855**- A
OSREDNJA KNJIŽNICA
p.P.126
60100200
PPIIViukSKI dnevnik
«fw£T;Cena 200 lir
Leto XXXIV. Št. 266 (10.178)
TRST, petek, 10. novembra 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra iy43 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» V Govcu pri Gorenji Trebuša, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarna «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskarn partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
dokončni odgovor enotne federacije čez deset dni
Sindikati načelno sprejeli vladne predloge glede javnih uslužbencev
Bolničarjem naj bi priznali mesečno doklado v višini 20.000 lir in nadaljnjih 10.000 lir za strokovno izpopolnjevanje - Današnja stavka preklicana
RlM — Nekaj pred tretjo uro včeraj ponoči je bil končno dosežen >,N vlado in predstavništvom enotne sindikalne federacije CGIL-CISL-'L načelni sporazum glede poravnave žgočega in na trenutke obstoju , nevarnega spora o ekonomskem in normativnem položaju usluž-ncev javne uprave. Vest o tem je brž po zaključku kar deset ur j^hjočega dogovarjanja med pogajalnima stranema prvi sporočil pod-v predsedstvu vlade Evangelisti s pripombo, da je predsednik "“Teotti z opravljenim delom še kar zadovoljen.
® 'Paketu« vladnih predlogov, ki j* "Di predmet dolge razprave, so .. ,v splošnem povoljno izrekli tudi “nikalisti. Pomočnik glavnega taj-r*n CGIL Marianetti je po desetica1 maratonu označil te predloge sprejemljive, a po končanem do-™!>anskem sestanku med tajništvom j racije in stoterico zastopnikov ^meznih sindikalnih kategorij so j,,0 skupku vladnih predlogov izra-• “ favno tako spodbudno. Vseka-
i ■“vuo iaKO sponuuunu. vsena-'Ih- federaciia uradno odgovorila y®> če sprejme ali ne njen «pa-»I ; najpozneje v teku desetih dni. jjhanetti je bil še bolj natančen: IT^bo je poudaril, da ni cdposlan-J° CG1L-CISL-UIL podpisalo ali Suralo« nikakršnega dokumenta;
jj.	.®1 je očitno hotel nekoliko ubla-J. otorebitne pojave pretiranega pl"oizma.
w?c*moru snidenja med tajništvom dit i ■ federacije in zastopniki sin-nrj.a‘nih kategorij je zvezni tajnik Pii Buttinelli sporočil tisku, da je U, ^CISL-UIL preklicala za danes 'Pavedano stavkovno gibanje na ^•.fPčju javne uprave. Šolski sindi-5-“’ ki so vključeni v federacijo, ., 'jseeno potrdili program medde-Jfv*P stavk na šolah v dneh 15., 16. t.m.; spričo tega se prihodnji Pedeljek sestanejo z njimi zastop-d?! tajništva federacije, da bi na-,«>Peje proučili najnovejše predrt*6 0 ekonomskih izboljšavah šol-j. osebja v luči bližnjih pogasi z vlado o hipotezi splošnega
8p0fazuma.
. ^Pgiejmo, kaj predvideva včeraj ff^i doseženi načelni sporazum, C*01' ga je .objasnil časnikarjem 'Sni tajnik CGIL Giovannini.
j.^lPkbenci bolnišnic. Od I. januar-1979 prejmejo 20.000 lir več me-
ka,	n°; Temu gre dodati 10.000 lir, ■aJnfih bodo deležni tisti, ki I “Piski
bodo
. sKovaij strokovno - izpopolnitvene j aJe. Od bolnišniških ustanov ne bo-
do
Srneli prejemati dodatnih finanč-
Vj, sr®dstev, razen tistih, ki so pred-tvletla po zakonu oz. vsedržavnih 0vPih pogodbah.
pravni uslužbenci. Predvideno je ha,n?tenje staležev s parametrsko bj Jačo od 100 do 300 (pravno naj I, Pkrep stekel 1. januarja 1978, e-tiav°m.s*t0 Pa 1- julija 1979). Izračuni ,anje starostnih poviškov na pla-vejj se ravnalo po načinu, ki je v javi v avtonomnih ustanovah.
Solaiki.
p, , ••“•n. Uveljavitev novega para-f fskega sistema 100 - 300 naj se iljfPči nekoliko poprej, in sicer 1. *»Wa 1979
^ rajevne ustanove. Uslužbencem ti^Pscčni prejemek poviša za 10 tJr lir, nova delovna pogodba pa veljati 1. marca 1979.
^ vladnem dokumentu je izražena ian' a p° Poenotenju vseh poga-IpJ. za obnovitev vsedržavnih de-jjJr*P pogodb v različnih sektorjih uprave, veljavnih za triletje Hog.'1981. Obenem je poudarjena nujni. skladnega in pravičnega višati^ Pfejemkov, ki bi od leta 1981 preJ morali rasti vzporedno z ve-
čanjem narodnega dohodka po tekočih cenah. To pa bo mogoče, kakor je rečeno v pet tipkanih strani obsegajočem «paketu», le z zmanjšanjem primanjkljaja na področju javnih izdatkov, kar v bistvu pomeni, da bo treba odpraviti vsako obliko' potrate in čimbolj varčevati, in to z vzpostavitvijo smotrnejšega razmerja med številom zaposlenih in sadovi njihovega dela. Nazadnje vlada predlaga določene spremembe v dnevnih in tedenskih delovnih urnikih, s katerimi naj bi omejili pojav izostajanja z dela. (dg)
Odložena zamenjava ministra za industrijo
RIM — Predsedstvo vlade je sporočilo, da bodo z delno preos-novo, ki je potrebna zaradi ime-
novanja ministra Donat Cattina za namestnika tajnika KD, še nekaj dni počakali zaradi mednarodnih obvez Andreottija in zaradi nujnih posvetovanj s parlamentarnimi skupinami. Uradno poročilo so objavili v palači Chigi malo potem, ko se je razširila vest, da naj bi za novega ministra za industrijo imenovali prof. Romana Prodija, znanega katoliškega ekonomista.
Jutri in v nedeljo Pertini v Cuneu in Bovesu
RIM — Predsednik republike Pertini se je včeraj sestal s predsedstvom sardinskega deželnega sveta, ki ga je seznanilo s položajem na otoku. Z veseljem je sprejel povabilo, da obišče Sardinijo.
V soboto pa bo Pertini odpotoval v Cuneo, kjer bodo odkrili spomenik pred 50 leti umrlemu Gio-vanniju Giolittiju. V nedeljo pa bo v Bovesu. Udeležil se bo spominske svečanosti ob 35-letnici faši-| stičnega pokola in požiga vasi.
Berlinguer in Zaccagnini na TV
KPI in KD proti vladni krizi
RIM — KPI nasprotuje vladni krizi, tcda KD mora spoštovati sprejete obveze, medtem ko mora vlada bolj učinkovito delovati. Ko bi se KD izneverila tudi eni sami od obvez, na primer oni o kmetijskih pogodbah, bi si prevzela odgovornost za krizo. To so bile glavne misli, ki jih je izrekel tajnik KPI Berlinguer na sinočnji televizijski politični tribuni. Berlinguer je dodal, da bi morah tudi v primeru, da bi prišlo do krize, na vsak način preprečiti predčasne volitve.
Glede polemik v levici je Berlinguer priznal, da odnosi s PSI »niso najboljši*, za kar pa so po njegovem krivi socialistični voditelji s svojimi pretiranimi polemikami. Potem ko je omenil razlike v stališčih med italijanskimi in sovjetskimi komunisti. se je tajnik KPI dotaknil vprašanja «razdora» med strankami in državo in dejal, da gre za zaskrbljujoč pojav, ki je sad «za-vestnih operacij avanturističnih sil, ki bi hotele zrušiti sistem, na katerem sloni italijanska družba*.
. lončno je Berlinguer zanikal, da bi znotraj partije oporekali sistemu demokratičnega centralizma. Pač pa obstajajo težnje — je dodal — da bi dali stranki vedno bolj demokratični razvoj.
Tudi tajnik KD Zaccagnini, ki je nastopil na tribuni po Berlin-guerju, je izjavil, da njegova stranka nasprotuje vladni krizi in da bi se morali vsekakor tudi v primeru krize izogniti predčasnim volitvam. Pač pa je tajnik KD potrdil nasprotovanje vstopu komunistov v vlado, češ da bi to ne prispevalo k reševanju pioblemov, ampak bi to reševanje še bolj o-težkočalo.
TISKOVNA KONFERENCA PREDSTAVNIKOV 16 BENEŠKIH KULTURNIH DRUŠTEV V VIDMU
BENEŠKI SLOVENCI ZAHTEVAJO TUDI ZASE PRIZNANJE GLOBALNE ZAKONSKE ZAŠtlTE
V pismu predsedniku posebne komisije pri predsedstvu vlade in v vednost predsedniku vlade, zavračajo izkrivljeno podobo beneške narodnostne stvarnosti, kot se izraža v odgovorih večine beneških županov na naročeno anketo in obsojajo očitne pritiske videmske Krščanske demokracije na krajevne upravitelje
VIDEM — Potrditev lastne pripadnosti slovenskemu nacionalnemu telesu, odločna zahteva po globalni zakonski zaščiti in po polni uresničitvi člena 6 republiške ustave o zaščiti manjšin, obsodba slepomišenja in vsakršnega reduktivnega in ozkega tolmačenja te problematike, to so bile glavne teme včerajšnje tiskovne konference, ki so jo predstavniki beneških kulturnih društev priredili v videmskem hotelu «Ambassador». Konferenco so sklicali, da bi orisali svojo negativno oceno rezultatov ankete med beneškimi občinami, v katerih živijo Slovenci in ra katero je dala pobudo posebna komisija pri predsedstvu vlade za preučevanje vprašanj slovenske manjšine. To o-ceno so predstavniki beneških kulturnih društev skupno s krajevnimi upravitelji, občinskimi svetovalci in predstavniki demokratičnih strank v Beneških dolinah strnili v dokument (le-tega objavljamo v celoti), ki so ga poslali predsedniku komisije, prof. Cassandru in predsedniku vlade Andreottiju.
V daljšem uvodnem posegu so prof. Marino Qualizza, prof. Pavel Petricig in arhitekt Valentino Simo-
PREISKOVALNI STROJ POLICIJE IN KARABINJERJEV STEKEL S POLNO PARO
Pri Patrid ubiti terorist sodeioval pri umorih sodniku Turtuglioneju in kriminologu Puolelle?
Preiskovalci so že dalj časa sumili, da je bil Roberto Capone povezan s terorističnimi organizacijami - Predsednik feptibiike Pertini na komemoraciji žrtev pokola
. FROSINONE - Po pokolu pri Patrici, kjer- so v sredo ped streli ultralevih teroristov padli načelnik državnega pravdništva Fedele Cal-vosa, paznik Giuseppe Pagliei in uradnik Luciano Rossi, je preiskovalni stroj policije in karabinjerjev stekel s polno paro. Vzdušje v Fro-sinonu in v okolici v marsičem spominja na dni takoj po pokolu v Ul. Fani: cestni bloki na glavnih in stranskih prometnih žilah, patrulje, ki prečesavajo mesto in okolico, helikopterji, ki z zraka pregledujejo in nadzorujejo dogajanje na celotnem območju. Država in njeni organi javne varnosti kažejo zobe, vendar tolikšnemu «renčanju» ne ustrezajo doseženi rezultati, ki so, koliko-r je bilo mogoče razbrati iz govoric, ki so pronicnile skozi zid molčečnosti, zaenkrat kaj skopi.
Glavni del preiskave zadeva terorista Roberta Capona, sina uradnika pri finančni intendanci v Avel-linu, ki so ga pajdaši med napadom na sodnika pomotoma ubili. Obdukcija trupla, ki so jo opravili včeraj popoldne v rimskem zavodu za sodno medicino, je dokazala, da je bil mladi terorist žrtev «nesreče na delu*: kaže da so ga pajdaši zadeli v pljuča in da je umrl zaradi hude krvavitve. Povsem neosnova-na naj bi zato bila domneva, da so
''‘'''“tiiimtnHiimniimiiiiililiiiiiiumllllMiliiiiiiMMMninliliiiiliiiiiuliiliHiMiiililtiiiiiiiiMiiimlllii
NA SREČANJU PRI MINISTRU MARCORI
Težavno dogovarjanje o kmetijskih pogodbah
Stališča posameznih strank vladne večine so si še vedno zeio oddaljena
.J* — »Bili smo soglasni v netijotako je komentiral sinoč-stfL^ačanje predstavnikov večinskih M«/1* z ministrom za kmetijstvo st«w,ro socialist Salvatore. Predin^1.* PSI je bil morda nekoliko ** m črno8led. dejstvo pa je, da tod' P° včerajšnjem sre-jA ni premaknil z mrtve točke. HjL® Vrsti je bilo vprašanje kmetij-vJ Pogodb, glede katerega imajo 5* tvf^e stranke različna mnenja, ^Posebno o kočljivi točki prehoda ^-.^olovinarstva k najemninski PfftH 4 ’ Na sinočnjem sestanku so Pferii !lVniki Kt) dali nekatere nove 5t0Vh°i?e' k* so bili P° mnenju pred-vi, » k°v 'evice sicer nesprejemlji-jej0a Vendar pozitivni, ker dokazu-stj^boločeno dobro voljo demokri-
dobri volji so mnogi včeraj bj Podvomili, ko se Galloni, ki Pfal zastopati KD na sestanku ohnistru Marcori, sploh ni ja-“•ks a’2Pak poslal svojega namest-to ^fedstavniki drugih strank so k,kn?k>*;nost tolmačili kot dokaz no-1*9 sporov v KD: prav parla-
mentarna skupina, ki ji Galloni predseduje, najbolj pritiska za korenito spremembo že dogovorjenega besedila zakonskega osnutka o kmetijskih pogodbah, medtem ko je sam Galloni v. prejšnjih dneh izjavil, da morajo spore o tem vprašanju reševati tajništva strank, ne pa predsedniki parlamentarnih skupin. Po taki izjavi je jasno, da je bila Gallo-nijeva odsotnost videti kot «politič-na*. pa čeprav se je načelnik poslanske skupine KD opravičeval, da je za sestanek pri Marcori zvedel prepozno in da je imel druge obveznosti. Vsekakor so sestanek preložili na večer, takrat pa je prišel tudi Galloni.
