1. točka § 1.) to je v zne- : sku 203.500 kron. To posojilo, za katero bode plačevati 2'/ letne obresti, se vrne v rokih, enakih onim, ki so določeni za posojilo, ki je ima dovoliti dežela zadrugi na podstavi določil I. točke § 1. I Navedena dva paragrafa govorita dosti jasno., Deželno posojilo bo znašalo 407.001) K proti letnim obrestini 2'/. Zadruga vrne to svoto v 30. letih. 50'/ posojila dobi dežela iz amelijoraeijskega zaloga po 2'/, ali 50'/ posojila mora iskati dežela sama dr ugodi. Tega posojila pa ne dobi po 2'/-. Računajmo, da dobi to posojilo po A'/', bo morala plačevati dežela sama obresti 2'/<. To pa je lepa svota v 30 letih. Ta svota znaša 122.100 K. Vračati pa se začne po 10 letih. Torej bo taca s plačevaia dežela obresti od celega zneska 407.000 K in sicer od 203.500 K po !'/<, od drugih 203.500 K pa po A'M. To znaša drugih 122.100 K. Skupno torej 244.200 K. Pred dvema letoma se ni dovolilo nobenega zneska, sedaj ko je stvar popolna ter dobi ali že ima kot taka potrebno sankcijo, so dobili 60.000 K letos. —¦ V resnici pa plača dežela za osuševanje močvirji 244.20U K. Saj je vendar tukaj zakon, katerega si mora tolmačiti vsakdo tako, kakor si ga tolmačimo mi. Saj govori vendar jasno. Svinčnik v roke pa naj si vsakdo izračuni, koliko podporo so si zagotovili Lahi s tem zakonom! No, pa če so dobili že 60.000 in so ti ušteti med izkazanimi laškimi podporami, jih odštejemo pa od svote 244.200 K. Torej 244.200 manj 60.000 Prištejmo to svoto, kamor tiče, Lahi jo imajo zagotovljeno. 1 ^Torej za Lahe smo izkazali novih podpor in '/a splošnih 948.488 Če prištejemo 184.200 dobimo 1,132.688. Za Slovence smo izkazali novih podpor, '/a splošnih in po odbitku »prispevka« za vipavske občine 676.415. Torej Lahi 1.132.688 Slovenci 676.415 184.200 i Razlika 456.273 Torej vedno slabše za nas. Lahi vedno več! In če bi tudi prišteli tistih 100.000 K za vodovod po Vipavski dolini, bi ostala razlika 356.273. I Zaman je ves trud klerikalcev, doka- zovati, kakor da so Slovenci več dobili. i To je prebedasto, tega ne verjame nihče v deželi. Upoštevati se mora, kaj so dobili in kaj so si zagotovili, kaj se jim je torej dovolilo! Lahi so tiči pa znajo svoje pridobitve prav prefrigano skriti, da se jih na tihem toliko bolj vesele! »S potrebno .previdnostjo«. Precej je bilo dovoljenih tudi takih podpor, o katerih se je reklo, da naj se izplačajo »s potrebno previdnostjo«. Na slo- j venski strani jih je bilo seveda več kot na laški. T o r e j od p a d e zopet neka j j tiso č a k o v. ker ni dvoma, da bo previdnost »potreb!.- pri takih slovenskih podporah! Število podpor. Na laški strani je podpor okoli 90, na slovenski okoli 190. Iz tega se vidi, kako so si Lahi znali lepo zbrati ter določiti, kam naj gredo podpore; zbrati tako, da se gotovo izplačajo. Na slovenski strani | pa se vidi neko hitro, nepremišljeno nabi- ranje, na ene kraje polno, na druge nič, ali število je veliko — koliko se izplača, to je pa drugo vprašanje! Obupni položaj. Ce bi črtali še iz letošnjih podpor svoto za gorsko železnico, ki je tudi negotova, ostane presneto malo!----------- H koncu omenjamo, da so pričeli zasedanje, tako »plodovjto« na podporah, z obupnim krikom; »da je položaj deželnih financ obupen«, »da ni več mogoče povišati sedanjih deželnih naklad«, »da ni mogoče jztakniti drugih virov dohodkov v kritje letnih primanjkljajev deželnega proračuna« ...... Končali pa so tudi z obupnim krikom: da je primanjkljaja 1,155.456 K; da je položaj deželnih financ obupen, da so avtonomni Činitelji nezmožni prispevati še nadalje za javno-koristna dela.....ter d a s e i m a 5 o d o v o 1 j e n e p o d p o r e izplačati pod dano previdnostjo.« No, kaj se to pravi? To postavlja še-le v pravo luč vrednost dovoljenih podpor. Ni pa dvoma, da bodo Lahi že znali storiti potrebno, da dobijo izplačane vse, morda zapade kaka malenkost, ali bojimo se, da z a p a d e p r a v naslove nski strani vse polno podpor ter da se jih izplača le malo! Najbrže bo tako!! — Do konca 1909. zapadlih je bilo 9 desetin slovenskih. Poziv občinam, društvom, korporacijam. Končno poživljamo občine,- društva, korporacije, sploh vsi prizadeti, poskrbite hitro, da bo vse narejeno, kakor potrebno, za izplačilo dovoljenih podpor..... potem bomo videli, kako se bo držal tisti deželni oče, ki je poprašan (ko so delili na desno in levo); »Za božjo voijo, kaj delate? Kje pa vzeti toliko denarja za podpore«, odgovoril smehljaje v svoji modrosti: »A, saj tako ne bo treba vsega izplačati«! Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal Joles Verne. — Prevel 0. I. (Dalje). Šestega januarja torej da Hatteras ukaz na odhod in to sredi snežnega viharja; doktor poda zadnja navodila za bolnike in Bell in Sinipson se tiho poslovita od svojih sodrugov. Hatteras se hoče glasno posloviti, a opazi, kako ga vse hudomušno gleda. Zdelo se mu je, da je zapazil ironičen nasmeh na ustnih Shandona. Zato je molčal. Morda se je za trenutek še obotavljal, ali bi šel ali ne, ko je pogledal Forvvarda. Toda bilo je že odločeno; sani so bile že obložene in naprežene na ledeni ravnini. Bell je korakal naprej, drugi so sledili za njim. Johnson je potovalce spremljal za četrt milje; potem pa ga je Hatteras prosil, naj se vrne na ladjo, kar stari mornar tudi stori po srčnem slovesu. V tem hipu se Hatteras obrne zadnjikrat proti ladji in vidi, kako izginejo skrajni konci jadrnikov v motnih snežnih oblakih. XXIV. Črez ledeno ravan. Mala peščica je zavila proti jugovzhodu. Sinipson je poganjal vprežeue pse, Duk pa mu je pomagal, ne da bi se mu kaj čudno zdelo, da njegovi sodrugi vlečejo sani. Hatteras in doktor sta hodila zadaj za sanmi. Bell pa jo je mahal naprej in preiskoval s svojo palico, če so ledena tla varna. Toplomer je naznanjal, da se" bliža sneg, ki je kmalu začel padati v debelih snežnrkih. (iosti meteži so še povečali težave na potovanju, tako da se ni dalo iti v ravni črti in tudi ne hitro; vendar so prehodili po tri milje veni uri. Vslcd hudega mraza je bila ledena površina vsa zvita, neenaka in grbasta, tako da so se sani močno streso-vale in nagibale, da se je bilo bati, da se prevrnejo; vendar je šlo še vse po sreči. Hatteras in njegovi sodrugi so bili skrbno zaviti v svojo obleko iz kož, ki je bila izdelana po groenlandskem kroju, ki se seveda ne ozira na lepoto, temveč na priklad-nost; glava je vsa tičala v ozki čepici, ki seveda ni nič prepuščala vetra in snega; samo usta, nos in oči so bile v dotiki z zrakom; kajti visoki ovratniki in natieki za nos niso prav nič pripravni, ker se v mrazu strde in se zvečer težko suamejo. Sicer mora imeti pa dihanje prost izhod, drugače se sapa streli neposredno na predmetu. Neizmerna ravan se je razprostirala v enolično daljavo, da je bila kar utrudljiva; povsod le enolični kupi in nepravilni griči snega, ledene gore, med katerimi so se vile zavite doline. Potniki so hodili s kompasom v roki in malo govorili. V tako mrzlem ozračju je bilo težko usta odpreti, kajti bliskoma so se naredile ledene konice med ustnicami, ki jih gorka sapa ni mogla zlepa raztopiti. Zato so molče korakali in vsak je s svojo palico tipal nepoznana tla. Bellove stopinje so se vdirale v mehke plasti; pazljivo so mu sledili in koder je on-šel, je morala iti tudi ostala peščica za njim. Nešteto medvedjih in lisičjih steza se je križalo na vse strani; toda prvi dan niso opazili niti ene teh živali; sicer bi bilo pa loviti jih nevarno in tudi brez haska, ker. sani ni kazalo obteževati, ki so bile že itak preobložene. | Na takih pohodili potovalci navadno puščajo svoje potrebščine med potjo in jih zakopujejo v sneg, da so varne pred živalimi; s tem si olajšajo potovanje. Nazaj grede pa polagoma jemljo shranjena živila. Hatterasu kaj takega ni bilo mogoče, ker ni bil gotov, če ni morda ledena poljana premična. Na suliem bi bila taka izložba zelo pripravna, nikakor pa ne na ledu; vrhu tega je bilo potovanje negotovo in ni bilo lahko se vračati po istih krajih, koder so prej šli, O poldne se ustavijo v zavetju neke ledene stene; za obed použijejo nekaj pemmikana in vročega čaja; ta pijača jih je zelo poživila in so si jo privoščili v obilni meri. Po enournem odmoru se zopet odpravijo na pot; prehodili so prvi dan okrog dvajset milj, tako da so bili zvečer ljudje in psi utrujeni. Vendar so morali kljub svoji utrujenosti H kopati stanovanje v sneg, kajti šotor bi ne bil zadoščal. V poldrugi uri je bilo delo končano. Bell je pokazal pri tem vso svojo spretnost. Z velikim nožem je rezal ledene ploče in jih urno polagal drugo na drugo, vse je dobivalo nekako okroglo obliko in slednjič je zadnja ploča zatvorila ves obok, ki je bil precej trdem, Mehki sneg pa mu je služil za malto, s katero je zamašil' vmesne luknje, in ker se je sneg kmalu strdil, je vse skupaj tvorilo nekako celotno zgradbo iz ledu. »K mizi!