C EI JK Iii). ncr^K-víHR^ 1Ç,71 _ «;ТГ\ тгтсл SO __ LFTO XXV — CENA 1 DIN 
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO IN 2ALEC 
MIJA KAURIČ, maturantka iz Celja na Ekonomskem šolskem centru. 
Vedra in nasmejana, v svoji mladosti polna želja. Kaj ne bi! V novem 
letu želi predvsem mir na svetu, ker le ta pogojuje napredek človeštva, 
želi si čimboljši uspeh v šoli, pa razumevanje s profesorji, doma s svo-
jimi, pa navsezadnje, da bi se lahkò čimprej osamosvojila. In čisto na 
koncu — še srečo v ljubezni, še boljše odnose med ljudmi. 
DRAGO MEDVED 
V PODPORI JE m 
¿ Pred dobrim letom usta-
- -novi j eno društvo telesnih in-
"validov je v polnem razmahu 
X zaživelo šele letos in tudi po-
I stalo medobčinska zveza, ki 
zdi4ižuje vse telesne invalide 
širše celjske regije. Naloge 
društva so. zelo obširne. Pre-
- Ico sindikatov skrbijo za pre-
ventivo, invalide pa usposab-
Зјајо za pridobitno delo. Ker 
3)a je socialni problem pri 
L<iruštvu čestokrat pereč, je 
•Skrb društva za člane vedno 
prisotna in prav v zadnjem 
času so dosegli pri tem po-
membne rezultate. Zaceli so 
zbirati podporne člane dru-
štva in tako se je javilo pre-
cejšnje število podjetij, ki 
so postali podporni člani. 
Odzvalo se je preko 90 od-
stotkov podpornikov, podje-
tij in privatnikov. Nekatera 
podjetja, podjetje Toper npr., 
pa je odgovorilo z moralnim 
poukom, dali pa niso nič. 
Od vseh podjetij je našlo 
največ razumevanja podjetje 
Moda, ki je prav v novolet-
nih praznikih pokazalo svojo 
pripravljenost za sodelova-
nje. Patronat je prevzelo nad 
15. družinami in jih tudi v 
novoletnih praznikih obdaro-
valo. Tudi tovarna Rašica je 
prispevala v obliki materiala 
in z nizkimi cenami. 
V zvezi z društvom telesnih 
invalidov je še mnogo zani-
mivosti in vprašanj, od so-
cialnih do zaposlitvenih in 
stanovanjskih, torej je to 
problematika, ki terja več 
pozornosti. Zato se bomo k 
njej še povrnili. 
Z. S. 
Slovenjske Konjice 
ENOTNO PLAČILO VSEM 
DRUŽBENIM SLUŽBAM 
Na zadnji letošnji seji ob-
činske skupščine v Sloven-
skih Konjicah v preteklem 
tednu so govorili predvsem o 
socialni problematiki in so to 
Teševanje opredelili kot naj-
važnejšo nalogo v prihod-
njem letu. Razprava je pote-
Ikala tudi o šolstvu in otro-
škem varstvu. Sprejet je bil 
•Sklep o izločitvi otroškega 
-varstva iz temeljne izobraže-
~valne skupnosti in ustanovit-
vi samostojne temeljne skup-
-aiosti otroškega varstva. 
Odborniki so sprožili vpra-
šanje stanovanj prosvetnih 
delavcev v Zrečah in Gore-
nju,, ker je tu pomanjkanje 
stanovanj najbolj boleče. 
Spričo velikih kadrovskih 
problemov v občinski upravi 
in na sodišču pa so predla-
gali, naj se udeležencem ob-
činske uprave izplača razlika 
po samoupravnem dogovoru 
in naj tudi v bodoče velja sa-
moupravni sporazum za vse 
družbene službe enako. 
: VREME : 
• ! 
i V prihodnjih dneh • 
: pooblačitve z manjšimi « 
; padavftiami, v nižinah ! 
• dež. Najnižje nočne : 
! temperature med minus i 
Î 2 in minus 6, najvišje : 
: dnevne malo nad ničlo. : 
Kot smo obljubili, tako tudi je. Današnji časnik je zajetnejši, 
pa še celostransko križanko Tkanine smo pripravili. 
Nekatere rubrike so se s starim letom poslovile. Moj idol bomo 
zamenjali s čim še zanimivejšim. Tudi kupona Po vaši izbiri ne bomo 
več objavljali, saj postaja oddaja Poslušate jih najraje vse popularnej-
ša. O novi nagradni igri vas bomo pravočasno seznanili. 
Razprave o socialnem razlikovanju bomo nadaljevali, le da bi jih 
radi obogatili s podatki z našega območja. Na obljubljeno reportažo 
o naših koroških rojakih nismo pozabili. Prišla bo na vrsto. 
Kaj pa naši nom podlistek štirje v kombiju, ste opazili? 
Pišite! Pišite, da bomo v novem letu še večkrat prijateljsko po-
kramljali o našem časniku. 
VAŠ UREDNIK 
NOVOLETNI ZA VRTLJAJ 
Ej točajka 
brž natoči 
čašo vinca 
rujnega! 
Naj se oko 
in grlo zmoči 
v slovo 
od leta starega. 