Dogovora pa niso dosegli. Zmenili so se le, naj pristojna komisija po-slanske zbornice začne razpravljati o nespornih členih zakonskega osnutka, medtem ko bodo predstavniki strank istočasno skušali najti soglasje tam, kjer ga še ni. Za sedaj pa so stališča tako oddaljena, da bo kljub proglašeni dobri volji vseh vendarle težko najti skupen jezika
(tm)
ga umorili, ker jih je ranjen Oviraj na begu.	'
Preiskovalci so že dalj časa sumili Roberta Capona, da sodeluje s prevratniškimi organizacijami (po odkritju skrivališča PL v Li-coli in aretaciji štirih voditeljev prevratniške organizacije, so ga tudi priprli), vendar mu niso nikoli mogli dokazati ničesar. Sedaj so se lotih te preiskave z novo vnemo, da bi ugotovili njegove vezi s teroristi. Največjo pozornost v tem okviru namenjajo Neaplju, kjer je fant bival vsaj pet oni na teden (staršem se je izgovarjal, da je v službi pri nekem inženirju in da zasluži 300.CG0 Ur na mesec). Domnevajo, da je bil na nek način vpleten tudi v umora neapeljskega kriminologa profesorja Paolelle in kasacijskega svetnika dr. TartagUoneja. Zločina naj bi bila povezana s pokolom pri Patrici, vendar zaenkrat je «nit» le domnevna. Upajo, da bodo prišli do stvarnejšin rezultatov na osnovi bankovcev (pol milijona lir), ki so jih našli v Caponejevi listnici. Iz knjigovodskih zapiskov v njegovi beležnici so tudi ugotovili, da je fant upravljal znatne vsote, veliko večje kot bi jih opravičevala njegova domnevna plača. Zaenkrat pa izvor denarja ni znan.
Umora dr. Tartaglioaeja in prof. Paolelle ter pokol pri Patrici dokazujejo, da v trikotu Rim, Neapelj, Frosinone deluje dokaj dobro organizirana teroristična skupina, ki najbrž sodi v grupacijo «Prima H-nea», vendar pa je nekako povezana tudi z «rdečimi brigadami*. Ta skupina naj bi si prevzela nalogo, da vodi oboroženi boj na jugu A-peninskega polotoka in uresniči zločinski načrt, ki so ga rdeče brigade pripravile na shodu j Tropei (Kalabrija). V tem okviru velja o-meniti, da so v milanskem skrivališču Corrada Alunnija našli načrt za «vročo jesen*, ki naj bi dosegla višek predvsem v južnih pokrajinah.
Vendar navedene so le domneve, osnovane bolj na logičnem sklepanju kot pa na stvarnih indicijah'. Edino »dokazano gradivo*, ki so ga v okviru preiskave zbrali policija in karabinjerji, je dokaj običajen propagandni material, ki so ga za-pleniU med neštetimi hišnimi preiskavami na domu Roberta Capona in njegovih znancev. Brezuspešno je bilo tudi iskanje fantove zaročenke Rosarie Biondi, ki je skrivnostno izginila pred nekaj dnevi.
Končno gre •• okviru preiskave še omeniti, da je pred dobrima dvema tednoma rimska Digos res opozorila kvesturo v Latini na nevarnost a-tentatov zoper vidne državne funkcionarje. Kaže pa, vsaj tako trdijo sedaj v Rimu, da opozorilo ni zadevalo Frosinona in okolice, dasi se v glavnem mestu širijo tudi ravno nasprotni glasovi in marsikdo trdi, da je bil dr. Calvosa seznanjert z nevarnostjo.
Višji sodni svet, ki se je sestal pod prcdsedslvom predsednika re publike Pertinija, se je včeraj na žalni sbji' poklonil žrtvam pokola pri Patrici. Pertini je v imenu vse dri
žavne skupnosti odločno obsodil zločin, obenem pa- izrazil tudi prepričanje, da bo narod, dasi je bil tako hudo prizadet, znal najti v sebi dovolj moči, da bo porazil sovražnike demokracije, (vt)
Andreotlijevo poročilo o delovanju obveščevalne službe
RIM — V pismenem poročilu parlamentu je predsednik vlade Andreotti dai obračun obveščevalne in varnostne politike v semestru od 22. novembra 1977 do 22. maja 1978. Po mnenju predsednika vlade n; bilo zastoja v obveščevalnih in varnostnih akcijah kljub časovnim potrebam za ustanovitev novih varnostnih in obveščevalnih služb, priznal pa je, da uspehi ob tragičnih dogodkih niso bili taki, kot bi se lahko želeli, Andreotti se je dotaknil problemov varnostnih in obveščevalnih služb; poudaril je, da je potrebna predvsem strokovna sposobnost osebja, njihova dejavnost pa se mora vrniti v tirnice psihološkega miru, osvoboditi jih je treba vseh bojazni in predsodkov zaradi nedavnih dogodkov.
V' poročilu je omenil tudi rotacijo osebja In analiziral f»bude vernost-ne službe v zvezi s pokolom v Ul. Fani.
Glede državne tajnosti je Andreotti v svojem pismenem poročilu zagovarjal stališče, da je le predsednik vlade odgovoren in pristojen o morebitnem poročanju parlamentu in drugim organom.
RIM — Ministrski predsednik Andreotti se je včeraj zjutraj v palači Chigi sestal z glavnim ravnateljem svetovne organizacije za prehrano (FAO) Edouardom Saoumaom.
Andreotti obišče štiri arabske države
RIM — Predsednik vlade Andreotti bo 15. novembra odpotoval na petdnevni uradni obisk v nekatere arabske države, in sicer Libijo, E-gipt, Jordanijo in Irak. Obisk naj bi z one strani pomenil doprinos Italije pri reševanju izredno zaple-ten-ea položaja na tem področju, z drvge strani pa ga narekuje potreba po okrepitvi političnih in gospodarskih vezi. Andreottija bo spremljal zunanji minister Forlani. ki je bil pred kratkim na Bližnjem vzhodu.
nitti poudarili, da so beneška kulturna društva priredila konferenco, da bi seznanila s svojimi stališči tudi širšo furlansko in italijansko javnost, saj «gre za skupen boj za u-resničevanje ustave in uveljavljanje demokracije*, kot je poudarila posebna slovenska delegacija včeraj tajniku liberalne stranke Zanoneju in kot bo ista delegacija poudarila v kratkem tajnikom strank ustavnega loka, predsedniku vlade Andreottiju in predsedniku republike Pertiniju.
Enotni dokument beneških kulturnih društev je odgovor beneških Slovencev na rezultate ankete, ki jo je priredila posebna komisija pri predsedstvu vlade in ki v veliki meri izkrivlja narodnostno in jezikovno stvarnost v videmski pokrajini. To je po eni strani posledica zasnove vprašalne pole. ki je obravnavala celotno problematiko zaščite manjšin kot zelo vprašljivo, po drugi pa tudi neposrednega posega pokrajinskega tajništva krščanske demokracije, ki je z zaupno okrožnico :x)zvalo vse lastne župane in občinske upravitelje, naj osvojijo stališča stranke. KD pojmuje Slovence, ki živijo v deželi Furlaniji - Julijski krajini, kot dve ločeni telesi: eno predstavljajo tržaški in goriški Slovenci, drugo pa beneški. Le-te vrhu vsega prikazuje kot razpršene in osamljene skupine, brez vzajemnih kulturno-jezi-kovnih stikov in torej z zgolj folklorističnimi značilnostmi.
Ta zunanji poseg in pismo, s katerim je videmski prefekt opozoril vse prizadete župane na »delikatnost* problematike, sta brez dvoma vplivala na odgovore občin, ki so bili protislovni: nekateri upravitelji so priznali objektivno stvarnost in so prispevali k delu komisije s tvornimi predlogi, drugi pa so mehanično vnašali v odgovore vsebino že vnaprej pripravljenega osnutka. Kljub-temu pa tudi najbolj negativ; ni odgovori niso mogli zanihati obstoja in organizirane prisotnosti Slovencev. To predstavlja brez dvoma korak naprej v primerjavi tudi z ne preveč oddaljeno preteklostjo, ko bi iz vseh odgovorov izzvenelo le narodnostna mržnja in vzdušje hladne vojne.
Qualizza, Petricig in Simonitti so poudarili, da govorijo v imenu vseh ieneških društev in predstavnikov demokratičnih strank, ki so sode-'ovali pri oblikovanju pisma. Obenem so tudi izrecno pripomnili, da oredstavljajo vse osveščene Sloven-e, ki se zavedajo lastne nacionalne dentitete in zahtevajo pravice, ki jim jih jamči ustava. Morda v tem pogledu res ne predstavljajo celotnega slovenskega življa v Benečiji, vendar — kot je poudaril nekdo od diskutantov — to ne zmanjšuje reprezentativnosti društev, pač pa po stavlja na zatožno klop tiste, ki so odgovorni za kulturno degradacijo, ki se je začela pred sto leti in je •al, vidna še danes.
VOJMIR TAVČAR
ŽENEVA — V noči med sredo in četrtkom je eksplozija hudo poškodovala prostore neke banke v Ženevi. Eksplozija je povzročila gmotno škodo tudi bližnjim trgovinam. Zaenkrat še niso znani vzniki eksplozije, vse kaže pa, da je šlo za atentat.
fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiJiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMHMiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiit*
TAJNIK PLI ZAN0NE SPREJEL ENOTNO DELEGACIJO SLOVENCEV
Liberalna stranka zagovarja enako zaščito za vse Slovence v deželi
Zanone zagotovil, da bo jutri v Trstu razpravljal s člani deželnega vodstva stranke o spomenici, ki so mu jo izročili naši predstavniki, zlasti še v zvezi z delom posebne komisije pri predsedstvu vlade
(Od našega poročevalca)
RIM — V teku je nova skupna po buda predstavnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, da o-pozorijo na nerešene probleme vlado, državne oblasti in stranke v parlamentu. Po negativnih izkušnjah z izdelanim in nato na splošno zahtevo umaknjenim vladnim dekretom, po omejevalnih interpretacijah vsebine osimskega sporazuma in zaviranju dela posebne komisije pri predsedstvu vlade, kar je še posebej prišlo do izraza z vsiljenimi izjava mi nekaterih občin v Beneški Slove niji, je napočil čas, da s poudarjeno odločnostjo opozorimo merodaj ne dejavnike na vladni zakonodajni ravni na to, da so dozoreli časi, ko bi moral parlament odobriti zakon o globalni zaščit'. Konkretno pa to pomeni, da mora vladna komisija za ključiti s svojim delom, vlada po kazati dotiro voljo in se zavzeti za "lobatno reševanje našega problema, stranke pa podpreti naše zah teve.
vencev zaprosilo za sprejem pri predstavnikih državne oblasti, vlade in tajništva vseh demokratičnih strank. V pričakovanju skorajšnjega odgovora predsednika vlade Andreottija, ki je na sprejem že pristal, se je medtem odposlanstvo Slovencev srečalo s tajnikom liberalne stranke.
Poslanec Valerio Zanone je sinoči sprejel na sedežu direkcije PLI v Rimu odposlanstvo v katerem so bili senatorka Jelka Gerbec, Filibert Be-nedetič, Vilijem Černo, Marija Fer-letič, Gradimir Gradnik in Mirko Primožič. Z njimi se je zadržal več kot poldrugo uro in pokazal zani manje za probleme slovenske manj šine. Pri tem je izrecno poudaril, da se za stvar zanima tudi zato, ker bo jutri v Trstu umestil novo deželno vodstvo liberalne stranke, kar mu bo dalo možnost, a se pogovori tudi o spomenici, ki so jo zastopniki slovenske manjšine izročili med raz govorom.