« zakliče kmalu doktor ljubeznjivo, Skupno so použili svojo večerjo, ki je bila sicer vedno ista, a vendar kr.epčilna; potem pa je bila prva misel na spanje. Po snegu so pregrnili pogrinjala iž kož, da so se zavarovali pred mokroto, nogavice in obuvala pa so dejali sušit nad ognjišče. (Dalje pride.) ..._...,_.... ^ na (S Komenščine.) Na članek v »Soči« Vam poročamo, da je letos po Krasu manj kobilic nego lani. Vendar bi bile koristno pokončevati jih, da se za prihodnja leta spet ne razmnože in provzročijo ogromne škode. — Držimo se načela, da ie bolje nevarnost preprečiti, kakor se ž njo bojevati, ker v letu, ko nastopijo kobilice, ni letine, klju-bu vsemu pokončevanju, ker prehite svojo pokončevalce. Zato pa je kar naravnost potrebno, da se letos prav pridno pokončuje kobiliceterne čaka, da se zaredijo ter nam drugo leto napravijo zopet ogromno škodo! Lansko leto se je plačevalo samo šolskim otrokom nalovljene kobilice. — Prav bi bilo in še z mnogo večjim uspehom, ako bi bili deležni plačila tudi drugi, odrasli ljudje. Otroci so vedno otroci! Več jih nalovi resen človek v eni uri, kakor muhast otrok cel dan. Opazovali smo to lani. To stališče je **iIo zavzeto tudi v seji okrajnega šolskega sveta v Sežani, do katerega se je obrnil deželni šolski svet z vprašanjem, ali bi bilo potreba, da se otrokom da dopust (potika prosto) že po-, četkom aprila. Sklenilo se je v Sežani pri okrajnem šolskem svetu, da otroci so v prvi vrsti določeni za šolo in naj se druge ljudi na-graduje za lovljenje kobilic, ki bi po mnenju nekojih udov vspešnejše izvršili ta posel. Strinjamo se s pozivom do deželnega odbora, naj pomaga takoj ter uporabi na razpolago mu dani denar v svrho pokon-čavanja kobilic. potrjeno tudi po svedokih Antonu Gerze-jlflCll » jU in Francu Čebron. To dejanje smatrati 1LUJU. , je b.Io ysfed tega za doialfcA Prvi del žalitve tvoril bi bil prestopeKjjro § 488 k. . z., ker je obdolženec z isto obdolžil za- gledč kobilic j sebnega obtožitelja zaničljivega dejanja: Jutri veselica uotlružnice C. in M. v Pevmi. Rihemberški župan Pavlica spoznan pred sednijo krivim nečastnih dejanj. Mnogo smo pisali tekom let proti znanemu rihemberškCmu županu, očki Pavlica. Vse je bilo seveda resnično; mož se je jezil, »popravljal« ali pa molčal, kakor mu je kazalo. Slednjič po dolgih letih se je pa le opogumil, prijel nekoga, ki mu je nekaj očital, ter ga tiral pred sodni jo, izpred katere pa je šel obsojen očka župan sam. Poslušajmo, kaj pravi razsodba. t U 51/10 — V imenu Njegovega Veličanstva cesarja! C. kr. okrajna sodnija Ajdovščina, je o obtožbi Josipa Pavlica kakor zasebnega obtožitelja zoper Leopolda Kerševana, zavoljo žaljenja časti v navzočnosti Josipa Pavlica kakor zasebnega ootožitelja, njegovega zastopnika dr. Pavletiča, prostega obtoženca, njegovega zagovornika dr. Leupušček-a, po danes dognani razpravi -po predlogu obtožitelja, da se vporabi zakon, razsodila tako: Leopold Kerševan, Jožefov, iz Ri-hemberka štev. 46, tamkaj rojen meseca januarja 1869, kat. samec, dninar, alfabet,: oprošča se v zmislu § 259 št. 3 k. p. r. od obtožbe radi prestopkov po §§ 488 in 491 k. z., da bi bil dne 8. februarja 1910 v prodajalni Antona Gerzej v Rihemberku govoril o zasebnem obtožitelju Josipu Pavlica, županu v Rihemberku, da je rekel zasebni obtožitelj Francu Birsa, krčmarju v Trstu, da mu ne napravi domovnice za vsprejem domovinstva pod Trst, ako od njeganekupinajvečjisodvina, in dasopriobčini sami pojedeži — teh ubozihin da jedo ubogih žulje, namesto, da bi pošteno delali, — in da bi bil s tem obdolžil zasebnega obtožitelja lažnjivo nepoštenega dejanja, ki bi ga utegnilo v mnenju ljudi ponižati, in bi ga bil na javnem in v navzočnosti več ljudi obdolžil zaničljivih lastnosti. Razlogi: Obdolženec sam je priznal, da je govoril 8. febr. 1910. v prodajalni Antona Gerzeja v Rihemberku o zasebnem obtožitelju zgoraj navedene žalitve, in isto je drugi del pa bi tvoril prestopek po §491 kz., ker ga je obdolženec z žaljivimi besedami obdolžil zaničljivih lastnosti. Glede dveh dejanj pa je obdolženec v zrnislu §§ 490 in 491 kz. nastopil dokaz resnice in je istega tudi doprinesel. Kar se tiče prvega dejanja, potrdil je svedok Franc Birsa na popolnoma verodostojen način, da mu je zasebni obtožitelj odgovoril na p-<*Šnio, da se mu izda do-movnico v svrho dosege domovinske pravice v Trstu: »pridite k meni po en sod vina in precej vas naredim trieština.« Na zgolj negativno pričevanje svedokov Ivana Sever in Franca Pečenko se ni moglo ozirati in to posebno ne glede na okolnost, potrjeno po svedoku Francu Birsa, da takrat Ivana Severja ni bilo navzočega in da se je pogovarjal v kuhinji s svedo-kovo ženo. Ker je toraj obdolženec dokazal resničnost te svoje tritve, moralo se ga je o-prosttti. Glede druge žalitve, da so namreč pri občini, katere župan je zasebni obtožitelj, sami pojedeži teh ubogih, in da jedo ubogih žulje, — skliceval se je obdolženec v smislu § 491 kz., drugi odstavek, na več nečastnih dejanj zasebnega obtožitelja. Izmed teh smatrala so se za dokazana sledeča: 1.) Od 14.—19. decembra 1908 vršila se je v Rihemberku komisija v svrho av-tentizacije železniških mej, katere je vodil podpisani sodnik, in katere član je bi! tudi zasebni obtožitelj, kakor rihemberški župan. Od urada za razlaščanje zemljišč dobil je zasebni obtožitelj, kakor je sodniku samemu znano, zelo dobro plačane dijete menda po 20 K na dan, toraj skupaj za 6 dnij 120 K; Česar zasebni obtožitelj ni zanikal. Proti temu pa si je on za iste dneve pri občini zaračunal dijete po 6 K na dan; kakor to poizhaja iz pričevanja pregledavca računov Antona Gerzeja in iz denarničnega dnevnika točka 302, katerega je priložil zasebni obtožitelj sam. Glede tega dnevnika je omeniti, da ne more tvoriti nikake dokazne moči, ker je nevezan in pisan po zasebnem obtožitelju samem in tudi po njem samem podpisan. Pri točki 302, kjer so napisani dnevi zgoraj navedene železniške komisije, dostavljeno je še namreč »za vse obč. komisije in pot v Trst zaračunam«. Ta do-stavek ni v nikaki zvezi s troški železniških komisij in evidentno se znesek 26 K, ki je napisan v isti vsoti, nanaša samo na dijete železniške komisije namreč 6 dnij po 6 K znaša 36 K. Dotična pola denarničnega dnevnika videti je tudi bolj na novo pisana, kakor druge pole in jako ve-rojetno je, da je omenjeni dostavek dodal zasebni obtožitelj. Sicer pa je to brezpomembno in bi zasebni obtožitelj z omenjenim dostavkom ie nekoliko ublažil učinek nečastnega-dejanja, izbrisal pa bi ga ne, ker je na vsak način tudi iz tega dnevnika razvidno, da si je zasebni obtožitelj ysaj del zneska 36 Kzaračunal za dijete železniške komisije. V očigled dejstvu, da je potegnil vže od urada za razlastitev zemljišč za iste dneve krasne dijete po 20 K na dan, je to dejanje, da si je še pri občini zaračunal dijete gotovo nečastno in je vže vsled tega obdolženčeva trditev, da je zasebni obtožitelj pojedež denarja ubogih ljudi, opravičljiva. 