• 
V davnino sega 
naša šega 
in še dolgo 
najbrž bo, 
da od dobrega 
in zlega, 
ob mncu 
jemljemo slovo. 
Naj gre karsibo 
od hiše; 
če sin je goden 
za vojaka; 
če hči nevesta 
solze briše; 
če vol z mesarjem 
odkoraka; 
če svinja 
je požrla nož 
— le s čašo v roki 
mož je mož. 
Ej, točajka, 
brž nalij! 
Konec letošnjih 
je dni. 
Slovo nam staro 
leto jemlje, 
betežen starček 
v nepovrat. 
A žal, da z njim 
od nas se spravlja 
kos dinarja 
že drugikrat. 
In kar od revčka 
je ostalo, 
naj leto mlado 
gor drži?! 
• 
Ej, točajka, 
spet natoči! 
Še trezna 
muza si, devica; 
a v vincu skrita 
je resnica. 
Le kaj si krivo 
stara leto, 
da pravih ni 
solzd, v oči, 
da bolj se nam 
že mlado зтШГ 
ki leze k nam 
in v kup skrbi? 
Krivi tvoji 
so prerôki 
in sojenice 
brzoplete; 
pa načrti 
previsoki; 
pa rezerve 
neizžete, / 
pa besed, 
obljub plazovi, 
ki zasuli so 
dejanja; 
pa velikosti 
vseh bogovi, 
ob žetvi večji 
od sejanja. 
• 
Sicer pa smo, 
povprečno vzeto, 
kar dobro 
Se odrezali, 
če drugo ne, 
pa smo presneto 
brihtni pri 
statistiki. 
Če kdo jé več 
kot si zasluži, 
prispeva kdo, 
ki manj dobi. 
Nihče pri nas 
ni več brez strehe 
po logiki 
statistike, 
če razdelimo 
na občane 
vse hiše 
in vse vikende. 
* 
Grda naša 
je »faušija«, 
ko gledamo 
sosedu v lonec, 
če drugi več 
ima kot ti, 
kar hitro 
tolčemo na zvonec, 
če kdo gará, 
nadure dela, 
petindvajset 
ur na dan; 
če kdo po tristo 
kilometrov 
dnevno suče 
svoj volan, 
če kdo svoj 
vitki stas žrtvuje 
na oltar 
reprezentance; 
če kdo z devizami 
se muči, 
tja čez tuje 
daljne klance, 
ne vripnemo mu 
odlikovanja, 
rajši kje na 
kakšni seji. 
načnemo splet _ 
asocialnega 
razlikovnaja. 
* 
E j, točajka, 
vest me peče, 
naj vince rujno 
čeznjo teče. 
Bili smo letos, 
ni kaj reči, 
zares pogumni 
kar se da. 
Investicije 
so rasle, 
storilnost 
pa zamrznila. 
In če smo zrasli 
ven iz hlač, 
smo sporazumno 
nategnUi 
fonde plač. 
Samo ne vsi, 
le tisti asi, 
ki pravi čas so 
imvili cene 
in davkov cvenk 
v državni kasi. 
In nelikvidnost, 
čudna reč, 
se roga ekonomiki. 
Vsi dolžniki 
manj in več, 
smo hkrati 
tudi upniki. 
»Zapufani« smo 
tja do nosa 
znotraj mej, 
še bolj pa čez, 
a ko napoči 
čas bilance, 
bogati bomo 
kakor Krez. 
• 
Le sodala, 
spreneveda, 
s statistiko 
v korak ne gre. 
da čita naš 
turist ob Nilu, 
da Kozjansko 
revno je. 
In ne posveti 
se mu v glavi, 
ko v dalji zre 
na Asuan^ 
da je še doma 
kdo v hribih, 
v temó egiptovsko 
vkovan. 
• 
Otroci rmši, 
up in nada, 
so tudi del 
statistike; 
Ljubljančki 
vozijo Se k morju, 
če voda resda 
slana je? 
A v kakšni šoli 
pri BoJiorju, 
en samcat 
šolmašter 
otroke naše, 
v razredih osmih, 
z modrostjo baše 
od prvih črk 
do aritmetike. 
* 
Zdaj, točajka, 
nič več vina. 
Zdaj z roko segam 
na srce. 
Bili so tudi 
lepi dnevi, 
ne samo megle 
lisaste. 
Leto staro, 
v čast ti bodi, 
v miru smo 
hodili spat. 
Precej smo lepega 
zgradili, 
marsikaj čvrsto 
sklenili, 
spraviti na 
pravi tir, 
če bomo zdravi, 
če bo mir. 
Smo ob koncu 
tvojih dni 
pospravili 
to našo hišo, 
zmetali' ven 
čez prag smeti, 
shladili tistim 
vroče buče, 
ki mislijo 
da kdaj pa kdaj. 
lahRo se svet 
nazaj zasuče. 
* 
Hej, točajka, 
sprazni sod. 
Ni še konec 
naših dni! 
Vse zrarma se, 
če se hoče, 
če smo takšne 
volje vsi. 
• 
Nalij. točajka, 
za zdravico, 
za pozdrav, 
ne za slovo. 
Bodi srečno 
novo leto, 
dragi bralec, 
bodi zdrav! 
Zdaj pa do 
volnočne ure, 
za tednik se poslavlja 
JURE