Senatorka Jelka Gerbec je uvodo-
Zato je enotno predstavništvo Slo- tria orisala tajniku PLI naše osnov-
ne zahteve in poudarila misel, da gre za ustavne obveznosti do edine izmed treh narodnih manjšin v I-taliji, ki še ni bila globalno zaščite na in je še danes diskriminirana ce lo na osnovi ozemeljske pripadnosti. V razgovor s tajnikom PLI, ki je po stavil celo vrsto vprašanj, da se bolje seznanil z našimi zahtevami in stališči, so posegli vsi člani e-notnega odposlanstva.
Tajnik PLI je med drugim želel vedeti, kje žive Slovenci, koliko jih je, kako so organizirani. Nadalje je spraševal za stališče manjšine do o-simskega roorazuma in specifično do njegovega gospodarskega dela, s katerim se liberalci niso strinjali in so se zato v parlamentu vzdržali glasovanja o njegovi ratifikaciji. Po seben poudarek je 7inrne dal tudi vprašanjem evropskega združevanja in vloge manjšin v tem okviru, kar je dalo predstavnikom naše skupno sti možnost, da so ustrezno orisali STOJAN SPETIČ
Pismo beneških Slovencev
predsedniku posebne komisije pri predsedstvu vlade za vprašanja slovenske manjšine prof. Cassandru in v vednost predsedniku ministrskega sveta Andreottiju
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Predstavniki vseh slovenskih organizacij v videmski pokrajini so se dne 9. oktobra sestali na sedežu kulturnega društva Ivan Trin-ko, da bi enotno ocenili način in rezultate ministrske ankete, v občinah, kjer živijo Slovenci. Sestanka so se udeležili občinski svetovalci, upravitelji in voditelji demokratičnih strank iz Čedada, Na-diških dolin, Terske doline, Rezije in Kanalske doline.
Po preučitvi dejstev in dokumentov so organizacije soglasno ocenile celotno anketo za odločno negativno in sklenile, da seznanijo javnost s svojo oceno prek tega pisma predsedniku posebne komisije pri predsedstvu vlade za preučevanje vprašanj Slovencev v Italiji.
Glede izbire anketne pole kot edinega raziskovalnega sredstva, slovenske organizacije protestirajo, ker jih posebna komisija za vprašanja slovenske manjšine ni vprašala za mnenje, kot se tudi ni posvetovala s slovenskimi upravitelji ter z izvoljenimi in s političnimi predstavniki Slovencev videmske pokrajine.
Kljub objektivnim pogojem, zaradi katerih je uveljavitev člena 6 republiške ustave o zaščiti jezikovnih manjšin dolžnostna in neodložljiva, je iz anketne pole predsedstva vlade mogoče razbrati, da je zaščita uprašlfiva. podvržena anketam in odločbam izvoljenih svetov o *zghtevi skupin, da se jih ' ima za različne» ali o »želji po posebnih oblikah zaščite*.
Videmska pokpajinska konferenca o etničnih in jezikovnih skupnostih, na kateri sq sodelovale krajevne ustanove, stranke in kulturna društva iz vse Furlanije, je dokazala, kako je nujno in u-mestno, da se izvaja člen 6 ustave v korist celotne slovenske narodnostne skupnosti (in torej z razširitvijo zaščite na tisti del manjšine, ki živi v Beneški Sloveniji). Konferenca je nadalje dokazala, kolikšna je raven politične zavesti pri Slovencih.
Načela, ki jih povsem priznavajo slovenske in furlanske demokratične sile, je osvojila tudi videmska Cerkev. Omeniti gre zlasti 9. januar 1977. leta, ko se je nadškof Battisti med množično manifestacijo v Čedadu oprostil Slovencem tzaradi premajhnega razumevanja», ki ga je Cerkev pokazala za njihove pravice v preteklosti, obenem pa poročal tudi o odloku o branju maše v slovenščini.
Za drugačno usmeritev ankete bi vprašalna pola morala imeti vsaj uvod, v katerem bi tolmačili zaščito kot dejanje, s katerim bi italijanska republika hotela bolje ovrednotiti svoje «človeško bogastvo* vključno s slovenskim, ki mora imeti pravo mesto v državi.
Anketna pela bi se morala nanašati le na način uresničevanja zaščite, da bi komisija lahko zbrala gradivo za ukrepe, ki so zaradi gospodarskega, družbenega in kulturnega razkroja najnujnejši, ne da bi ob tem prezrli načela globalne zakonske zaščite.
Ob preučevanju gradiva v zvezi z anketno polo so se slovenske organizacije seznanile z zaupno o-krožnico pokrajinskega odbora Krščanske demokracije z datumom Videm, 24. avgusta 1978 in s podpisoma senatorja Beorchie ter pokrajinskega tajnika, senatorja To-rosa, naslovljeno županom, upraviteljem in političnim tajnikom
utrnnlcp
V okrožnici, kot že v strankinem dokumentu z dne 20. 2. 1978, je slovenska narodnostna skupnost ocenjena kot skupek med seboj ločenih skupin, ki so, v okviru neke občine, izraz «določenih odnosov človek - okolje». Pri teh odnosih je treba preprečiti medsebojni in zunanji vpliv drugih Slovencev, da se preprečijo tzunanji posegi, ki so vselej škodljivi za izvirne vrednote krajevnih kultur».
Politika, ki teži k osami jan ju Slovencev videmske pokrajine in njihovemu ločevanju od celotne slovenske narodnostne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski krajini, ne more imeti drugih ciljev kot tistega. da pusti skupnost nezaščiteno pred asimilacijo, da ohrani kulturno nepismenost, preprečuje dojemanje lastne kulture ter svobodno obiskovanje šol, kulturnih in univerzitetnih ustanov v deželi.
Ta «zamiseh «spontane» skupno sti, ki naj bi se ohranjala kot eko loška vrednota, ki jo pisci dokumentov želijo uveljaviti v Beneški Sloveniji, je samo kritje za načrtne ideološke predsodke na proti slovenski osnovi, ki temeljijo na sorodnih političnih - izhodiščih, ka-
kršne je pred kratkim izrazila (Lista za Trst» glede Krasa.
Omenjena zaupna okrožnica KD je hud zunanji poseg, saj ne spodbuja samo občin,' naj zavzemajo sorodno stališče, pač pa izrecno o-pominja na «delikatnost» vprašanja «o volji, da se Slovenci upoštevajo kot različna etnična skupnost» in daje navodila za reduktiv-no reševanje problema.
Celotno jezikovno stvarnost v videmski pokrajini ponazorujejo z uporabo izrazov o «krajevni govorici» v posameznih občinah, «včasih različno tudi v okviru posameznih občin» in jo je «mogoče tudi asimilirati uradnemu jeziku» z zaključkom, da se lahko potrdi volja po ohranitvi vsakršnega razlikujočega se elementa in značilnost manjše skupnosti.
Analiza odgovorov dokazuje, da tvnaprej pripravljeni osnutek», ki so ga osvojili v številnih dokumentih, preastavlja objektivno omejitev avtonomije občinskih svetov. Na področju, ki je že desetleCa občutljivo, toda v negativnem smislu, za vsa etnična in jezikovna vprašanja, je posebni namig na delikatnost vprašanja v pismu, ki ga je videmski prefekt naslovil županom, izzvenel nujno omejevalno.
V zvezi z odgovori občinskih svetov so predstavniki slovenskih organizacij ugotovili, da so nekateri razpravljali o teh vprašanjih zete- površno brez sprejemanja in-k: iaNmacij, predlogov ali stališč Jve' tovalskih manjšin.
Rezultat so bili enolični odgovori, sestavljeni na osnovi vnaprej določenih smernic, ki ne odražajo stvarnosti. Samo v nekaterih primerih je bila razprava poglobljena in je obrodila objektivne rezultate ter je privedla do sprejemanja pomembnih spoznavnih elementov. To je primer občinskega sveta v špetru Slovenov, ki se je potrudil in izglasoval enoten dokument kljub temu, da se je znašel pred dvema popolnoma nasprotujočima si dokumentoma.
Nekatere občine, katerih upravitelji se niso čutili vezane na u-radna stališča strank, so premišljeno odgovorili v skladu s takojšnjimi potrebami Slovencev videmske pokrajine in so svetovali uvedbo slovenskega pouka ter okrepitev kulturnih društev.
Celotna slika odgovorov občin pa je zelo protislovna: opaziti je jezikovne analize (ki so včasih o-troške) in nakazovanje organiziranih teženj k jezikovni zaščiti, ki se protislovno izražajo od občine do občine, medtem ko je znano, da gre za sosednja območja, ki so z vseh vidikov povsem homogena. To pomeni, da so politično tolmačili stvarnost, ki jo najbolje in najbolj podrobno ponazoruje obsežno gradivo konference videmske pokrajine.
Ker niso vse občine ponazorile zahtev slovenskih organizacij, le-te s: pričujočim pismom poudarjajo lastne zahteve,' ki so v skladu z zakonskimi osnutki, ki so bili predloženi parlamentu, z izjavami predsednika deželnega odbora avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine in z «Listino o pravicah», ki so jo Slovenci videmske pokrajine že predstavili javnosti. Kulturna društva želijo, da jih komisija zasliši kot temeljne kulturne organizacije in pobudnike enotne razprave o vprašanjih slovenske manjšine.
Slovenske organizacije skupno * upravitelji, občinskimi svetovalci in odgovornimi voditelji demokratičnih strank izražajo pripravljenost na srečanje s posebno komisijo pri predsedstvu vlade, ki je zadolžena za preučevanje vprašanj Slovencev v Italiji.
Čedad, 3. novembra 1978 Združenje beneških umetnikov Center za kulturne raziskave — Bardo
Beneško gledališče Beneške planinsko društvo Zveza beneških žena Duhovniki skupine »DOM* Kulturno društvo »Lepi vrh* — Ukve
Rezijanska folklorna skupina Uredništvo »Dom* — štnhlank Združenje slovenskih emigrantov iz Beneške Slovenije študijski center »Nediža* — Spe-ter Slovenov
Kulturno društvo »Ivan Trinkn* — Čedad
Kulturno društvo «Rečan» — Ljeta Kulturno društvo »Naše vasi* — Tipana
Uredništvo »Novi Matajur* — Čedad
Kulturni krožek »Planinka* — Kanalska dolina
NA SINOČNJI SEJI TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA SVETA
Predsednik Ghersi obrazložil novi program posegov in pobud na vseh področjih delovanja
Poudarjen pomen osimskega sporazuma za razvoj Trsta - Zahteva po zaščiti manjšine
Predsednik Ghersi je na sinočnji seji tržaškega pokrajinskega sveta obrazložil upravno - politični program novega odbora PSI -KPI - PSDI - SSk za ostali del mandatne dobe, ki se izteče poleti 1980. leta. Uvodoma je naglasil, da so si stranke, ki sestavljajo odbor, prizadevale sestaviti emergenčni izvršni organ za pokrajinsko upravo, kar je onemogočilo zadržanje KD in PRI. Zato pa odbor predstavlja program, ki je odprt vsem konstruktivnim prispevkom, pri njegovem izvajanju pa bodo mogle sodelovati tudi o-stale stranke prek nadzorstva komisij, katerih predsedstvo je ponudil demokratičnim skupinam, ki niso predstavljene v odboru. Orisal je nato posamezne točke programa, razdeljenega v naslednja poglavja: prerod tržaškega gospodarstva, izvajanje osimskih sporazumov in odnosi z Jugoslavijo, odnosi z deželo in ovrednotenje krajevnih avtonomij, zaščita manjšine, skrbstvo, zdravstvo in zaščita okolja, vzgoja in kulturne dejavnosti, osebje, kmetijstvo, turizem in šport ter javna dela.
Program se začenja z daljšim političnim uvodom, v katerem je rečeno, da preživlja Trst enega najtežjih trenutkov v povojni dobi. Poleg splošne gospodarske krize, ki je zajela tudi naše mesto, se sooča Trst z nekaterimi izrednimi situacijami, med katerimi je treba še zlasti o-meniti strumentalne kritike na račun gospodarskega dela osimskega sporazuma, katerih namen je, da se ponovno odpre diskusija o celotnem sporazumu, prav tako pa je omembe vredno dejstvo, da smo priča velikemu osredotočenju sredstev za obnovo Furlanije na škodo Trsta. Iz tega položaja se je strnilo nezadovoljstvo in protest, kar je prišlo jasno do izraza na volitvah.
Zaskrbljenost povzročajo tudi zadnji izpadi neofašistov, ki so ponovno zelo aktivni. Nujno je, da v tem trenutku demokratične sile zastavijo vse napore, da se osamijo prevratniški podvigi in kvalunkvistični izpadi.