2.) Iz pričevanja in vsled tega zelo verodostojnega pričevanja Vinkota Cigoj poizhaja nadalje, da je bil zasebni obtožitelj za časa gradnje bohinjske železnice sklenil v lastnem imenu s tvrdko Madile & Comp. najemno pogodbo, temeljem katere je oddal tvrdki v najem »die Stras-senrader im Niveau ues Oiundsluckesdes Burgermeisters«. Ta okolnost potrjena je tudi po svedoku Antonu Lokarju, iz čigar pričevanja tudi poizhaja, da zasebni obtožitelj dotične najemnine letnih 30 K, — ni oddal cestnemu odboru. Pismo tvrdke Madile & Comp. z dne 3. nov. 1903. tega dejstva ne more ovreči, ker se v istem govori samo glede zemljišč zasebnega obtožitelja, in je popolnoma mogoče, da je on zraven cestnih robov oddal v najem tudi kaj svojih zemljišč. Tudi to dejanje, ki se dotika vsa) kazenskega zakona je nečastno v zmislu § 491 k. z. ¦ 3.) Isti svedok potrdil je tudi, da je bil v onem času nesel k zasebnemu.obtožitelju podpisat neki reverz, v kale^m bi občina jamčila za vsako eventualno škodo, ki bi nastala vsled neodpeljav&mate-rijala — vsled hudournika Ravnak; da se je bil zasebni obtožitelj izrazil, da podpiše reverz le pod pogojem, ako mu podjetje odstopi prevožnjo kamenja iz Ka-menščeka po 1.80 K m:s. Vse to dejanje samo na sebi ne glede na okolnost, je-ll dobil prevožnjo zasebni obtožitelj sam, ali pa njegov sin, smatrati je za nečastno, ako je namreč zasebni obtožitelj za jedno uslugo, ki jo je imela storiti občina podjetju, zahteval protiuslugo za svojo osebo. 4.) Nečastna so tudi dejanja zasebnega obtožitelja, tičoča se dijet volilnih komisarjev pri občinskih volitvah v letu 1902. Iz pričevanja Ivana Colja poizhaja namreč, da neki Josip Robič takrat ni bil član komisije — če tudi je podpisan na dotičnih zapisnikih, da je pa proti temu potegnil dijeto 16 K in to z vednostjo zasebnega obtožitelja predsednika komisije. Tudi se pravi izkoriščati občino, ako je župan, kakor plačan občinski tajnik, imenoval za tajnika pri občinskih volit-vuh drugo osebo in potem izplačal dijeto temu in sebi, namesto da bi dal svojo dijeto imenovanemu tajniku, ali pa tega plačal iz svojega. Obdolženec je toraj dokazal zasebnemu obtožitelju razna nečastna dejanja, katera opravičujejo njegovo očitanje, da so pri občini pojedeži žuljev ubogih ljudi. Iz celote kazenske pravde zadobi se vtis, da zasebni obtožitelj, kakor župan občine Rihemberk ni opravljal svoje službe v blagor občine, temveč dosti bolj z namenom se s to službo okoristiti, in da se je\ v dosego tega svojega namena posluževal večkrat nečastnih, da celo kaznjivih dejanj, in to v škodo bogatih In revnih davkoplačevalcev. Iz navedenih razlogov moralo se je torej obdolženca oprostiti. C. kr. okrajna sodnija Ajdovščina odd. II., dne 19./5. 1910. Razsodba pove dosti! ¦Politična oblast je dolžna takoj odstaviti župana Pavlico ter izročiti posle županije v varne roke! DOPISI. Iz temenskega okraja. Komen, 25. maja 1910. — (Kaplani n a s t e p e j o). - Tako se je glasil naslov dopisa v »Soči«, s katerim sem po dežel-nozborskih volitvah potoži!, da smo že tako daleč pod klobukom inkvizicije, da nas že kaplani dejanski suvajo, ako jih slepo ne vbogamo. »Gorica« je takoj odgovorila, da ni res. Molčal sem in čakal izida tožbe, katero je vložil suvani Jos. Švara proti kaplanu Lavrenčiču iz Škr-bine. Znani sodnik dr. Lavrenčič v Komnu je toženega kaplana oprostil in tožite-Ija Švaro obsodil. — To smo pričakovali od Lavrenčiča. (Ta kaplan je znan že iz njegovega postopanja dogovorno z dekanom komenskim pri znani >aalmatinski ekspediciji«, naperjeni proti poslancu Štreklju, o kateri smo svoj čas obširno poročali.) Ker je bil toženec oproščen in tožitelj obsojen, je pa višja tržaška sodnija dr. Lavrenčiča podučila, kako ima .iiii ter je kaplana obsodila na 40 K gl, • )a se pa temu »apostolu miru« in učiu. i morale ne zgodi krivica, ga je škof odškodo-val za »zasluge« z boljšo službo. Kaplan nas že v Komnu tepe, talio smo vzdihnili in milemu Bogu tožili, ko so je kaplan M. na'dan občinske volit/e lasa! z občinskim redarjem, ker mu ta ni hotel dovoliti v prostorih obč; hiše večih pravic kakor ostalim kmetom - občinar-jem. — Sam politični komisar je moral mtervenirati in umiriti razjarnega kaplana, pozneje ga je pa sodnija podučila z diktirano denarno globo, da se morajo kaplani dostojnejše obnašati. Prijatelj njegov pa mu svetuje, da kupi »olikanega Slovenca« ali »Galatea«, ter da se iz teh knjig uči, mesto da drdra vedno okoli. »Gorica« ima v Komnu »točnega« poročevalca; čudno, da ni prinesla teh cvetk iz kaplanskih vrtov*-- Y. Komen 24. maja. (Roditeljski sestane.) Tukajšnje učiteljstvo sklicuje na dan 29. maja (v nedeljo) svoj drugi roditeljski sestanek, ki se vrši ob 3. uri.popoldne v šolskem poslopju. Vspored sestanka: I. Voditeljev nagovor navzočim. II. Predavanje občinskega zdravnika dr. Reje: »Alkohol z ozirom na mladino«. III. Predavanje šols. voditelja A. Lebana: «Laž-niva mladina«. IV. Sklepni govor voditeljev. — Roditelji in prijatelji ter prijateljice šolske mladine in učiteljstva se uljudno vabijo na ta roditeljski sestanek. Iz ajdouskega okraja. Iz Gor. Branice. — V »Pr. L.« se neki »Vedež« zaletava v veselico in ples, katera je bila dne,8. maja 1910. Ne čudim se, da ga dotična prireditev jezi. Od naše prireditve ima dobiček naša prepotrebna družba sv. C. in M. Kdo ima pa dobiček od Vaših prireditev? »Vedež«! Odgovori! »Vedeževa« jeza je brezpotrebna. »Vedež«, poglej nekoliko okoli sebe. Potem boš videl, kje se več pleše. Videl boš tudi, v katerem času se je plesalo in se pleše. Če pa hočeš še kaj vedeti, poprašaj svoje pristaše, kako oni plešejo in kje, čeravno prepovedujejo ples na vse pretege. Veš ti »Vedež«! Najbolje je, da molčiš. Ako pa hočeš še kaj slišati, pa se le zopet oglasi. Pa tudi za Vas, g. Šmid, imam nekaj. V nedeljo ste povzročili obilo smeha po vasi. Živ krst Vam ne verjame, da Vam je škof prepovedal, da ne smete dičesar dati v cerkvene namene. S takimi čenčarijami se le smešite! Smrkovec, pobalin itd. si pa lahko doma pridržite in ni potreba v cerkvi pitati s takimi imeni poštene in dostojne fante. Cerkev je hiša moltive, a ne hiša zmerjanja in pretenja. Kot duhovnik morate že to vedeti. Za danes za dosti, prihodnjič pa še kaj! Iz Branice, dne 23. maja. V zadnjem »Primorskem Listu« se neki Človek pod imenom »Vedež« zaganja v mene, oziroma mojo družino. Da je »Vedež« v pravem pomenu besede, se uže iz tega razvidi, da nima niti pojma o lastninski pravici; predbaciva mi namreč, da kosim travnik pod spomenikom, češ, da je to cerkvene občine last. Dragi * Vedež« potrudi se do gospoda kurata Šmida, saj ni od tebe oddaljen, pokaže naj ti listino, to je pogodbo, katero se je sklenilo med menoj in z vsemi petimi člani cerkveno-skla-dovnega odbora pred c. kr. notarjem, tam bodeš videl Črno na belem, da sem res podaril okoli 800 kv. m zemljišča cerkveni občini ali bil sem vsaj toliko previden, ker sem slutil, s kom bodem imel opravila, da si sem na omenjenem zemljišču ves užitek pridržal, torej k temu spada tudi trava. Torej gospod »Vedež«, akcije v tej zadevi stojijo za Vas slabo, posebno ker sem to pravo utrdil tudi za svoje naslednike. Dobro bi bilo pa. da bi se isto zemljišče spremenilo v cesto in posulo s peskom; ker pa cerkvena občina nima denarja da bi Vi s svojimi kronicami to izvršili, s tem bi napravili dvoje dobro delo, namreč prostor bi bil oiepšan okrog spomenika in Vam bi se želja spolrila, da jaz ne hi imel kaj kositi. Dalje govori o velikem pohujšanju, katero sem bti.ie provzroči! s tem, da sem prepustil prostor za Ciril - Metodovo veselico, katera je prinesla čez 100 K v korist iste družbe. No! o tem ni vredno niti pisati. Zaganja se tudi. v mene, da nasprotujem gospodu kuratu Šmidu. Mogoče vidi gospod »Vedež« nasprotovanje v tem, da sem se jaz izrazil proti raznim osebam, da je velika nesreča za Branico, da je on k nam prišel, ker ako nam ne bi bil nič drugega* slabega naredil, je to uže dosti, da nam je stavbo, katera je bila od naših očetov za šolo zidana, vzel in jo po mestni šegi spremenil v gosoosko dvorano. Šola je pa zdaj na periferiji v prostoru bolj sposobnem za klet kakor za šolo. Napravil nam je velik doig. Najslabše od vsega pa je to, da so pri nas take krajevne razmere, da ni mogoče več, da bi vdobili šolo v središču. Torej spomin bodemo imeli da nam je On šolo iz središča izbacnil in to za vselej. Ljudstvo Še tega ne razume, (Dalje v prilogi). Priloga „SoCe" it. 59. i m 28. maja lin. Ali kadar bo treba povrniti dolg: poprave dvorane hr plačati obresti od obresti ter zidati novq šolo, se zave in kesulo se bode, da Vam je podpisalo zaupnico, da delate za Braniški telesni blagor, ali kesa-, nje pride prekasno. Pa še nekaj, g. Šmid! Prosim, da bi odgovorili na opazko v »Soči« z dne 14. naslovom »Bran^k*rkurat*Šmid«. Tam se glasi tako le: »Kaj ko bi priporočili Materi božji tudi tistega braniškega mlstifi-katorja listov, za, katerim še on vedno oglasi! Morda M .mu ne. škodovalo! Ali ga kaj pozna?« F 1 o r i j a n Č e h o v i n. |« H«»n)ii)$l{c&a ograja. Iz Biljane. — Zanut: »Kam pa ti, kompari?« Zuan: »Ki tega ne vieš, korpo di bako, na Dobravo k fancjonu. Videš, če graj danes vsi Brici inu mi Bjanei, zato ki boj danes tam čudne reči. Nune z Moda-ne je reku, de pridej dar.v" na Dobravo kršanski mladenči: mireuski oštjarji in štojnanski pašaretarji. Ti su Idje! Po trebuhu boj skakl inu po glavi lezli, da jih bo luštno gladat«. Zanut: »Sapramiš, ma kako si pravej ti špasni mladenči?« Zuan: *Tri tanžent tantav, se sem ti že reku tam endan, de su ti ldje krščanski čuki al kukar guara »orli«, al ni to lepo?« Zanut: vBen no, viš ki, pa pajmo gledat.« Kakor mbgdčmr kraljica sedi vas Bi-Ijana sred krasnih Brd. Vsa čast ji, pametni ljudje so notri in kakor pravijo, zavzema ta kraj glede napredka prvo mesto v vinorodnih Brdiii. In čujte ljudje božji, kaj se tam kuha sedaj: ohrabrcni po vzgledu katoliških »čukov« mislijo tam skrbni očetje in pobožne mamice ustanoviti družbo mladih telovadcev. Zakaj pa da ne? Saj nosijo vzgledni čuki slovensko znamenje za čepicami, vina se bojč kakor vrag križa in njihovi vodje delajo na Dunaju >kšeft«. Kaj se hoče še več? Ferdaman vsak, kdor misli drugače. Škoda, da bi pustil sodruge v strašni temi prosvete. In glejte, »Čuk« je kaj hitro zavohal ta srečni kraj in si osvojil mnogo src vrlih Bi-Ijancev. Vsak da nekaj, pa bodo imeli krščanske mladeniče, ki hodijo k maši in ki jih pokopljejo v »žegen«, kakor bi utegnil trditi vrhovni medanski genera', ki ga dobro rede verne ovčice, ki nimajo včasih niti za sol, pa mu znosijo gor vse, kar morejo. Tako torej se je porodila ta lepa misel po čukovskem shodu na Dobrovem, posebno ko se je proti večeru istega dne kat. mladeničem prikazal na lini gradu in jih s krasnim glasom opomnil njihove dolžnosti: »v boj proti bratu, mi hočemo biti pravi možje brez domovine!« Velika čast za to vas, saj bo imela v svoji sredi grobokope slovenskega naroda, ki bodo pod znamenjem od njih teptanega križa vsi kakor en mož netili razpor, zgago in pogin krasne slovenske zemlje, ki jih je rodila. Miru nočejo, hočejo boj na nož, hočejo pogubo povsod; pa naj jim bo! — Kdor ima glavo na pravem mestu, ta ne pojde na limanice kranjskim čukom, ki so se pustili preslepiti od onih, katerih glavna naloga in skrb bi morala biti blaginja zasužnjenega slov. ljudstva ne pa le skrb za svoj žep in poneumnevanje ljudstva. — Biljanski prihodnji »krščanski čuki« smejo biti na te jalove vojskovodje strašno ponosni, zato pa: Vsi v njih tabor, naprej zastava s čukovsko podobo! — Eden izmed »Orlov«. bila ustanovljena kmalu po pričetku druž-binega delovanja, je všteti- * nedelavnosti ; odbora po nekaj letih zaspala. V nedeljo je bil ustanovni občni zbor nove podružnice za Cerkno in okolico. Udeležba. je | bila precejšnja. Tehnik Brelih je pozdravil vse navzoče, opisal žalostno zgodovino Slovencev *od njih prihoda v sedanjo do-—jaiOvinOf-POkazal, kako so posebno Nemci zmanjšali riekdanjo slovensko posest . in pomaknili narodnostno mejo proti jugu in dokazal potrebo slovenskega obrambene-ga društva, kojega morajo podpirati vsi Slovenci. V odbor so bili voljeni: za predsednico gospa Matilda Štrukljeva, namestnik g. Avgust Brelih, blagajničarka go-I spica Mici Tušarjeva, namestnik g. Lavo-' slav Gorup, in tajnica gospica Kati Obi-1 dova, namestnik gosp. Stanko Trdan. Delegatom za občni zbor družbe je bil izvoljen gosp.Janko Gerželj. Za posamezne kraje v okolici se je imerjovalo poverjenike. Po občnem zboru se je nabrala precejšnja svota za novo podružnico. Prepričani smo, da bode vsled poznane radodarnosti in zavednosti Cer-kljanov nova podružnica dobro vspevala vzlic mnogim društvom, ki jih imamo in vzlic nasprotnikom od izvestnih strani, ki so celo raztegali lepak, ki je vabil na ta ustanovni občni zbor. »Prva češka na življenje« v Trstu je zopet naročila pri odseku za vseslovanski listek v akad. društvu »Sava« na Dunaju 200 legitimacijskih listkov in plačala v prid naši prepotrebni Ciril-Metodovi družbi za vsak listek po eno krono, tako da ima družba korist od vsake izdane zavarovalne police. Priporočamo • najtopleje »Prvo češko na življenje« in opozarjamo še prav posebno na njena zavarovanja, sklenjena za Ciril Metodovo družbo, ki imajo namen zagotoviti kmalu naši šolski družbi •— milijonsko glavnico. — Družba sv. Cirila in Metoda. Ženska podružnica sv. C. in M. v Pevmi vabi na.prvo veselico, katero priredi v nedeljo, dne 29. maja v prostorih g. Maraža pri Soškem mostu s sledečim vsporedom: Cigani. Malomestna šalo-igra v treh dejanjih. (Spisal Jakob Doli-nar.) Med igro igra vojaška godba c. kr. 47. pešpolka. Po igri: Pr..-¦.< zabava in ples. Začetek ob 3T/2 uri * Vstopnina za osebo 40 vin., udje 20 vin. Sedeži 1. vrsta'60 vi-L, II. vrsta 40 vin., III. vrsta 20 vin. Ples: komad a 20 vin., 6 komadov I K. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Za cjružho sv. C. in M. je daroval g. P. K 1.— o priliki obrazložbe stavjalnega stroja »Unotvpe«. Ciril Metodova podružnica se je zopet ustanovila v Cerknem. — Prva, ki je Moll-ov Seidlifz-prašek je za na Želodcu trpefe noprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi drugimi dra stiCnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orig. škatlje K 2 — Ponarejanje se sodnijsko »asleduje. Mollo-vo Franc, žganje in sol za ribanje života. — Bolečine olajšujoče In okrepčujoCe sta-roznano sredstvo proti trganja iu prehlajenju vsake vrste. Orifr. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicali. Glavna lekarna A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti A. Gironcoli. Domače vesti. Smrtna kosa. — Umrla je v Svetem pri Komnu gospa Alojzija Ipavee, rojena Toroš. prenesli so jo v rojstni kraj Meda-110 po njeni želji. Pri pogrebu je bila velika udeležba. Pokojniea je mati g. učitelja-voditelja Ipavca v Svetem, kateremu izrekamo naše sožalje." Dijaški tambur&ški zbor v Gorici priredi dne 4. junija 1910. svoj zabavni večer na vrtu hotela »pri zlatem jelenu«. — Vspored se pravočasno naznani. Vstopnina znaša za osebo 60 vin., družino 2 K, za dijake in dijakinje 40 vin. V slučaju slabega vremena se vrši zabava v dvorani. K obilni udeležbi vabi dijaški odbor. ;' Zbirka novel »Seltsame Leute«. — Njegovo Veličanstvo je odredilo z najvišjim odlokom od 26. aprila t. L, da se sprejme zbirko novel »Seltsame Leute« v e. in kr. družinsko fideikomisno knjižnici). Spisala je to zbirko velerodna gospa eks-celenea Marija pl. Pištoli Ikor s,¦• rojena baronica Frevtagh-Loringhoven. — Njegovo Veličanstvo je zajedno ukazalo, izreči pisateljici tem povodom najvišjo zahvalo. PI. gospa Pistohlkors prebiva v Gorici. Knjigo je dobiti tuti v knjigarni v Trgovskem Domu. O vodovodu za Vipavske občine piše -»Gorica«. Pravi, da deželni odbor je od-ledil, da se napravijo podrobni načrti za kraje: Lokavec^ Sv. Križ, Cesta, Dobrav-Ije, Plače, Maje in Vel. Zabije, Skrilje, Kaninje-Potoče, Črniče, Šempas, Selo, Batuje* ;.i'jorriberg, Tabor, Saksidi, Zalo-šeey-.Pf.fiielna/-Či.radiščc, potem pa še: Št. Aiiclre2^,aPevnia.