Treba se je lotiti predvsem vzrokov, ki so vzbudili protest med prebivalstvom, še zlasti s posegi proti gospodarski krizi, tudi s tem, da se pri izvajanju osimskega sporazuma
■niMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMi
ZADNJA POT DR. TONČIČA
V lepem, sončnem jesenskem dnevu so se Tržačani za vselej poslovili od dekana slovenskih tržaških odvetnikov dr. Franeta Tončiča. Krsto z njegovimi posmrtnimi ostanki so pripeljali iz Ljubljane v šentjakobsko cerkev. Od priljubljenega zamejskega rojaka so se prišli poleg svojcev poslovit tudi ugledni predstavniki matične domovine, generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, predsednik komisije SZDL za mednarodne odnose in manjšinska vprašanja Jože Hartman, dr. Joža in Marija Vilfan in drugi, pa tudi pokojnikovi narodni soborci in udeleženci drugega tržaškega procesa. Polnoštevilno so bili zastopani slovenski odvetniki iz Trsta in Gorice, med množico so bili tudi italijanski pravniki, predstavniki slovenskega javnega življenja in na stotine tržaških slovenskih ljudi, ki so pokojnega dr. Tončiča imeli radi in spoštovali zaradi njegovih velikih človeških vrlin in doslednosti v boju za pravice zamejskih Slovencev.
Pred cerkvijo je rv. Franeta Tončiča pozdravil improviziran zbor, ki je pod vodstvom dirigenta Oskar ja Kjudra pokojniku v slovo zapel »Vigred*.
Prvi del obreda v cerkvi je o-pravil šentjakobski kaplan Silvo Šuligoj, drugi del pa škedenjski kaplan Dušan Jakomin. Ko je spregovoril o liku pokojnika, je v prvi vrsti poudaril, da je trpel za narod, da se je boril za razvoj in napredek človeštva v časih, ko ni bilo lahko biti v prvi vrsti boja za pravice Slovencev. Dr. Tončič je dal zgled, kako se moramo za svoje pravice boriti še danes.
Na pokopališču se je najprej ob odprtem grobu od dr. Franeta Tončiča poslovil dr. Branko Agneletto, podpredsednik društva Pravnik, med ustanovitelji katerega ter dolgoletni predsednik je bil Tončič. Bil je vedno pripravljen priskočiti kolegom na pomoč s tehtnim nasvetom, nesebično. Z njegovo smrtjo se je v vrstah slovenskih odvetnikov odprla vrzel, ki je ne bo lahko zapolniti.
Za njim je spregovoril sodnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije in tajnik Zveze društva pravnikov Slovenije dr. Živko Zobec. Občuteno je dejal, da Tončičeva smrt ni prizadela samo zamejske Slovence, temveč je globoko odjeknila v vsej slovenski javnosti, zlasti pa še med slovenskimi pravniki, s katerimi je bil stkal vrsto dragocenih in neuničljivih vezi. Bil je razgledan človek, velik humanist in odvetnik, poln življenjskih in odvetniških izkustev. Imel ie za svojo dolžnost, je rekel dr. Zobec, da je čim tesneje sodeloval s pravniškimi organizacijami v Sloveniji. predvsem z Zvezo društev pravnikov in z Odvetniško zbornico Slovenije. Kot pravnik se je globoko zavedal, da pravo in pravni red
ŽALNA SVEČANOST
za pok. odv. dr. Eranetom Tončičem bo v četrtek 16. novembra, ob 19. uri v mali dvorani Kulturnega duma.
Društvo »Pravnik*
sploh nista in ne moreta biti nekaj statičnega, nekaj kar Bi' bilo danega enkrat za vselej. Dr. Tončič, je svoj govor ob odprtem grobu nadaljeval dr. Zobec, se je ob vsaki priložnosti zavedal, da je slovenska manjšina lahko trden most zdravih odnosov med dvema sosednima državama. Tudi kot pravnik je že zgodaj pomagal graditi realne temelje osimskega duha. Prizadeval si je, da bi vzpostavil stike med pravosodnimi ustanovami iz Furlanije - Julijske krajine in SR Slovenije. Slovenski pravniki so dr. Tončiču dolžni veliko zahvalo.
Predsednik SKGZ Boris Race je rekel, da je dr. Frane Tončič šestdeset let intenzivno živel z našim ljudstvom, ga obveščal in osveščal. Ko se je nad te kraje zgrnil fašistični mrak, je skupaj s slovenskim ljudstvom na Primorskem prenašal nasilje, a kljub nevarnosti ni miroval. Ko sta fašistična Italija in nacistična Nemčija pripravljali zavo-jevanje Jugoslavije, so fašistične o-blasti na Primorskem hotele dokončno ugasiti iskro, ki je kljub nasilju in terorju še vedno svetila. Žrtev tega nasilja, ki se je zaključilo v drugem tržaškem procesu, je bil tudi dr. Frane Tončič.
Toda požar, ki se je razplamtel v okupirani Sloveniji in Jugoslaviji, je kmalu prestopil mejo in vrata zaporov širom po Italiji. Za tiste, ki so se med obema vojnama upirali fašizmu, ni bilo težko stopiti v vrste narodnoosvobodilnega gibanja. Zato je naravno, da je dr. Tončič skupaj z drugimi zaporniki postal pristaš Osvobodilne fronte in je po o-svoboditvi bil v vodstvu protifaši-stiči i.. organizacij v Trstu in na Primorskem.
Kakršenkoli politični korak je v poznejših letih napravil, je to storil v iskrenem prepričanju, da s tem koristi slovenski narodnostni skupnost' Zato smo vsi spoštovali njegove odločitve, čeprav se mnenja vedno niso ujemala.
V naši skupnosti si je dr. Tončič s svojim nastopom, treznostjo, st —>-nostjo in spoštovanjem mnenja drugih, pridobil posebno mesto. Bil je pravi moderator med nami. Zato ni čudno, da smo vedno, ko smo razmišljali, kdo bi lahko zasedel mesto, ki bi bilo sprejemljivo za vse Slovence, pomislili nanj. Tako je opravil nešteto posredovalnih akcij in je bil izvoljen za predsednika Odbora za upravo Kulturnega doma.
0\ koncu je spregovoril še deželni tajnik Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka, ki je poudaril, da je Tončič bil ves rredan svoji zemlji in slovenstvu. «Ko so vas danes pripeljali iz slovenske prestolnice*, je dejal Štoka, in se od vas poslavljamo tukaj ob Jadranskem morju, med našimi trtami in mandrjami na poslednjem koščku naše zemlje, smo se zbrali vsi, ki smo vas imeli radi in spoštovali, cenili vaše delo i trud*. Izrazil mu je še zadnjo zahvalo za dober zgled, za vztrajnost v življenju, za veliko ljubezen do slovenskega naroda, za razumeva.lje med tu živečima narodoma in za iskanje skuone in samostojne po ti v raznolikosti zamenjskega sveta in njegovega človeka, (if)
v čim večji meri uveljavi vloga krajevnih uprav in tržaških družbenogospodarskih komponent ter da se potrdi enotnost dežele, v kateri pa mora imeti Trst vso vlogo glavnega mesta, mednarodnega pristanišča ter mostu za srednjo Evropo, vzhodno Evropo in Bližnji vzhod. Za to pa ni dovolj racionalizacija sedanjih gospodarskih struktur, ampak so potrebne nove pobude, seveda v skladu z ozemeljskimi dimenzijami in z urbanistično zaščito okolja. V tem okviru je treba pojmovati tudi pravilno izvajanje gospodarskega dela osimskega sporazuma, še predvsem kar zadeva prosto industrijsko cono na meji. Istočasno pa je treba družbene storitve prikrojiti dejanskim potrebam prebivalstva.
V težkem trenutku, ki ga preživlja Trst, je potrebno čim trdnejše politično vodstvo, ki ga morajo sestavljati sile, ki bodo resnično kos tem problemom. Pokrajinski odbor si bo zato prizadeval, da bo dosegel čim širši programski sporazum med vsemi strankami ustavnega loka, kakršnega so dosegli na vsedržavni in na deželni ravni.
Po tem političnem uvodu prehaja program k posameznim točkam, ki so vsebinsko zelo izpopolnjene in marsikje prekašajo pristojnosti pokrajine, vendar pa odražajo potrebe in zahteve sedanjega stanja.
Prvo poglavje se nanaša na poživitev tržaškega gospodarstva in govori o aktivni vlogi pokrajinske u-prave v tem smislu. Poseben poudarek je namenjen ladjedelništvu in železarski industriji, kar pa zadeva finančna sredstva poudarja pokrajinski odbor nujnost, da se denar, ki ga bančni in finančni zavodi zberejo na tržaškem trgu, tudi investira v našem mestu. Končno pa je govor še o okrepitvi tržaškega pristanišča v okviru koordinacije vseh deželnih pristanišč in o potrebi po študiji o organizaciji, strukturi in funkcionalnosti tržaške pristaniške ustanove.
Drugo poglavje je namenjeno izvajanju osimskega sporazuma in odnosom z Jugoslavijo. Pokrajinski odbor je mnenja, da predstavlja sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo izredno pomemben činitelj za razvoj tržaškega gospodarstva, s posebnim poudarkom na industrijsko sodelovanje, na izmenjavo energetskih virov, na razvoj prometa in na ekološko zaščito Jadrana. V zvezi z industrijsko prosto cono na meji, pokrajina poudarja gospodarsko pomembnost te pobude, vendar pa pristavlja, da je treba dokončno o-dločitev o lokaciji cone sprejeti šele takrat, kadar bodo izdelane študije o izvedljivosti, pri čemer pa morajo imeti tudi tržaške krajevne uprave možnost, da izrečejo svoje mnenje. Vendar p« osimski sporazum ne pomeni le gospodarsko sodelovanje, ampak je tudi predpostavka za povečanje odnosov med prebivalstvom na obeh straneh meje; pokrajinska
uprava bo tako razvila pozitivne in plodne odnose s predstavništvi krajevnih uprav SR Slovenije in SR Hrvatske.
V poglavju o odnosih z deželo in razvoju avtonomije krajevnih uprav je predvsem poudarjena nujnost po enotnosti dežele in je govor o vlogi, ki jo bo imela pokrajina, kot vmesna ustanova med občino in deželo, v bodočnosti. O tem vprašanju bo pokrajinski odbor pripravil še letos študijsko zasedanje, na katero bodo povabljeni predstavniki vseh vsedržavnih in krajevnih političnih demokratičnih silnic.
Četrto poglavie Je namenjeno manjšinski zaščiti. Pokrajinski odbor poudarja, da pomeni popolno izvajanje 6. člena ustave in 5. člena deželnega statuta nujnost za u-vedbo demokracije v vsej državi. Da bi k temu prispevala, bo pokrajinska uprava valorizirala vsebino in predloge, ki so izšli z mednarodne manjšinske konference leta 1974. Sicer pa tržaška pokrajina poudarja nujnost, da parlament čim-prej izglasuje zakon za globalno
Po sporazumu vlada - sindikati
Preklicana stavka osebja, zaposlenega v javnih službah
Stavko vsega delavstva, zaposlenega v javnih službah (v državnih in poidržavnih ustanovah, pri krajevnih upravah, v bolnišnicah, na šolah, poštah itd.), ki je bila napovedana za danes, so zadnji trenutek preklicali. Deželna sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL je včeraj razposlala vsem področnim sindikalnim organizacijam s področja javnih služb kopijo poročila, ki je bilo izdano po zaključku dolgotrajnega pogajanja med vsedržavno sindikalno zvezo CG IL - CISL - UIL in vlado. Kakor znano, so se pogajanja vodila predvsem okrog vprašanja obnove vsedržavnih delovnih pogodb za področje javne zaposlitve za razdobje 1979 - 81. Poročilo osrednje sindikalne zveze in predstavnikov prizadetih kategorij ocenjuje v glavnem pozitivno predloge, ki jih je za rešitev obravnavanih problemov dala vlada. Na tej osnovi je sindikalna zveza sklenila preklicati stavko, najavljeno za danes, in hkrati sprožiti široko posvetovanje s prizadetimi delavci o prodlogih vlade. Osrednja sindikalna zveza se je tudi obvezala, da bo na te predloge odgovorila najkasneje do 20. novembra.
PREDVIDENI DVE DVORANI S 1000 SEDEŽI
Pripravljeni izvršilni načrti za gradnjo kongresnega centra
Center naj bi uredili v prostorih pomorske postaje - Pobudo že dalj ča?a zagovarja turistična in letoviščarska ustanova
...................................... ..................:-jr-....
SSSIKfiSSSSSjS!
(Nadaljevanje na zadnji strani)
PO UVEDBI SODNE PREISKAVE V MILJAH
MILJSKA UPRAVA TERJA OSVETLITEV AFERE ANONIMNIH SODNIH PRIJAV
Sodni sporočili bivšemu odborniku Berneju in urh. Bonutu Občino želi pomuguti sodnim oblastem pri preiskavi
V zvezi z vestmi o sodni preiskavi v miljski občini, v katero naj bi bila vpletena bivši občinski odbornik za urbanistiko Wal-ter Berne in arhitekt Roberto Bo-nato, je miljski občinski odbor izdal včeraj tiskovno poročilo, v katerem pojasnjuje določene stvari, predvsem pa poudarja, da gleda na sodno preiskavo z mirno vestjo ter z željo, da bi čirnprej prišlo do popolne osvetlitve resnice, in da bo zato na vse načine pomagala sodnim oblastem pri tej preiskavi.