*'St. Peter in obe Vrtojbi! !š No, na široko zasnovano, kakor da.bi vo- t dovod ne bil v glavnem namenjen za Go- ' rieo! — Troškov za načrte bo lahko obi- J lo, ali vode pa ne bo nič! Pozor, občine; j da ne bo občutnih nepotrebnih stroškov! ' Ravnatelj ženskega učiteljišča v Go- j rici Križnifcin — »Lega«. Iz mesta: — Jutri se bo vršila v Gorici glavna skupščina zloglasne »Lege«. Pri sprejemu in pozneje pri slavnosti nastopijo kot pevke tudi nekatere gojenke laškega oddelka u-čiteljišča; Za slovenske kandidatinje je Križnic strašno v strahu: niti ganiti se ne smejo; da bi kje nastopile, Bog ne daj; *>e li koncertom P. in gl. dr. ne smejo; ali La-hinjam pa dovoli ravnatelj Križnic, d e b el p r i j a,t e I j d r. G r e g o r č i č a, da smejo nastopiti jutri pri slavnosti »Lege«, naperjene proti Slovencem! Sodba o tem je le ena. Ali tako je v časih zveze slovenskih klerikalcev z laškimi liberalci!! P. n. poverjenikom in članom »Matice Slovenske«. — Po § 3. društvenih pravil je članarino plačati v prvi polovici vsakega leta, a doslej je plačalo le 26 poverjenikov. Letos izide »Letopis« z imenikom ter pojde v tisk s J. julijem. Kdor bo plačal pozneje, ne more več priti v imenik. Če plačujejo ljubljanski člani že a bodoče leto, ko prejmo knjige za prejšnje, če se Mohorjani drže roka, se ga bodo morali držati tudi Matičarji. »Slovenec« se je že »otresel« nune Candide, koje »dobrodelnost« občuduje sedaj vsa javnost, in pravi v daljšem članku, da je bila ta nuna zapeljana in da so jo gotovo brezvestni ljudje (»liberalci«, seveda!) uporabljali ptoti bivšemu predsedniku Loubetu, ki bo najbrže naslednik Fallieres-ov in katerega treba kompromitirati, da se to zabrani. — Slaba stvar se da slabo braniti. »Slovenec« pravi, da so draguljari izročili nuni dragocenosti z. naročilom, da jih mora prodati tekom petih dnij. Takoj se da otipati, da je to laž! Znano je namreč, da se je vleklo tako delovanje nune že dlje časa in da so nastopili draguljarji proti njej, ko niso dobili na razna pisma nobenega odgovora. Če pa nuna ni mogla prodati dragocenostij, zakaj pa niso pri njej dobili biserov, zakaj jih ni vrnila? Zakaj se ie dr. Petit ustrelil? Iz njegovih pisem je lazvidna cela, dobro premišljena sleparija mine Candide, katero so zaprli komaj pod težo neizpodbitnih dokazov njenih nečednih dejanj. To so dejstva in preiskava dožene še natančnejše podatke o tem najnovejšem klerikalnem škandalu, dožene pa tudi, da se zaman otresajo te nune vsi klerikalni listi s »Slovencem« vred! »Gorica« stika nekaj po Komenščini pa govoriči o odstavljenih županih in podžupanih. Svetovali bi jej, naj se obrne rajši v PJhemberg pa odstavi svojega ljubljenca očko Pavlico, katerega sliko kot uzornega župana prinašamo danes v članku »RihemberŠki župan Pavlica spoznan pred sodnijo krivim nečastnih dejanj.« — »Tu se špeglaj, brumna duša«! Gor. slovenska mladina priredi jutri dne 29. t. m. svoj peti izlet. Črta: Solkan-Žt. Maver - Vragova jama-Pevma (k Maražu, kjerse vrši veselica) -Gorica. — Zbirališče na Goriščeku ob 3. popoldne. -Izlet, odsek. »Gorica« še vedno slepari, da so v kuratoriju »slov. zasebne gimnazije« poleg klerikalcev tudi naprednjaki. Navedli smo imena članov kuratorija ter povedali o vseh gospodih resnico. Med njimi ni nobenega pristaša narodno-napredne stranke, vendar trdi »Gorica«, da so tudi naprednjaki v kuratoriju! Kaj takega more trditi ie tako nesramno lažniv list, kakoršen je Gregorčičeva »Gorica«! — »Gorica« far-ba in laže — imen č i a no v k u r a t o-rijapa še sedaj ni priobčila! Pač zato, da bi klerikalni backi ne videli, kako jih slepari. Razpis natečaja. — Razpisuje se natečaj za jeden izpraznjen štipendij Codel-li-Fahnenfeldove ustanove v znesku 210 kron, kateri se podeli dijaku goriške gimnazije, ki je sin plemenitaša poknežene grofovine Goriško-Gradiščanske. Prosilci imajo, predložiti svoje v smislu obstoječih zakonov opremljene prošnje deželnemu odboru do 15. junija 1910. Deželni odbor. O socialnodemokratičneni »mladeni-škem shodu« poročajo rdeči farbarji, da je bil izredno dobro obiskan ter da pomeni kdo ve kaj. Res je, da je prišlo^precej ljudi j, socialnih demokratov razne starosti, ali da bi ta shod kot mladeniški shod po- menil kaj posebnega, to ru«y4ega se tudi sami zavedajo, ali prav radi tega far* bajo javnosti češ, morda-se le dobi koga, ki bo verjel. V tem ozifu so pfay slični klerikalcem. .. ¦: ¦ . Sad klerikalnega hujskanja med koloni. — Klerikalci hujskajo kolone, ker jim obljubljajo neizvedljive teči. Sejejo med nje še večjo nezadovoljnost; uspeh tega hujskanja je beležila »Gorica«, ki je kon-štatirala, da je dobilo te dni do 60 kolonov slovo! Reveži naj se zahvalijo za to slo* venskim klerikalcem, ki gonijo uboge kolone v boj proti gospodarjem, ,največ radi tega, ker ti gospodarji niso klerikalnega mišljenja. Ce bi bili klerikalci, potem bi klerikalni generali reševali kolonstvo tako, da bi jih učili lepo tiho biti in delati ter se udati v božjo voljo! V poročilu o Sokolski veselici v Selu je omenjeno, da neke eri krčmarji ob takih prilikah hočejo obogateti. Izjavljamo, da se ta opazka ne tiče krčme g. Slamiča iz Crnič, ki je poskrbel na veseličnem prostoru za pijačo in jed, marveč so mu bili prireditelji in udeležniki še hvaležni za postrežbo. - Društvene poročevalce pa prosimo natančnosti in previdnosti pri poročanju! »Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov« ustanovi v nedeljo 29. maj-nika svojo tretjo podružnico n a J e s e n i c a h. Ustanovni občni zbor se bo vršil obpol6urivprostorih pri »Sokol u« na Jesenicah; zvečer pa je istotam družabni večer. — Tovariše iskreno prosimo, da se v polnem številu odzovejo našemu vabilu. Na družabni večer pa iskreno vabimo prijatelje in znance ter njih družine. — Osrednji odbor. Lep »ljudski« poslanec! -- Most čez Sočo v Plaveh popravljajo. Delo ima v rokali »regnicolo«, delavci so tudi sami Lahi| K!akor da bi ne bilo domaČih moči za tako delo. Delo je oddal Li*hb'm predsednik cestnega odbora, ljudski poslanec Miha Zega v Kanalu! Taki pač sov času zveze s Pajerjem! Žaljenja veličanstva je bil obdolžen 22 letni laški podanik Leon Drisdenti, u-radnik v ladjedelnici v Tržiču! Obdolžen je bil, da se je izrazil o cesarski himni tako nespodobno, da je zagrešil žaljenje veličanstva. Pri razpravi je bil oproščen take obtožbe ali radi hujskanja k dejanjem prepovedanim po zakonu, obsojen na 2 tedna zapora. — Drisdentija so bili prijeli zajedno z Andreinijem radi vohunstva pa so ga izpustili. Jutrišnja vaja lovskega in strelskega društva za Goriško se bo vršila v Panov-cu točno ob 2. uri pop. i 5',v povišek na doklade na direktne davke v Gorici. — V sredo je imel goriški mestni svet sejo, v kateri je bilo govora o proračunu za tekoče leto. Sklicevali so se na odlok dež. odbora glede" sestave proračuna pa povedali, da vsejedno je potreba povišati doklade na direktne davke za 15'/! Lepi časi nastajajo v Gorici! Velikanska draginja in vedno večji davki. Vipavska železnica, slavna polževka, vozi sicer počasi, vendar bi se lahko na ovinku za Dombergom pred Batujami pripetila kaka nesreča, ker ni tam nobene zapiralnice prehoda čez tir, dasi je potrebna radi tega, ker se z ovinka pride kar na tir ter se ga prej ne vidi. Ali čakajo kake nesreče? Slov. planinsko društvo je otvorilo KadilnikovokoČon a Golici dne 22. maja 1910. Pri tej priliki se je zbralo v koči znatno število planincev. Koča je dobro prezimila in le želeti je, da bi imela vedno mnogo obiskovalcev. Golica je na južni strani, že popolnoma brez snega in flora se tudi že krasno razvija. Slovensko pevsko Jruštvp »Ljubljanski Zvon« priredi dne L julija t. I. izlet v Belgrad. Ker je društvu na tem, da bode zlet tem sijajnejši in da zamore prirediti iz Zagreba v Belgrad in nazaj posebni vlak, je potreba, d? pridobi kolikor mogoče več udeležnikov in to ne samo iz Ljubljane ozir. iz Kranjske, temveč tudi iz Trsta, Goriške in Štajerske! Toča. — Včeraj je padala med hudim deževjem tudi toča, ki je najbrže napravila precej škode, kakor jo je napravil tudi močan naliv. Odprti lekarni. — Jutri popoldne bosta odprti v Gorici lekarni Pontoni-Liberi. V teh dveh lekarnah bo tudi ponočna služba v času od 29. t. m. do 5. junija. Ugodna prilika. — Le še v ponedeljek in torek se bode. prodajalo skoraj zastonj razno, blago v Raštelju' št. 14. Priloga. — Opozarjamo si. občinstvo na prilogo rokodelne tovarne obuval tvr-dke.V, Havel v Blatni (južno Češko), ki smo .jo priložili današnji številki. Tvrdka je jako solidna, zato jo prav toplo priporočamo. Opozarjamo slav. občinstvo na inse-rat »Agro-Merkur« in priporočamo, da se poslužuje te zanesljive tvrdke. predajo javnemu prometu medmestne telefonske proge Št. 3905 Poreč- - Nova vas-Visnjan - Labinci - Kaštelir in št. 3906 Poreč - Žbandaj - Baderna - Sv. Lovreč Pazenatički' z novo uvrščeno telefonsko centralo Višnjan oziroma novimi javnimi govorilnicami v Novivasi, Labincih, Ka-šteliru, Žbandaju, Baderni in Sv. Lovreču Paženatičkem. »Sokol« v Cerknem. — Največjo delavnost med vsemi društvi v Cerknem razvija gotovo naš »Sokol«. V telovadnici, ki smo jo najeli po letošnjem občnem zboru, se telovadi vsaki večer. Razven članov se še posebno marljivo udeležujejo telovadbe sestre članice in naraščaj. Vseh skupaj telovadi nad petdeset in sicer po dvakrat na teden. Telovadnica se je izpopolnila z novim orodjem, koje je došlo pred kratkim in je stalo okoli K 500.—. Prihodnji teden se prične telovaditi na prostem letnem telovadišču, ki bode obsegalo približno 300 m2. Tudi več izletov je že ietos priredilo društvo, tako na Reko, k Sv. Luciji, na Travnik in na Bukovo, kjer se sedaj snuje telovadni odsek. Društvo deluje tudi na vstanovitev odsekov v drugih krajih, kjer se gotovo še letos ustanove, ker so dani vsi pogoji. V tem oziru bi' pa potreboval cerkljanski ! »Sokol« zaslombe na drugega močnega »Sokola«, kojega sedež naj bi bil v Tolminu, potem bi se dalo razširiti Sokolstvo po Tolminskem!! Cerkljanskemu »Sokolu« pa kličemo: Vstrajno naprej! žvcza narodnih društev. Akad. fer. društvu »Adrija« je od požrtvovalne strani dana na razpolago svo-ta 5 0 0 K za ustanovitev javne ljudske knjižnice v Staremselu pri Kobaridu. — S tem je zagotovljena mali vasi starosel-ski knjižnica, s kakoršno se ne more ponašati tako kmalu kaka še tako velika slovenska občina. — Da pa doseže velikodušni dar v kolikor mogoče velikem obsegu svoj namen, se tem polom obrača društveni odbor do vseh, ki bi v to primerne slovenske knjige bodi-si brezplačno ali proti kaki odškodnini prepustili društvu »Adriji», naj to blagovoie pismeno ali ustmeno naznaniti na »Adrijin« naslov. Soriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Gorica« opozarja svoje člane na izvanredni občni zbor, kateri se bo vršil danes zvečer ob 8'/* uri »pri zlatem Jele.n«. Gg. člani so napro-šeni da se tega izvan. občnega zbora gotovo in polnoštevilno udeleže! — Odbor. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja, da se že vrše priprave za veliko športno slavnost, katera bode v nedeljo dne 12. junija t. 1. Zanimanje iz mesta in z dežele je veliko. Isti dan bodo tri dirke, kakor tudi srečkanje za novo fino dvokolo »Diirkopp«; koncert, šaljiva pošta, javni ples, umetni ognji itd. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici vabi vse gg. člane, da se v obilnem številu udeleže nedeljskega izleta k slav-nosti kolesarskega društva »Vrtojba« v Vrtojbi. Odhod iz- društvenih prostorov točno ob 1.30 popoludne. Naproša se tudi gg. člane, kateri žele prevzeti cestno kontrolo pri dirki, da pridejo opoldne k »ru-deči hiši«, kjer se jim določi prostor. . Politični pregled. Poslanska zbornica nima nujnejšega dela nego pečati se z zakonskim načrtom o ustanovitvi zbora veteranov. Razprava je dognana do volitve generalnih govornikov. Nadaljevala se je raprava o predlogih za zgradbe vseučilišč. Ob tej priliki je rekel češki posl. Hraskv, da vladni voz vlečejo sedaj Lahi skupno z Nemci pa da se bodo varali; praktičneje bi bilo za Lahe, da bi iskali lealno sporazttmljenje z južnimi Slovani ter bi ž njimi skupno postopali. Lahi se varajo, če mislijo, da Nemci priznajo Trst za sedež laške pravne fakultete. Kontroverza glede sedeža je tu v namen, da se prepreči ustanovitev laške pravne fakultete. Cesar v Bosni. — Velikanske varnostne odredbe je odredila vlada v Bosni za prihod cesarja, v strahu, da ne bi prišli anarhisti v Bosno ter napravili kak atentat. Vse potnike natanko preiskujejo ter vsi se morajo.legitimirati; če ne nazaj ali pa v zapor! Trpsko-obrtne in gospodarske vesti. Tečaj za šivilje v Ajdovščini. — C. kr. ekspozitura za obrtni pouk v Gorici ter zavod za pospeševanje obrti sta otvorila tritedenski tečaj za šivilje v Ajdoyščini pod vodstvom obče znanega strokovnjaka g. Kunca-a. Tečaj je pričel 23. t. m. — To je že tretji obrtni tečaj v Ajdovščini, kojega sta priredila gori imenovana zavoda v zadnjih treh letih v Ajdovščini. Uspehi pri krojačih in čevljarjih so krasni: upati je, da tudi pri šiviljah ne izostanejo. Oddaja cepičev za zeleno cepljenje ameriških trt. — Vinogradnikom, ki potrebujejo cepiče za zeleno cepljenje ame- ! ' riških trt, se naznanja, da dobe iste zastonj iz državnih trtnih nasadov v Tržiču. Oddajali se bodo cepiči od samih dobrih sort. Vinogradniki iz bližine Tržiča naj si gredo k omenjenemu nasadu po nje sami, drugi pa, ki žele, da se jim je pošlje po pošti, naj se obrnejo pismeno na c. kr. vinarskega nadzornika za Primorsko v Trstu (c. kr. namestništvo). Vožnja vlakov št. 1720. in 1721. na progi Trbiž-Jesenice. -- Od L junija 1910. bosta vozila osebna vlaka štev. 1720. in 1721. na progi Trbiž-Jesenice vsak dan. Vlak št. 1720. bo odhajal z Jesenic ob L uri 5 min. po noči in prihajal v Trbiž ob 2 uri 5 min; po noči. Vlak št. 1721 bo*od-hajal iz.Trbiža ob 4 uri 10 min. zjutraj in prihajal na Jesenice ob 5. uri 8 min. zjutraj. . Vinska letina letos ne bode tako obilna kakor zadnji dve leti. Pričakujejo pa vinogradniki izvrstno kapljico. Otvoritev nove medmestne telefonske proee St. 390B. — S 1, junijem 1.1. se Razne vesti. Kanonik proti kanoniku. Kanonik Mecchia v Trstu razkrinkan kot tiran, spletkar, lažnik. — Kanonik in župnik pri sv. Justu v Trstu J Ust Buttignoni je izdal na duhovščino tržaško - koperske škofije okrožnico, v kateri poziva duhovščino, naj se izreče, ali je Mecchia še dostojen, da opravlja svojo službo. Mecchia je kanonik in kancelar v škofijskem ordinari-jatu. V okrožnici je povedano, kako že 17 let pašuje Mecchia v ordinarijatu, kako je preganjal neljube mu duhovnike, rekel »da bi le malce stradali«, gojil protekcionizem, imel okoli sebe vohune, njegova oblast je bila nad škofovo avtoriteto, nekega župnika, ki je grajal nakup zemljišča od strani družbe sv. Vincenca, je pognal iz Trsta v Milje, siromaki sv. Vincenca so zgubili 38.000 K, kancelar. Mecchia je skrajno surov, 80 letnemu duhovniku je pokazal za-ničljivo vrata v škofijski pisarni, ko je žalil nekoč mestne župnike in so ga ti prijeli, se je zvijal ter trdil, da ni tako govoril, mož ima zverinsko srce ter je hotel pognati iz službe