Afero so sprožile nekatere anonimne prijave, na podlagi katerih je "jiretbr Trampuš uvedel preiskavo ter poslal Berneju in Bonatu sodni' sporočili. Kaj naj bi bivši odbornik in njegov sodelavec zagrešila? Sodno sporočilo govori o izkoriščanju uradnega položaja. Berne in Bonato naj bi skupaj izdelala razne gradbene načrte, ki jih je miljska občina nato odobrila po predhodni odobritvi odbornika za urbanistiko, to je samega Berneja, ki je sicer pred nekaj
meseci odstopil ne le iz odbora, temveč tudi iz občinskega sveta, da bi se lahko posvetil svojemu poklicu, kajti tedaj je diplomiral iz arhitekture in je menil, da je ta poklic nezdružljiv z njegovo javno funkcijo.
V poročilu občinskega odbora je opisan dosedanji potek preiskave. Rečeno je, da se je pretor Trampuš najprej sestal s sedanjim odbornikom za urbanistiko ter ga seznanil s sodno prijavo. Pri tem je zaplenil tri gradbena dovoljenja, ki jih je gradbena komisija soglasno odobrila ali zavrnila. Od-
AiC.Od JLA ,11 *
KOMISIJA
ZA DORAŠČAJOCO MLADINO S K Gi£,, n
razpisuje zimovanje v Zgornjih Gorjah od 26. decembra 1978 do 2. januarja 1979 za otroke od 8. do 14. leta. Vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, IH. nadstr. od 9. do 12. ure. Tel. 744249.
iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiMiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiPHmiiiiiiiiiiMiMuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiia
VČERAJ DOPOLDNE V HOTELU POSTA
Agenti letečega oddelka aretirali dva razpečevalca mamil iz Neaplja
Zaplenili so kilogram in pol hašiša, ki sta ga Neapeljčana hotela prodati mornarjem ameriške letalonosilke Saratoga
Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj dopoldne aretirali dva Neapeljčana, ki so ju zasačili «na delu*, ko sta v sobi hotela Posta pripravljala doze hašiša, ki sta jih nameravala prodati.
Akcija je bila zelo nagla. V sredo so namreč agenti oddelka, ki se bavi z bojem proti razpečevanju mamil izvedeli, da so istega dne neki italijanski državljani ponujali mamila mornarjem ameriške letalonosilke Saratoga, ki je v teh dneh zasidrana v Tržaškem zalivu. Takoj so u-vedli preiskavo, še podrobneje pa so pregledali registre gostov po mestnih hotelih. Tako so izvedeli, da so se 4. novembra mudili v našem mestu štirje sumljivi Neapeljčani. Po ponovnih preiskavah po mestnih hotelih, so odkrili, da sta se 35-letni Vincenzo De Falco in 47-letni Antonio Peluso, oba .iz Neaplja, ponovno vrnila v naše mesto in se naselila v hotelu Posta. Agenti tržaške kvesture so pod poveljstvom dr. Va-lenteja takoj pripravili zasedo in ča kali na Neapeljčana, ki sta se včeraj zjutraj zelo zgodaj odpravila iz hotela. Okrog 10. ure sta se De Falco in Peluso vrnila v hotel, agenti pa so se nemudoma podali za njima in ju zasačili v sobi, ko sta že pripravljala doze hašiša, ki sta jih nameravala prodati. Imela sta tri hlebce hašiša, ki so skupno tehtali kilogram in pol, enega od katerih sta že razrezala, ko so agenti vdrli v njihovo sobo. Agenti so ju seveda aretirali zaradi posesti in razpeče vanja mamil, zaplenili pa so hašiš in nož, s katerim sta pripravljala doze.
Antonio Peluso
Vincenzo De Falco
TPK Sirena in PD Barkovlje
priredita v nedeljo, 12. novembra, v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12
MARTINOVANJE
Postregli vas bomo z domačo hrano in s pristno kapljico. Zabaval vas bo ansambel.
VABLJENI !
Agent letečega oddelka z zaplenjenim hašišem
bor je nato izvedel za inkriminacijo Berneja in Bonata in sklenil sklicati načelnike svetovalskih skupin, da bi jih informiral o sodni preiskavi, istočasno pa je sklenil, da bo pomagal sodnim oblastem pri tej preiskavi. Tudi sam župan je zahteval, naj ga pretor zasliši.
O namenih, da se vsa zadeva do dna razčisti v sodelovanju s sodiščem, govori tudi tiskovno poročilo miljske sekcije KPI, ki pa istočasno tudi ugotavlja, da so sodne prijave del razdiralne kampanje proti občinski upravi, katere namen je načeti njen prestiž ter jo diskreditirati. Treba je zato čirnprej razkriti resnico in s tem preprečiti nadaljnje špekulacije.	,	. -.,
OB TORKOVI STAVKI
SSk o dogajanju na radiu Trst A
Izvršni odbor Slovenske skupnosti ugotavlja v zvezi s stavko, ki 3o jo v torek, 7. novembra, oklicale sindikalne organizacije CGIL -CISL - UIL za osebje radiotelevizijske ustanove RAI, da se je na sklep direkcije postaja Trst A povezala s četrtim kanalom filodifu-zije in da je bilo torej po slovenskem radiu prvič slišati napovedi v italijanščini. Izvršni odbor Slovenske skupnosti odločno protestira proti takšnim metodam direkcije in zahteva, da se kaj takega v nobenem primeru ne ponovi več. Izvršni odbor Slovenske skupnosti nadalje pripominja, da je iz dokumentacije vodstva radiotelevizijske ustanove razvidno, da se bodo v bližnjem pričele eksperimentalne televizijske oddaje tretjega programa. Za slovenske je predviden le prevod italijanskih oddaj. Tudi v tem je torej vidno, da se direkcija skuša do kraja izogniti zahtevam o avtonomiji slovenskih oddaj kar izhaja iz skupnih nastopov vseh komponent slovenskega življa v Furlaniji - Julijski krajini, da zavrača duh radiotelevizijske reforme in da potiska skupne slovenske zahteve ob stran. Izvršni odbor Slovenske skupnosti odločno zavrača vse te poskuse in zahteva dosledno uresničitev popolne avtonomije, tako pri slovenskih radijskih in bodočih televizijskih oddajah.
Vprašanje svetovalcev KPI glede pouka v vrtcih
Včeraj zjutraj je delegacija staršev in učnega osebja šla na šolsko skrbništvo, da bi se seznanila s stanjem glede vprašanja rednega pouka v tržaških otroških vrtcih. Kot smo že pisali, bi moralo šolsko ministrstvo v tem tednu seznaniti inte-resirane o ukrepih glede druge učne moči, ki naj bi opravljala popoldanski pouk. Delegacija bo šla na skrbništvo tudi danes.
Občinska svetovalca KPI Ravel Kodrič in Marta Ivašič sta predložila tržaški občinski upravi vprašanje, kakšno stališče je uprava zavzela do problema okrnjenega pouka v otroških vrtcih.
Danes odprtje ptičje razstave
Danes bo ob 11. uri v prostorih pomorske postaje otvoritev ptičje razstave, ki jo je organizirala tržaška omitološka zveza s podporo tržaške letoviščarske ustanove. Na razstavi bodo dali na ogled svoje prtiče rejci iz treh Benečij, Slovenije in Koroške. Razstavljenih bo približno dva tisoč primerkov domačih in ekzotičnih ptic. Danes bodo razstavo odprli ob 14. uri, jutri in v nedeljo pa bo razstava odprta od 9. un do 11.90.
Tržaška turistična in letoviščarska ustanova je izročila Neodvisni ustanovi za tržaško pristanišče, ki upravlja kot koncesionar pomorsko postajo, last državnega demanija, izvršilni načrt za izgradnjo kongresnega centra v prostorih omenjene postaje. Listine — skupno gre za 77 tehničnih elaboratov — so izročili na sestanku na sedežu pristaniške ustanove, katerega so se u-deležili predsednik luške ustanove dr. Zanetti, načelnik demanialnega urada Longobardi, tehnik pristaniške ustanove arh. Coen, upravitelj pomorske postaje Bilucaglia, odvetnik turistične in letoviščarske ustanove Giorgi, ravnatelj dr. Ro-solini in trije arhitekti, ki so izdelali načrt, Bartoli, Cervi in Del-lamarzina.
Načrt so obrazložili sami avtorji: poudarili so, da so pri njegovi sestavi upoštevali vsa navodila pristaniške ustanove, čeprav je to zahtevalo vnos nekaterih sprememb v primeri z izvirnim načrtom. Tako so zlasti upoštevali navodilo, naj bodo prostori pomorske postaje, ki jih bodo preuredili v kongresni center, po potrebi na voljo pristaniški ustanovi, ko bi jih ta potrebovala ob raznih križarjenjih, za sprejemanje in začasno nameščanje gostov itd.
Kopije načrta bo pristaniška u-stanova sedaj posredovala državni tehnični službi za obmorske objekte, higienskemu uradu tržaške občine in poveljstvu gasilcev.
Načrt predvideva uporabo vseh prostorov v prvem nadstropju pomorske postaje ter izgradnjo — na sedanjem odprtem prostoru — dveh kongresnih dvoran s skupno zmogljivostjo 1.000 sedežev. Predvidena je tudi ureditev večjega prostora pred dvoranama za sprejemanje gostov, nekaj manjših sob za ožje sestanke in samopostrežne restavracije z barom. Predvidena je tudi namestitev več kabin za prevajalce, ki bodo nastopali na kongresih mednarodnega značaja.
ZAHTEVA SEN. J. GERBEC
Podaljšati dopolnilno blagajno za podjetje SIRI
Na splošno zahtev > zainteresiranih delavcev in občanov je senatorka Jelka Gerbec poslala ministru za industrijo Donat Cattinu brzojavko z zahtevo po takojšnjem podaljšku dopolnilne blagajne za podjetje SIRT (bivši Vetrobel).
Predsedstvo
deželnega sveta sprejelo vrsto sklepov za delovanje skupščine
Medtem ko se bo deželna skupščina sestala v torek, 14. novembra, se delo deželnih organov nadaljuje z običajnim ritmom. Včeraj se je namreč sestalo predsedstvo dež. sveta, ki je imelo na dnevnem redu številne točke. Med drugim je razprav
ljalo o proračunu skupščine za nančno leto 1979, to je o tistem nančnem instrumentu, ki bo zagoto™ delovanje skupščine in njenih org*' nov. Proračun skupščine bo po®6] je vključen v splošni proračun Far' lanije - Julijske krajine. Potem K je predsedstvo odobrilo proračun skupščine je še sprejelo vrsto sklepov notranjega značaja.
Zborovanje KPI o položaju v tržaškem občinskem svetu
Jutri bo na pobudo tržaške avtonomne federacije KPI javno zbor vanje na temo «Položaj v občinske® svetu*. Govoril bo občinski svetova lec KPI Roberto Costa. Zborovanje bo v Ljudskem domu. Ul. Ponzian 14, ob 18. uri. V nedeljo pa bo «
17.30	v gostilni «Ex Stella d or° (Ul. San Cilino 46/1) praznik obnav; ljanja izkaznic. Govoril do dežel® svetovalec Silvano Tarondo.
• Danes bo ob 20. uri na sedež KPI na Trgu Stare mitnice govor' ■ načelnica komunistične skupine v ra jonskem svetu Stare mitnice Dia de Rosa na temo «Za uresničitev “ mokratične enotnosti v občinske' svetu — Za dejanski doprinos raj® skih svetov*. Poseg bo uvod krajev nemu aktivu sekcij «Tomažič - °01’ niško osebje - ACEGA - ACT*.
OBVESTILO SSŠ
Sindikat slovenske šole obvešča^ da bo seja glavnega odbora 118 nes, 10. t.m., ob 16. uri.
Danes v Gročani sc^anek članov KZ
V okviru priprav na velik® deželno kmečko manifestacijo, ki bo konec meseca v našem mestu s smotrom, da se nujno odobrijo potrebni ukrepi za Pre" mostitev dolgotrajne krize krajevnega in deželnega kmetijstva, priredi Kmečka zveza danes, 10. t.m., ob 20. uri v sreni" ski hiši v Gročani javni sestanek kmetov in vseh vaščanov.
• Danes bo ob 20. url v kroik
«Che Guevara*, Ul. Madonnina predavanje na temo »Gramsci 'n . ninizem*. Gorovil bo prof. Mar' Spinella.
• šolski sindikat CCdL-UIL spo^
ča, da imajo na sedežu Largo PaP® Giovanni XXIII., faksimile obraz za prošnje, ki jih morajo Pr0^eS^, ji predstaviti za priznanje staine“ staleža. Obrazce lahko zainteresir ni dvignejo od 9. do 12. in od ’ do 19. ure v sobi št. 27 (D. *** stropje). -
• RIŽARNA le odprta ob delaV«* kih od 10 do 13.30, ob praznikih ® 9.00 do 13.00. Ob ponedeljkih zaprt8'
rii1
V	počastitev spomina odv- df-Franeta Tončiča daruje Danilo bel 10.000 lir za Dijaško mab^;
V	počastitev spomina dr. neta Tončiča daruje Slavko
20.000	lir za sklad Sergija To*1' Čiča.
V spomin na dr. Tončiča dariO Franc Berginc 10.000 lir za DijaS matico.	g.
Namesto cvetja na grob dr. r neta Tončiča daruje družina Sle .. vec - Abram 10.000 lir za PeV zbor Ivan Cankar - Sv. Jakob.
Namesto cvetja na grob dr. ® neta Tončiča darujeta Neva Marjan Dolgan 10.000 lir za na® do Albina Bubniča.	- g.
Namesto cvetja na grob dr. r neta Tončiča daruje Srečko
5.000	lir za sklad Sergija ^°nCZ Namesto cvetja na grob
Škrka daruje Drago Grilanc * s lež 10.000 lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob
Josip*
StU'
Škrka daruje sestrična Justa 5 . bel j (Salež) 2.500 lir za ŠK Kra
Dne 9. novembra nas je zapustil naš dragi
VIKTOR KRAU
Pogreb bo jutri, v soboto, 11. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v Trebčah.
Žalostno vest sporočajo: sin Albert z ženo, nečaki ter
vsi sorodniki
Trst, 10. novembra 1978
(Občinsko pogrebno podjetje)
GORIŠKI DNEVNIK
GUI
GLASBENA MATICA Trst Sezona 1978-79
II. abonmajski koncert
Danes, 10. novembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
SLOVENSKI OKTET
Umetniški vodja Anton Nanut. ya sporedu: Gallus, Prelovec, Savin, Gabrijelčič, Vrabec, Tomc, Merku Krek, Ipavec, Simoniti.
Prodaja vstopnic eno uro pred Pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Prosimo abonente, ki se ne bodo udeležili koncerta naj javijo svojo odsotnost - tel’. 418605.
Gledališča
Verdi
Danes ob 20. nri premiera opere ’ 0sca». Vstopnice so na razpolago Pri gledališki blagajni.
Rossetti
Danes ob 20.30 red «prosti» «La oohessa di Amalfi» Websterja, v iz-''«*bi Teatra Stabile iz Turina. V oonmaju: kupon št. 2. Rezervacije °° Ponovitve dne 15. novembra. AVDITORIJ
Danes ob 20.30 Jole Silvani v re-talu «E1 triestin in carega». Režiji Filippo Crivelli. Za abonente iz-TOno 50 od sto popusta. Rezerva-
Protti
Pri osrednji blagajni v Pasaži
GLEDALIŠKA ŠOLA
Vabimo vse, ki so se prijavili 24 gledališko šolo SSG na prvo srečanje danes, 10. t.m., ob 19. v Kulturnem domu v Trstu.
Stalno slovensko gledališče
ŠD PRIMORJE - PROSEK
Priredi jutri, 11. t.m., za sv. Martin
PLES
? športnem krožku društva od ri do 3. ure. Sodeloval bo an-sambel The Lords.
Rezervacije pri športnem krož-društva v večernih urah.
Kino
^PPella Underground - Ul. Fran-P8 U - ^1. 764-327. Danes otvori-filmske sezone.
00—20.00—22.00 »I giomi impuri p1*® straniero*. Režija Lewis Car-S®0, Igrata Kris Kristoferson in ~®rah Miles. Vpisovanje pred pre-
AHTofjem filma’
.	- 15.15 - 17.30 - 19.45 - 22.00 «Ca-
in »t*- Liza Minelli, Michael York j. Marisa Berenson.
« 16.00—22.15 »Pari e dispari*. Ter-jj6nce Hill in Bud Spencer.
7™ 16.30—22.15 «Saxofone». R. Poz-„ett°, M. Melato, C. Ponzoni. Barv-Fm fdm.
?dce 16.00 »Sin foni a d’autunno». Srid Bergman in Liv Ullmann.
N7?rvni film.
“•'onale 16.00 »Elliot - il drago in-lsibile». Barvni Walt Disneyev
Gr
sttacielo 16.00-22.00 »Eutanasia di . amore*. Ornella Muti in Toni txe«|S*nte' Harvni film za vse.
. .Sl0r 16.00 »Grease* (Brillanti-L John Travolta in Olivia New-Mi„n dohn. Barvni film.
C5“°» 16-00 «siip».
n a,'°	16.00 «Swarm incombe*.
Co7ni film-
““raninmtico 16.00-22.00 »Condan-
al Piacere*.
. erno 15.30 »La febbre del saba-(j Sera»- John Travolta. Prepovedan	P°d 16- letom. Zadnji
jjfook 16-30 »Alta tensione». Mel
a®'t0! 16-30 «New Vork - Parigi Air VittriH	Susan Strasberg.
Am'0 'eilek> 16-00 «Emanuelle in 1« e,r'ca»- Prepovedano mladini pod fotai 6tom-
*a °k —21.30 »n poliziotto delti-, “rigata criminale». Jean Paul Volu ondo-
A7 00 »Vizj privati. pubbliche danUi 1"erese Ansavoj. Prepove-•nladinj pod 18. letom.
DANES NA PROSEKU
50 let skupnega življenja Ivanke in Ninija Ukmarja
Na Proseku pri Ukmarjevih bo danes veliko slaje. Ivanka in Nini Ukmar slavita 50-letnico skupnega življenja: večno zvestobo sta si namreč obljubila v proseški cerkvi, točno pred 50 leti, in sicer 10. novembra 1928. Slavljenca sta zelo znana in priljubljena v domači vasi, saj sta oba po rodu s Proseka. Ivanka se .je rodila v Čukovi hiši 1. oktobra 1908. Družina je bila velika in zato je morala že kot otrok pomagati na kmetiji in v hiši, tako da je postala res skrbna in pridna gospodinja. Nini pa se je rodil 10. maja 1907. Kot mladenič se je zaposlil pri občinskem podjetju Acegat. Imel pa je tudi veliko veselje do glasbe in zato je v večernih urah zahajal k vajam proseške godbe, pri kateri igra že od leta 1923. Sprva je igral bas, nato pa boben in činelke. Mnogo zaslug ima posebno, da se je po drugi svetovni vojni obudila godbena dejavnost na Proseku. Z njegovimi čvrstimi in delovnimi rokami je imel glavno besedo nri popravljanju zastarelih in pokvarjenih instrumentov. Nini pa je tudi na Proseku in okolici dobro znan zaradi velike ljubezni do dela z lesom.
Ta ljubezen ga spremlja že od mladih let in odkar je šel leta 1966
Razstave
Jutri, 11. t.m., ob 18. uri bo v galeriji «Tavolozza d'Oro» na Pue-cherjevem trgu 3 rti Sv. Ja^ ,bu odprl razstavo svojih del tržaški slikar Emilio Primossi - Primožič, ki je za razstavo pripravil večje število pokrajin, tihožitij in cvetja. Razstava bo trajala do 20. t.m.
Razna obvestila
Sekcija KPI občine Dolina vabi na proslavo 6L nobletnioen oktobrske revolucije, ki bo jutri, 11. novembra, ob 20.30 v gledališču- Ki-'Prešeren v Boljuncu. J Nastopajo pevbkr1 zbori Slavec - Ricmanje, Slovenec - Boršt in F. Venturini - Domjo ter godba na pihala Breg. Govorila bosta deželna svetovalca Claudio Tonel in Boris Iskra. Vabljeni!
Izleti
SPDT prireja v nedeljo, 12. novembra, izlet na Kras. Zbirališče je ob 8.15 pred glavno železniško postajo, odhod avtobusa 40 do Prebenega pa ob 8.30. Izlet bo potekal iz Prebenega mimo Socerba v Petrinje in Kastelec, s povratkom v Prebeneg. Hoje bo okoli 4 ure. Vabljeni!
SPDT prireja v nedeljo, 12. novembra izlet po Krasu za osnovnošolsko mladino. Izlet bo potekal od Naselja sv. Sergija, mimo Domja in Zabrežca na hrib Sv. Mihaela nad Boljuncem. Zbirališče je ob 9.30 na Trgu Stare mitnice pred začetno postajo avtobusa št. 21. Povratek iz Bo-1 junca bo z avtobusom ob 17.10 pred glavno železniško postajo v Trstu. Izlet bodo vodili vodiči SPDT. Vabljeni !
Združenje Union priredi dva enodnevna izleta in sicer v Caorle — Jesolo in Pieve di Soligo v nede; Ijo, 12. novembra. Informacije in prijave na sedežu združenja Union v Ul. Valdirivo 30. tel. 64459. vsak dan razen ob ponedeljkih od 10.30 do 12. ure in od 17. do 19.30. ob četrtkih od 17. do 19.30 in ob sobotah od 10.30 do 12. ure.
"••■■n.,
■MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiitiiiiimimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiifiiitffiiiiitriiii
Včeraj-danes
v zasluženi pokoj, njegove žuljave roke vedno stikajo za delom v svoji delavnici, kjer izoblikuje les v najrazličnejše predmete, zelo natančno in potrpežljivo. Še vedno pa igra činelke v proseški godbi in zaradi tega je bil pred petimi leti nagrajen za 50-letno delovanje pri godbi. Ivanka in Nini sta v zakonu imela dva sina in eno hčer. Prej sta stanovala v vasi, pred leti pa sta si sezidala novo hišo nekoliko izven vasi in ker sta oba zelo delavna in skrbna, sta si uredila lep vrt, kjer preživita mnogo ur. V petdesetih letih skupnega življenja sta Ivanka in Nini preživela mnogo lepih, vendar prestala tudi mnogo težkih trenutkov: vojna, bolezen, problemi itd. Vendar sta vse znala premagati in tako srečna in zdrava dočakala lep življenjski jubilej. Ob tem jima sorodniki in vaščani kličejo še na mnoga leta.
(br)
Danes praznujeta 50-letnico poroke
IVANKA
in
NINI UKMAR
Ob tako visokem jubileju jima čestitajo hči, sinova, zet, snahi in vnukinje
Danes praznujeta 50-letnico poroke
IVANKA
in
DOMINIK UKMAR
Ob visokem jubileju jima iskreno čestitajo člani godbenega društva Prosek.
Dne 10. novembra 1928 sta se poročila v Nabrežini
ARMANDO LAURETTA .iin
MARIJA CAHARIJA Ob zlati poroki jima čestitajo hčere, zetje, vnuki in drugi sorodniki ter jima želijo še mnogo zdravih in srečnih dni v krogu svojih dragih.
IZ POGOVORA S PREDSEDNIKOM INALTERJEM REŠČIČEM
Pripombe rajonske skupščine Štandrež k osnutku splošnega urbanističnega načrta
Domačim obrtnikom zagotoviti lokacije v industrijski coni - Ustvariti pogoje za izboljšanje nogometnega igrišča - Kmečka vprašanja
Danes, 10. novembra, praznujeta 50-letnico poroke
KARLO
in
MARIJA ČUK
Iskreno jima čestitajo otroci z družinami.
Dane
nes. PETEK, 10. novembra Sodq	ANDREJ
l6.4j Vzide °D 6.57 in zatone ob tla ®°Hina dneva 9.44 — Lu-“e ob 14.38 in zatone ob 1.45 Jutri. SOBOTA, 11. novembra MARTIN
Vtem
13 .v“eraj: najvišja temperatura 13 P°mnj, najnižja 8.3, ob 13. uri rahlo °P‘nj' zračni Pritisk 1029,1 mb lasno Patla’ v'aga 73-odstotna, nebo
?aWn'i!'eter km na uro severo' Perat '*• morje skoraj mimo, tem-
Ura morja 15 stopinj.
ROJSTVA in smrti
r°ri'la a n°vembra sta se v Trstu o^b ^Va 0tr°ka. umrlo pa je 12
inftp?,ILA STA SE: Peter Milkovich UMrt't Pavlovski.
chi0 SO: 78-letni Vittorio Mar dejJr;letna Emilija Sori por. Ru ^aUkt- tna Giuseppina Habian vd lebig 'f. V3-letni Filippo Paolo, 79 »e, 7r ,nenica Degrassi vd. Dudi Rimc ‘otna Pasquala Tencich vd Venjp ■ 65-letna Erminia Subiv vd ' 58-letni Basilio (VVassilij)
Enrica Miloch vd. Or
61-letna Enima Zulian por - -'etni Egon Sa,’e Rizzato.
**0tl fio .	»alllllia tJUlHUi K«*
čos!‘etni K*one Stuperich, 72-let
DNrVNA SLUŽBA f.FKARN Drp„ (M| 8-30 do 20.30)
°fed XX. septembra 4; Ulica
Bemini 4; Ul. Commerciale 26; Trg XXV. aprila 6.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec:	tel. 228-124; Bazovica:
tel. 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141 - Božje polje: Zgonik:	tel. 225-596; Nabrežina:	tel.