pri novem sv. Antonu pisarja, ki dela tam že 17 let le radi tega, ker'je pogrešil kako latinsko besedo, kot šolski nadzornik je mučil katehete v Trstu, k sv. Justu je iiotel spraviti svojega brata za župnika pa divjal, ko je bil imenovan Buttignoni, celo škof Nagi se ga je bal intriganta, ko je bil imenovan Mecchia prodekanom, so protestirali vsi tržaški rriestni župniki. Na to zatrja avtor, kanonik Buttignoni, ponovno, da mu ni sovraštvo do Meccljie narekovalo te obtožbe. Vodila ga je marveč ljubezen do 300 ši-kaniranih sobratov nasproti enemu samemu človeku. Ta spis ni sestavljen iz praznih besed, ampak na podlagi . dejstev, ki jih je avtor pripravljen dokazati pred vsakim cerkvenim ali civilnim sodiščem. Ob enem poživlja duhovščino, naj podpiše zahtevo, da se tega človeka odstrani iz škofijske pisarne. Doba terorizma mora nehati! Poskrbljeno je, da nikogar ne zadene radi tega maščevanje tega despota. Duhovščina tržaško-koper-ske škofije naj stori tako, kakor je storila duhovščina olomuške Škofije proti nadškofu Kohnu. Na čelu škofijske pisarne ne sme ostati človek, ki je fiskalec, terorist, osvetljivec, farizejec, nevljudnež in nesramen lažnik. Tako sramoto za vso škofijo treba enkrat izbrisati. Hude besede, huda obtožba! Lep božji namestnik je Mecchia! V Trstu iščejo veleizdajnike. Zaprli so že več laških mladeničev. Preiskovalni sodnik je dobil baje v roke dokaze o obširnem veleizdajniškem delovanju med Lahi v Trstu! Drevo, ki daje mleko in kruh. — V Južni Ameriki, kjer se sploh gode mnoga čudesa, raste čudno drevo: imenujejo ga »kravje drevo«. To ime ima od tega, ker daje v gotovih letnih časih veliko množino mleka. Najde se v hribovitih krajih, kjer vlada nekaj mesecev v letu nekoliko vlažno vreme. Zanimivo je, da samo deblo daje veliko mleka, če se ga navrta, dočim se zdijo veje čisto izsušene. Če pustiš to vegetabilno mleko nekaj časa mirno stati, nastane iz njega debel kolač, pod katerim se je nabralo mnogo vode. — Če pa shraniš to mleko v dobro zaprti steklenici, o-stane tudi več mesecev nespremenjeno. Ko izvlečeš zamašek, čuješ precej glasen pok in iz steklenice *'re plavkast sopar. Mleko je nekoliko kislasto, vendar nima zopernega okusa. »Kravje drevo« pa daje tudi sadje srednje velikosti. Vsak sad vsebuje eden ali dva oreha, ki imajo okus po jagodah in smetani. Iz skorje tega sadu, če -jo v vodi razrnočiš, pa lahko dobiš kruh, ki je ravno tako redilen kakor dober pšenični kruh. Spomenik svobode so odkrili v Pa-lermu v navzočnosti kralja in 100.000 bro-ječega občinstva; to v-spomin zjedinjenja obeh Sicilij z ostalo Italijo. Francoska podvodna ladija je ponesrečila. Utonilo je 25 oseb. »Societa operaia« v Trstu, liberalno delavsko podporno društvo, je razpušce-no. Vzrok je baje govor predsednika dr. Cosulicha v Milanu o Binkoštih. kamor je bilo zletelo obilo Tržačanov. 1148 oseb je vedelo, da se namerava umoriti kralja Karlosa na Portugalskem. Pri nekem braziljanskem beguncu je policija dobila tozadevno listo, in tudi sam begunec je to potrdil. Atentat se je, kakor znano 1. 1908. posrečil, in umorili so kralja in prestolonaslednika. Znamenitega angleškega potovalca in raziskovalca, učenjaka Boyd Aleksandren so umorili zamorci v okraju. Wadai v francoskem Kongu. V Madridu je blizu kraljeve palače eksplodirala bomba, ki je najbolj ranila anarhista samega. O anarhistu se govori, da je Italijan in da je hotel ubiti španskega kralja na njegovem povratu od pogreba angleškega kralja. Požar je vpepelii v občini Teeso na Ogrskem 20 hiš z vsemi pritiklinami. To je že četrti večji požar na Ogrskem v najkrajšem času. O pobožni sestri Candidi se vedno več govori. Ona je sedaj zaprta. Dr. Petit se je radi nje že ustrelil in njemu je sledila v prostovoljno smrt njegova sestrična gospa Metars. V kolikor je do sedaj preiskava dognala, je osleparila sestra Candida razne dragularje za 8 milijonov, frankov. Seveda se je hočejo otresti klerikalni krogi, kar se pa ne posreči, ker je bila slepar-ka v ožjem stiku z visokimi klerikalnimi krogi na Francoskem. Svoj čas je to pobožno sestro sprejel v posebni avdijenci tudi papež Leo XIII. in ji dal poseben blagoslov za njeno delovanje. Ta škandal postaja vedno večji, ker pridejo na dan velika razkritja iz zaplenjenih pisem pobožne, za dobrodelnost tako unete francoske nune. j Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 6 0 vin. Ako Je oglas obselnejii se računa za vsako besedo 3 vin. Najpripravncjše inseriranje za trgovce iu obrtnike. Koliko Je manjših trgovcev in obrtnikov v Gorici, katerih nn dcZoli (in celo v mestu) niliCo ne pozna, ker nikjer ne inserirnjo. Skoda ni majhna. Proda se. posestvo /St^Z''" ugodni coni. Roeinju. Pojasnila d je Josip Vuga v Dni j i |f 4 se sprejme takoj v Gorici. Riti mora tlujllKu zdrava, mirne, ne razburljive krvi (temperamenta) in z no prestarim mlekom, raje hribovita, kakor i/, doline. — Naslov pove naše upravništvo. 7actfinnilfQ za Kanal, Tolmin, Kobarid in tUOlUjJlNM; Bovec — za razpečavanjo dobro upeljanih predmetov — išče podpisana tvrdka: v HIaximiiiii" Trst - S?, I?an. Nemščine zmožni imajo prednost. llondina, moreta in brunda plačati je za oglas 1 krono. Prejeli le 40 vin. Tragedija pisma. — Artilerijski poročnik Burore se je v Rimu ustrelil in zapustil 16 letnemu bratu zaprto pismo z nalogom, odpreti isto čez 8 let. Brat je pa pismo sedaj odprl in posledica je bila, da sta se tudi on in poročnikova zaročenka ustrelila. Edina ugodna prilika se nudi prodajalcem in krošnjarjorn ako naročijo blago naravnost iz tk-lnice. Razpošilja pa so tudi zasebnikom. — •—. Francoski eefir 80 cm širok za srajce, bluze in obleke. Tiskano blago (Blaudrtick) za predpasnike in. obleke. — Kanevas za posteljnino, lepe žive barve. — Oksford /.a moške srajce, posebno močne vrste. — Bele tkanino za žensko, moško in otročje perilo. Dolžina ostankov od 3- 0 metrov. — Blago je brez hib in barvodržno. Denar vrnemo takoj, če bi blago ne ugajalo in sprejmemo pošiljatev nefrankovano nazaj. Na razpolago imamo nad 1000 priznanj in pohvalnih pisem od januvarja t. 1. naprej. Zarobljene rjuhe brez-šiva, 2 ". cm dolge in 50 cm široke, tkane iz najboljše preje, zajamčeno pristno platno, primerno za najelcgintnejšu balo: jako trpežno blago 1 kos K 2 m. Najmanjša pošiljatev ti kosov. — Razpošilja po povzetju. S. STE IN, tkalnica platna NACH03 - Češko. Velika zaloga angleških cefirjev za moške srajce ii ženske bluze. Srajce in bluze se izdeluje po meri PREGRAD & ČERHETIČ - Gorica. POSL.Ar^*J ' Mednarodna podporna zadruga HERKULES na Reki -iir#ačakWnS^ sledeče zneske: . G. Samuelu Masafia, trg.'Sa- ;; rajevo K-2000.— G. Albertu dosti, trg.,. Jesen je- » 2000.— O. Josipu Lenič, mesar, Dobrin) G. Mariji Barbalič rojena Ki- rinčič, Dobrinj ' G. Mariji Poščič, posestnica, Kastav G. Aleksandru Margan, trgov. Kastav G. Milanu Kundič, trgovec, Opatija ' G. Bernardi Bujačič, Opatija G. Romanu Vidas, trgovec in posest., Sunger » 2000.- 2000.- 2000.- 2000.— 2000,— 2000 — 2000.— Dnel6. aprila: G. Mariji Svetič, posestnica Mrkopalj » 2000.- G. Franu Svetič, posestnik, Mrkopalj » 2000.- Dne 1. maja: G. Josipu Nadaia, trgovec na Reki ¦ , .„ . » 2000- G. Ines Ravina, trgovec na Reki » 2000.- G. Mariji Zorovieh, posestnica, , Lošinj mali » 2000.- G. Ani Tomljanič, posestnica, Sušak 2000.- G. Janku Vukusič, pos., Gen. Stol » 2000.- G. Evgeniju Fior, posestniku Lov ran » 2000.- G. Zvoniuiiru Mikuličič, mesar in posest., Krasica G. Kozmu Mikuličič, mesar in posest., Krasica G. Tomažu Perkovič, trgov.. , Ogulin • G. Juriju Perkovič, trgov., Ge- rovo ; G. Romanu Vidas, trg. in pos. j Sunger J G. p. Baki, trgovec na Reki Dne 7. maja: *> G. Petru Jakovič, železniški 1 čuvaj, Tonnj Dne 18. maja: '! G. Miču Kosanovič, trg., Oo-mirje G. Jovani Bralič. posestnica. Sušak G. Kazimiru Pintar, posestnik. Lokve ,, G. Sari Altaraz & Comp., trg., Sarajevo G. Samuelu Musafia. trgov., Sarajevo G. Jurju Vurdelja, trg., Ogulin I". G. N. N. štv. police VII. 136— u 1983 (vsled želje prejemnika | neimenovan » 2000.— p, G. N. N. štv. police VI. 267— | 1958 (na zahtevo stranke neimenovan) » 2000.— G. N. N. Štv. police III. 231— 1103 (isto) » 2000.— Dne 21. maja: G. Jakobu Obradovič, v. nadzorniku zadruge Herkules, Spljet » 4000.— G. Pavlu Uremovič, trgov, in pos., Ledenice » 4000,— javnih lokalih ali potom lokalnega Časopisja, raztresenim vestem, da je zadruga propadla, da so njene poslovne knjige sodnijsko zaplenjene, dalje da je naš nadravnatelj g. Levin pl. Belošovič bil aretiran, drugokrat da je pobegnil itd. To so vse podle infamne laži in nesramna obrekovanja. ' Zadruga všpeva in napreduje uprav |*,^netrteanskor*Ysled preobilice posla se izdaja polic zakašnjuje, a to nima nikakih zlih posledic za zadružnika, ker se ne šteje datuma izdajanja police, temuč datum vpisa. .V ostalem pa naj naši cenjeni zadružniki vzemo na znanje, da je naš nadravnatelj g. LEVIN pl. BI:LOŠEVlC že pred davno položil kavcijo v znesku 30.000 (trideset tisoč) kron in nimamo ni-kakega vzroka- bati se, da bi pobegnil, kakor razširjajo to nekateri prezvestni in-dividiji z namenom škodovati zadrugi, našemu nadravnatelju g. pl. Beloševiču pa krasti čast. Slednjič opozarjamo pa naše cen j. zadružnike, da jim v slučaju smrti po njih vpisane osebe ni treba kolkovati smrtne ga lista kakor tudi izplačilne pobotni -ne, ker je zadruga temeljem odloka kr. ogrskega finančnega ministerstva v Budimpešti št. 28441 od 9. marca 1910 prosta vsake kolkovine. Reka, dne 21. maja 1910. Raunateljstuo mednarodne podporne zadruge »HERKULES". Štev. a/io. OBJAVA. Varuštvo občinsko kreditnega zavoda je sklenilo pričeti s poslovanjem dne i. Innlla ioio. • Za eskompt občinskih obveznic se je določilo merilo po 99% njihove imenske vrednosti za posojila do najvišjega zneska 100.000 K, za višje zneske pa bo odvisna" določitev eskomptnega merila od posebnih pogajanj ki se uvedejo za vsak slučaj posebej. Toliko se naznanja z opombo, da vsakršna nadaljna pojasnila daja na zahtevo podpisano ravnateljstvo. V Gorici, dne 25. maja 1910. Ravnateljsto občinsko-kreditnega zavoda poknežene grofovine Goriško-Gradiščanske. Proda ali se odda v najem hita v sredini vasi u St. flndrežu šteu 209. Hiša je jako pr pravna za gostilno, zalogo vina, tr.ovino ali kn^ <'ii»krf> Natančneje se izve pri lastniku Jos. Doljak-u, pos. v Grgurju. Išče se trgovskega sotrudnika zmožnega deželnih jezikov — oziroma mladeniča, ki je dovršil tri olno prakso z dobrimi izpričevali, za trgovino z me&anim blagom pod dobrimi pogoji. Obrnili se je na tvrdko: A. Potaizky-BV mm* Josip Terpin Gorila, Raštelj št. 7. **************** Pisalni stroj malo časa rabljen, je na prodaj po zelo nizki ceni v Gorici tiskarni A. 6afarifiek. Skupaj K 72000.— prištevši prejšnja izplačila K 108000.— izplačala je ta podporna zadruga skupaj na posmrtninah znesek K 180000.— beri sto osemdeset tisoč kron in to v kratkem času od 10. julija 1909 do danes, nevštevši številne podpore revnim ali potrebnim zadružnikom. Pri tej priliki opozarjamo naše cenjene zadružnike, naj ne pripisujejo nika-ke važnosti od izvestne strani bodisi po •) Za vsebino pod tem naslovom je od-govorno uredništvo le toliko, kolikor zahtev« tiskovni zakon. OBČNI ZBOR »okrajne posojilnice** v Bovcu bode 5. junija 1910 ob 3. uri popoldne u »Občinskem domu44 DNEVNI RED: 1. Čilanjc revizijskega sporočila in ukrepi vsled istega. 2. Potrjenje računa I. 1909. 3. Voiilev načelstva. 4. Voiilev nadzorstva. Cenjene dame! Ne obotavljate se^ več in prepričajte se s poskusom, da Pilusičkov dela in I Ril lil brani krasno in nežno poli. MllllJIi Ako se umivamo z „UN0-LOM", ni treba nikakih krem, ki so potrebne pri rabi raznih drugih mil. kajti po svoji 1 DUfll sestavini nadomešča popol-1aHI1wI* no kremo. En komad ,%k~ NOLA' prodaja se za 70 fin. v lekarnah, mirodilnicah in tudi v drugih trgovinah. Tudi na deželi dobiva se kdor pa ga hoče I UMRI neposredno naročiti, temu IftflllUltf se pošlje po sprejetju ? naprej nakazanega zneska pol ducata za K 450 ali pa i dncai za K 8 franko. Izgotavlja edino = J. PILNAČEK = Hradec Hrfilooč, na Češkem c. in kr. duorni lalagatelj, stara češka to- uirni toaletnega in pralnega mila, parfumou, cčrkuenili, voščenih in poluuoščenin sveč, nn- uadnih stearinouili parafinouih saečk. Še nek^j poletnih stanovanj v Medvodah = ob gorenjski železnici = z sobno-kuhinjsko iti obedovalno opravo, lepimi senčnimi nasadi, rečnimi in peščenimi kopclji, športnimi prostori se odda za poletje. Deč poue lastnik franc 3arc o ITieduodah. K obilni vdeležbi vabi društvemke Načelstvo. Zastonj! (Gozdna balada). Baron je zašel med požrešne volkove, ko jezdil na vrancu skoz gozd je hitro. Od konja ostale so same podkove, od lovca pa čevlji prav celi „Oho^-^ fina vina in likerje po zmernih cenah. Vse po zmernih eeu«K. Agro-IHerkur v Ljubljani. ti a d i) i prostori Uanez ^fdinova ulica štev". 8. Podružnica Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Ljubljani in Trstu. Agro-Merkur je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupo- = vanje blaga ...... POZOR! Umetna gnojila, galica, žveplo, krmila, semena, stroji in orodja. POZOR! Vina, štajerska, istrska, dalmatinska, dolenjska, goriška, vipavska, zajamčeno pristna vina! — Sir, maslo. Žita, moka, olje, itd. Agro-aerksr preskrbi sploh vsaEo -blago. — Agro-Merknr kupuje vse pridelke ----- in izdelke. '------ Cene najugodnejše! Postrežba točna! Zahtevajte pravila, ^cenike, ponujajte svoje pridelke ! Dr. I. Eržen zobozdravnik = fiORlCI = jbc uerdi flekaliSCe šteu. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, 7.1ate krone, zlale mostove, zobe na kaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordinira o svojem ateljeju od 9. ure dop. do 5. ure pop. Premeri & Jančar Ljubljana Dunajska cesta št, 20. Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, firnežev in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obila naročila se priporočava Premeri & 3ančar trgovina oljnatih barv na drobno in dcbe'o. Kmečko-delauska gospodarska zadruga v Doliravljdh na Goriškem ima v kleteh zadružnih kmetov v Do- bravljah, SkriJjah, Kamnjah, Brjah, Šmarjah in drugih vaseh veliko množino izbornega vipavskega vina. Priporoča se cenj. gostilničarjem in drugim konsnmentom. Dobiva se od 56 lit. naprej po jako zmernih cenah. IGNAC SAUNIG, Gorica na Komu št. 12. Največja zaloga najrazličnejših in najtrpežnejših šivalnih strojev „Kayser", ki so najboljši, dvokoles, pušk in samokresov. Kdor si hoče nabaviti stroj, naj. si {ogleda mojo zalogo ali pafnaj naroči cenik kojtga mu pošljem ztstonj in frankor Lastna mehanična delavnica. Pijančevanje. Za poskuinjo 1 prašek ZENENTO - brezplačno. Niignenje k pijančevanju se trajno odpravi. — Snžnji te strasti so je osvobodijo proti svoji " ^ lastni vo- lji. Prašek M Zenento y/ se primeša jedi ali pijaCi. Primarno za vsako starost in vsak spol. — -.i—l—¦¦-, ,.„ ,,..,.—. Zonento jo zajamčeno neškodljiv. Kdor ima v družini oziroma med znanci osebe, ki so udane pijančevanju, naj naroM takoj 1 prašek za poskušnjo. ZENENTO s« poSlje v pismu. Priložiti je znamko za S»0 vin. — Dopisuje se v nemškem jeziku. Poudre Zenento Co. 70. Wardom> Street, LONDON 255 (Englainl). Pisma je fiaiikiiafi z znamko za 2."> vin; dopisnic« A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica St. 2. velika zaloga = = oljkinega olja prve vrste mjbiljšifi tvrdk iz Isire, Dalmacije, Meifette. Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —"96, 1-04, 112, 1*20, 1-23 1-36, 1*44, 1'60, i"80, 2'-, 240, za luči po 72 vin. ------- Na debelo cene ug-odne. ------- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila in sveč. Cene zmerne* 6357