200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Potovalni urad AUR0RA
sporoča, da ima na razpolago še nekaj prostih mest za potovanje v
MOSKVO in LENINGRAD
od 7. do 14. decembra
Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Cicerone 4, telefon 60-261.
Praznik mladih 78
V okviru tržaškega škofijskega zborovanja, ki se bo slovesno začelo 7. decembra v stolnici sv. Justa in zaključilo na pomorski postaji 10. decembra, je bilo 3., 4. in 5 .novembra v prostorih semenišča v Ul. Be-senghi srečanje — Praznik mladih 78 — ki se ga je udeležilo tudi veliko slovenskih mladincev. Slovenci so aktivno sodelovali tudi pri pripravah na srečanje, ki so se pričele pred dvema mesecema ter pri organizaciji in s tem v zvezi poskrbeli za dvojezične lepake. Tudi italijanska mladina je to vsestransko upoštevala, kar dokazuje, da je čutila potrebo po dvojezičnosti in globljem spoznavanju naše problematike.
Delo je potekalo po skupinah in je težilo za tem, da poseže v osebnost in problematiko posameznika. Nadaljevalo se je v soboto, naslednjega dne pa so delovne skupine predstavile konkretne odgovore na vprašanje «Kaj moram narediti, da se izboljša stanje tržaške Cerkve in okolje, v katerem živim*. Opoldne je sledilo skupno zborovanje s škofovo prisotnostjo, kjer je vsaka skupina postavila svoje zahteve.
• Tržaška občina sporoča, da je u-metnostna galerija na Trgu Unita zasedena za vse prihodnje leto, ker prošnje že presegajo enoletno zmogljivost galerije.
Mali oglasi
Časa za pripombe k splošnemu urbanističnemu načrtu občine Gorica je vedno manj. Predložiti jih je potrebno do 19. novembra. Vlagajo jih zasebniki, organizacije in predstavništva občanov. Rajonska skupščina v Štandrežu se je o tem vprašanju pogovarjala na treh sestankih, v torek zvečer pa bo njen predsednik Walter Reščič na voljo krajanom v gostilni Turri.
štandreška rajonska skupščina bo v svojih pripombah zajela vrsto vprašanj, ki zadevajo strnjeno naselje, tovorno postajališče, industrijsko cono, športno igrišče itd., skratka vsa tista območja, ki bi jih po njeni sodbi bilo mogoče izboljšati. Rajonska skupščina je zadovoljna, ker so nekatere predloge, ki jih je poslala ona in pa krajani, občinska uprava upoštevala, vendar jih je tudi veliko zavrnila. Preveč. Tako niso upoštevali zahteve o premestitvi industrijske cone na desni breg Soče. S tem bi zavarovali stanovanjske hiše nasproti ljudskih hiš na koncu Mihaelove ulice. Na drugi strani ceste 56 bis (imenovali so jo Ul. Alda Mora), naj bi zagotovili lokacijo za štandreške obrtnike. Predlog v tem smislu postavljajo tudi obrtniki sami, ki so že nekajkrat na občini zahtevali, da jim nakažejo parcele, da bi zgradili poslopja za preselitev svoje dejavnosti iz štan-dreža v ta kraj. V tem smislu so govorili' tudi s predsednikom konzorcija industrijske cone Božom Gruntarjem.
V štandrežu so določili smo dve ulici, kjer je mogoče hišna pročelja spojiti. Po sodbi skupščine bi takšne rešitve lahko poiskali še v kakšni drugi ulici.
Športno igrišče bi bilo potrebno opremiti s parkiriščem, ki ga sedaj ni. Lastnik zemlje, kjer je i-grišče, jo je pripravljen prodati, da bi se površina celotnega objekta razširila in da bi ob njem lahko zgradili še kakšne druge naprave. Občinska uprava bi si morala zaenkrat zagotoviti vsaj zemljo.
Tovorno postajališče, ki je načrtovano na Jeremitišču, bi morali prenesti na letališče ali na drugo stran Soče. Če pa tega občina ne bo storila, potem naj poveča površino v šesti coni v Štandrežu, ki jo je namenila sedanjim stanovalcem na Jeremitišču.
Javnost nj še seznanjena s predlogom o izgradnji dveh cest na stebrih, ki boste speljani od križišča nad avtddesto do križišča z novo cesto - se pravi do tovarne Giulia pri letališču. Cesti na stebrišču bosta potekali nad Tržaško cesto in bosta povezani z novo
cesto ter avtoportom. S tem bo uničena stanovanjska hiša nasproti tovarne Giulia. Zadeva se občinske uprave ne tiče, ker cesto načrtuje in gradi ANAS. Po predlogu urbanističnega načrta bo ob letališki zgradbi (med Tržaško cesto in državno mejo) kamping.
Mimo vsega, kar smo navedli, je vprašanje kmetov, ki so že izgubili zemljo, ali pa jo še bodo. Nekateri so šele pred dnevi, po posegu odv. Sanzina, prejeli odškodnino ze zemljo, kjer so pred devetimi leti zgradili Ul. Fermi. Ob tem obstaja gospodarska plat tistih, ki se ukvarjajo z zemljo. Možnosti za nadaljevanje poljedelstva, zlasti vrtnarstva, bi morali preučiti na kmečki konferenci, ki bi jo marala sklicati občina. Zakaj ne bi del letališča preorali, pognojili ter ga usposobili za pridelovanje vrtnin. Gorica se je vedno sama oskrbovala z zelenjavo in bi bilo bržkone prav da bi tako ravnala tudi poslej. Predsednik rajonske skupščine, ki nas je na
to plat vprašanja opozoril, sodi, da bi morali v ta namen uporabiti go-riški sklad.
V OBČINI KRMIN
Bo de Gironcoli še vnaprej odbornik?
Kot smo že poročali je pred nekaj dnevi občinski odbornik v Kr-minu Luciano de Gironcoli v znak protesta proti domnevnemu »nedelovanju* odbora podal ostavko s svojega mesta. De Gironcoli je bil pred tremi leti kot neodvisen izvoljen na kandidatni listi KPI, izvoljen je bil za odbornika in prevzel odbomištvo za šolstvo in kulturo. De Gironcoli je zahteval tudi odstop levičarskega odbora, ki ga sestavljajo komunisti, socialisti in socialdemokrati. Dan kasneje po o-stavki jo je de Gironcoli preklical. Včeraj zjutraj pa je sekcija KPI v Krminu zahtevala, da de Gironcoli dejansko odstopi.
V DUHU DOBREGA SOSEDSTVA
Danes se v Gorici prvič srečata Pagura in Sušmelj
Prispevek k dobrososedskim odnosom ter izvajanju osimskega sporazuma
Danes bo prišlo do prvega srečanja najvišjih predstavnikov goriške pokrajinske uprave in skupščine občine Nova Gorica. Predsednik novogoriške skupščine Jože šušmelj bo namreč ob 11. uri prišel na obisk k predsedniku pokrajinskega odbora prof. Silvanu Paguri. Gre za dogodek, ki bo potrdil visoko stopnjo prijateljskih stikov med oblastmi ter političnimi silami na Goriš cem. Ti stiki že dolga leta trajajo in se razvijajo med obema občinama, sedaj pa se bodo širili tudi na širše območje. Goriška pokrajina namreč v celoti meji na novogoriško občino, saj poteka meja od Dolenj in Krmi-na, pa mimo Gorice do D< berdoba in Tržiča.
Z izvolitvijo nove uprave je na pokrajini zapihal nov veter. Predsednik Pagura je bil izvoljen z glasovi vseh demokratičnih strank, prav tako tudi pokrajinski odbor. Ta odbor predstavlja torej širok razpon sil in dejansko vse prebivalstvo. To mu daje legitimacijo, da uresničuje njegove težnje po širjenju sodelovanja in dobrih odnosih. Vrhu vsega je pokrajinska uprava preko besed pokrajinskega predsednika ob ustoliče-
MiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiimmitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii
NA POBUDO ORGANIZACIJE ASSONAUTICA
V Gorici predstavili napravo za varnost v navtičnem turizmu
Imenuje se radiolokalizator ter oddaja radijske impulze, s katerimi je mogoče ugotoviti kraj plovila, kije v težavah - Mednarodno sodelovanje
V okviru goriškega blagovnega sejma ESPOMEGO in ob sodelovanju trgovinske zbornice se uresničuje zanimiva pobuda, ki zadeva navtični turizem, v naših obmorskih krajih zelo razširjeno gosoo-darsko in športno dejavnost. Gre za pomoč, ki je je potrebno nuditi jadrnicam ali gliserjem, ki so se znašli v težavah. S tem namenom so v Gorici ustanovili organizacijo za priobalno plovbo, imenovano As-sonautica, ki ima ambiciozne in tudi sila koristne načrte: ustvariti najprej v Tržaškem zalivu, kasneje pa na območju celotnega Jadranskega morja, elektronski varnostni sistem, ki bi hitro in zagotovo nudil pomoč tistim, ki so se znašli v. zagati. Varnostni sistem bodo-razširili tudi na Jugoslavijo in Avstrijo.-Se-dež stalnega meddržavnega odbora, ki so ga ustanovili na zadnjem sej-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii
PO VČERAJŠNJIH 64 ODPUSTIH
ZASEDENA POSLOPJA TOVARNE PRI SOVODNJAH
Na včerajšnji skupščini delavstva so sklenili stavkati do prekliea odpustov
ZBIRATE ZNAMKE? Rabite klasi-fikatorje in ostali filatelistični pribor? Vse to vam ljubeznivo in po zmernih cenah nudi poleg vseh e-ventuelnih pojasnil: dr. Bogo Senčar, filatelistična trgovina, Ul. Tor Bandena 5, TRST (za Questuro), tel. 68-152.
KUPIM stari dinar, kovance. Interesente prosim, da se oglasijo osebno ali pismeno na naslov Janko Ozbič, Ljubljanska 24 — Postojna.
TEHNIČNA RISARKA s trinajstletno prakso išče poldnevno zaposlitev, tudi honorarno. Telefonirati na številko 213034.
V\V GOLF LS 1600 75 HP letnik 1976 v odličnem stanju prodam zaradi preselitve. Telefon (040 ) 826759
PRODAM avto fiat 131/L optimal, 6.000 km kupljen junija letos. Ponudbe |xi telefonu ob delavnikih na številki (0481) 72832 ali 73473 v urah službe.
Včeraj je 64 delavcev in delavk tekstilne tovarne »Manifattura go-riziana* pri Sovodnjah dobilo odpu-stilna pisma. To je zelo hud udarec goriškemu gospodarstvu na splošno in prizadetim delavcem in njihovim družinam še posebej. Posebno je ta udarec hud v tovarni, ki se nahaja na slovenskem ozemlju, med Štan-drežem in Sovodnjami in v kateri je zaposlenih veliko naših rojakov.
V znak protesta je bila včeraj zjutraj v tovarni skupščina vsega delavstva, prisotni so sklenili prekiniti vsako delo v pjdjetju in zasesti tovarno dokler lastnik ne prekliče odpustov.
Sindikat tekstilcev i.i delavstvo o-dločno obsojajo stališče delodajalca, ki ga podpira tukajšnja zveza indu-strijcev in smatrajo, da je to provokacija proti delavskemu gibanju. Istočasno sindikat tekstilcev odločno zavrača izjave tovarnarja Coste, da je predložil načrt o restrukturaciji tovarne deželni upravi ali sindikatu. Pozivajo ga, naj to dokaže.
Konkretnega je le toliko, pravijo sindikalisti, da je petina delavstva tovarne odpuščena brez vsakršne možnosti priziva. Sindikat je pripravljen razširiti protestno akcijo na vse delavstvo goriške pokrajine.
Decembra začetek del na mejnem prehodu v Ulici sv. Gabrijela
Jugoslovani bodo pričeli graditi naprave na novem mejnem prehodu na Erjavčevi cesti — Ulici sv. Gabrijela že v letošnjem decembru. To izhaja iz uradnega poročila o sestanku med upravitelji goriške in novogoriške občine, ki je bil v četrtek popoldne v Novi Gorici in o katerem smo že včeraj poročali. Za Gorico so bili prisotni župan De Simone, ing. Ferrari od deželnega urada za javna dela, občinska funkcionarja Ing. Luterotti in geom. Morelli, na čelu novogoriške delegacije je bil predsednik skupščine Sušmelj, z njim pa še ing. Bratina, ing. Prosen in tehnik Sko-laris.
Preučili so usklajene načrte za na obmejnem prehodu potrebne infrastrukture. Ponovni sestanek med strokovnjaki bo v Gorici v ponedeljek
Jugoslovani bodo z deli pričeli v decembru, na italijanski strani
mu ESPOMEGO, je namreč Gorica.
V krogih navtičnega turizma se že dolgo časa razpravlja o tem, kako zagotoviti varnost na morju. Zadeva je prišla tudi pred pristojna ministrstva. Najvažnejše vprašanje je prav določitev kraja, kje se je nesreča zgodila. Pomorske oblasti in druga telesa, ki so pristojna za ta sektor, zelo neučinkovito iščejo izgubljeno plovilo. Po-gostoma ga iščejo v kraju, kjer ga ni. Kadar ga po dolgotrajnem in utrujajočem iskanju vendarle najdejo, pa ugotovijo, da naprave, s katerimi razpolagajo, niso zadostne, da bi plovilu ali ljudem pomagali. Velikokrat pa se dogaja, da ga zaradi megle, neurij in podobnih vremenskih neprilik sploh
ne najdejo. nv' .........K*
S takšnimi spoznanji so se srečali tudi v drugih državah, zlasti evropskih ter poiskali ustrezne rešitve. V severnih evropskih državah, kjer je navtični turizem močno razvit, je že dolgo let predpisan elektronski aparat, ki v primeru nesreče oddaja elektronske signale, da sprejemne postaje na obali takoj ugotovijo lokacijo plovila ter mu pomagajo. V Italiji je zakonodaja na tem področju najbolj zastarela ter se zelo počasi skuša približati državam, ki so za te probleme že pred časom in na razmeroma cenen način našle dobre rešitve.
Assonautica .je med svoje v statut vnešene dolžnosti vključila tudi pomoč pomorščakom. Pripravlja se na ustanovitem mreže radiolokali-zatorjev, ki jih bodo namestili vzdolž obale, da bodo sprejemali signale — klice na pomoč, ki jih bodo oddajali s čolnov v težavah. Organizacija bo v skladu s pomorskim zakonikom sporočila pomorski o-blasti kraj nesreče, da se začne reševalna akcija.
O tem vprašanju so govorili pred dnevi v Gorici ob navzočnosti predsednika Assonautice iz Gorice Lu-cia Grigolona, odv. Antonia Mazze, podpredsenika vsedržavnega odbora Assonautice ter predstavniki i-ste organizacije iz Benetk, in zastopniki turističnih ustanov iz Li-gnana. Trsta in Gorice. Na sestanku so ugotovili, da je v zgornjem Jadranskem morju potrebno namestiti radiogoniotnetre v Trstu, Gra-dežu, Lignanu in Cavallinu (Benetke). Z njim bodo krili ves zgornji Jadran. Seznanili so se tudi s poskusno uporabo radiolokalizator-ja, ki so ga zgradili v Italiji. Njegove znake sprejemajo radiogoniome-tri, ki jih oddajajo v «masterju», to je neke vrste osrednji organ, ki ga bodo namestili v šoli radijskih telegrafistov v Gradežu. Naprava
..........................................................       -—im,
pa mora načrt odobriti še ustrezni deželni urad, predvidevajo pa da bodo na italijanski strani dela stekla v januarju.
• V dvorani občinskega sveta v Gorici bodo jutri ob 18.30 predstavili knjigo »DallTsonzo al Pasubio*, v kateri je obilo slik iz časa prve svetovne vojne.
• Na sedežu trgovinske zbornice v Gorici bo drevi ob 20.30 letna skupščina članov avtomobilskega kluba.
Zaradi vžiga motorčka je včeraj popoldne izbruhnil požar v stanovanju Marie Chersin v Ulici Gar-zarolli 1153/F. Škode je za 400 tisoč lir.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča, da se je že pričelo vpisovanje za smučarski tečaj na Ne-vejskem sedlu. Vpisovanje se bo zaključilo v soboto, 18. novembra. Na sedežu v Ul. Malta 2 bodo interesenti dobili podrobnejša pojasnila.
V soboto, 18. novembra, bo na sedežu SPD v Ul. Malta 2, od 15. do 18. ure, tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme.
PO ATENTATU NA SEDEŽ UIL
Federacija CGIL-CISL-UIL poziva delavstvo na budnost
Sindikat proti vsaki provokaciji v tem težkem trenutku
Kot smo že včeraj poročali, so neznanci vrgli v četrtek zvečer, po 19. uri, v vežo stavbe na Korzu Ita-lia 54, kjer ima sedež pokrajinski sindikat UIL, iz sprayeve steklenice izdelano bombo, ki je povzročila veliko hrupa, škode pa ne. Čeprav nekateri skušajo stvar minimizirati, je ne gre prezreti, ker je bil prav tačas na sedežu UIL sestanek sindikalistov, ki so razpravljali o i ivih delovnih pogodbah.
Najbrž so isti »neznanci* skušali ob isti uri napraviti nekaj podobnega tudi v veži stavbe v Drevoredu 24. maja, kjer je sedež sindikata CGIL, našega lista, zveze obrtnikov,
itd, kajti tu je bilo skoro istočasno precej solzilnega plina.
Enotna sindikalna federacija CG IL - CISL - UIL je takoj izdala tiskovno poročilo, s katerim najodločneje obsoja ta atentat, ki ga smatrajo kot poizkus ustrahovanja na sindikaliste v trenutku, ko so v teku pogajanja za nove delovne pogodbe tako v industriji kot v državni u-pravi. Zastopniki tajništva sindikalne federacije so bili tudi na goriški kvesturi. Delavstvo pa sindikalna federacija poziva k budnosti, da bi zavrnilo vse podobne atentate in provokacije.
SVM 1 . ATEN je majhna valjasta naprava, ki avtomatično opravlja svojo nalogo, tudi če pade v morje, saj je odporna za vodo in udarce. Ko to napravo spravijo v pogon, oddaja na kanalu 16, ki je namenjen pomorstvu. Assonautica si prizadeva, da bi to službo čim-prej izpeljala. Pobuda je prav gotovo zanimiva tudi zato, ker je prav na našem območju iepo število marin (pred kratkim so lepo urejeno marino z 240 privezi odprli tudi v Portorožu, predvideva pa se, da bodo uredili še druge).
• Člani rajonske konzulte za mestno središč* se. bodo sestali danes .zvečer ob 21. uri v dvorani zavoda .Lenassi, da preučijo predlog va-.riante regulacijskega načrta.
• člani goriške skupine pešakov bodo v nedeljo sodelovali na pohodih v Vižovljah na Tržaškem in v Perteolah v videmski pokrajini.
Umrla je «Lojzka» prikupna gostilničarka
Sil
Včeraj zjutraj so na števerjan-skem pokopališču pokopali Alojzijo Ciglič, širokemu krogu ljudi znano Lojzko, gostilničarko istoimenske gostilne na Placuti v Gorici. Imela je 85 let in čeprav je bila že tri leta upokojena in daleč od svoje gostilne, je bil brez dvoma najstarejša slovenska gostilničarka v Gorici.
Po rodu iz števerjana se je kmalu lotila gostilniške obrti. Najprej je vodila gostilno v Ulici Don Bosco v Gorici, zatem pa, dolgih štirideset let majhno a prikupno gostilnico na Placuti, na vogalu z današnjo Ulico Brass, prav pred gradbiščem našega Kulturnega doma. Gostilna je sicer bila last štever-janske grofice Tacco, upravljala pa jo je dobra in prikupna Lojzka, ki je imela v svojih prostorih, zaradi dobrega briškega vina, dobre in preproste domače kuhinje in prikupne postrežbe vedno polno slovenskih in italijanskih gostov, Goričanov, ki so v tem lokalu našli tisto preprosto toplino, ki je ne najdeš v sodobno opremljenem gostišču. Pred tremi leti se je umaknila ker zares ni zmogla več nuditi kvar-tinčka rebule ali dobro pripravljen krožnik golaža ali vampov. Z njo odhaja tudi stara goriška značilnost.
nju napovedala priznanje manjšinskih pravic ter se obvezala, da se bo v okviru svojih pristojnosti na drugih ravneh zavzemale za našo zaščito.
Današnje srečanje bo torej predstavljalo podporo vsem dosedanjim oblikam sodelovanja r.a Goriškem ter spodbudo za še hitrejše izvajanje o-simskega sporazuma, ki predvideva za Goriško izgradnjo ter odprtje mejnih prehodov, cest, komunikacij ter druge oblike sodelovanja na gospodarskem in kulturnem področju. Pri tem gre tudi za skupni napor odločujočih dejavnikov z obeh strani meje, da do kraja izpeljejo avtocestno povezavo preko Gorice med italijanskim in jugoslovanskim avtocestnim omrežjem.
Prijava škode zaradi popravil na vodovodnem omrežju
V roku 15 dni od datuma objave razglasa, obešenega na oglasnih deskah posameznih občin, je treba predstaviti na občinskih uradih ali na deželnem odborništvu za javna dela v Trstu prošnje za izplačilo morebitne škode, ki so jo posamezniki utrpeli zaradi del na vodovodnem omrežju CAFO, ki jih je imela v zakupu družba Livio Brussolo iz San Donaja del Piave. Zadeva se tiče občin Sovodnje, Doberdob in še nekaterih drugih na Goriškem.
Na občinskem tehničnem uradu so odprli pisarno v kateri lahko dobijo zainteresirani občani pojasnila o aplikaciji zakona o pravični stanarini. Urad je odprt ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih, od 16. do 18. ure in sicer do 15. decembra. V hali županstva pa je na ogled vsem mapa razdelitve mesta v področja, ki jih predvideva ta zakon.
Prosveta
Slovenska prosvetna zveza vabi predsednike vseh včlanjenih prosvetnih društev na posvet, ki bo v ponedeljek, 13. novembra, ob 20. uri. na sedežu v Ul. Malta 2. Na posvetu bodo razpravljali o sodelovanju na mladinskem tednu za globalno zaščito in o reviji pevskih iborov Primorska poje.
PD »Naš prapor* iz Pevme, z O-slavja in iz Štmavra vabi na vsakoletno martinovanje, ki bo v soboto, 11. nov* 1978, ob 20. uri v gostilni »Pri Tiltli* na Oslavju. Prijave sprejemajo Marjo iher in Štefanija Bensa (za Pevmo), Stojana Gravner in Darinka Mikluš (za Oslavje). Cena znaša 6.500 lir na osebo (vključena je večerja ter pijača).
Izleti
SPD sporoča udeležencem »Martinovanja*, ki bo v nedeljo, 12. novembra, da bo odhod dveh avtobusov s Travnika v Gorici ob 13.30, iz Pevme ob 13.35, iz Podgore ob 13.40, in iz Štandreža ob 13.45. Prosimo točnost.
Kino
(,orica
CORSO 17.30-22.00 »Io tigro, tu tigri, egli tigra*. Renato Pozzetto in Paolo Villaggio.
VERDI 17.00-22.00 »In cerca di Mr. Goodbar*. D. Keaton. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.00—22.00 «Moglie ero-tiča*. P. Rousseau in D. Flamink. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
PRINCIPE 21.00 Koncert pevskega zbora «S. Ambrogio*.
EXCELSIOR 16.30—22.00 »Heydi v* in citta*.
Aorti Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Elita morilcev*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00—20.00 »škofova spalnica*. Italijanski film.
DESKLE 17.30—19.30 »Vojna zvezd*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna San Giusto, Kor-zo Italia 244, tel. 83-538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicold, Ul. L maja, tel. štev. 73-328.
Prosvetno društvo Kras ■ Dol Poljane izreka svojemu predsedniku Janezu Periču iskreno sožalje ob izgubi drage mame.
Ob smrti mame našega dragega sošolca Zvonkn Frandollča mu dijaki učiteljišča »Simon Gregorčič* v Gorici izrekamo iskreno sožalje.
Sporočamo žalostno vest, da je v sredo v 85. letu starosti umrla
ALOJZIJA CIGLIČ
gostilničarka
Pokopali smo jo včeraj na števerjanskem pokopališču.
Sestra Kristina, vnuka Mario In Elin Cicigoi. vnukinja Karmen Cicigoi por. Moise in drugi sorodniki
Gorica, števerjan, 10. novembra 1978
OB SEDANJIH NEUREJENIH RAZMERAH V BOLNIŠNICAH
Koliko pravzaprav stane naša zdravstvena služba
Nenehno stopnjevanje stroškov ogroža uresničenje zdravstvene reforme Kako je možno, da so bolnišnice z večjo sprejemljivostjo dražje od malih
Stroški zdravstvene službe zahtevajo nemajhen del narodnega dohodka in prihajajo vedno bolj v ospredje, kakor pokojninski sistem gospodarske politike. Velike primanjkljaje morajo posredno ali neposredno nositi in kriti državne finance, čeprav so mnoge kompetence prenesli na dežele. Zadeva je sedaj v akutni fazi, ko je bolničarsko osebje — okoli 350.060 delavcev — stopilo v stavkovno gibanje za izboljšavo prejemkov. Vlada trdi, da bi zadostitev zahtev onemogočila izvajanje gospodarskih načrtov, ki so vsebovani v Pandolfijevi triletki.
Dandanes more že vsak državljan razbrati iz statističnih podatkov bistvo problemov, ki so predmet razprav, ugibanj in odločitev. Zato srno zbrali za naše bralce nekaj številk, ki precej nazorno prikazujejo razvoj in zlasti porast zdravstvenih stroškov in še posebej izdatkov za bolnišnice. Na spodnji razpredelnici so v milijardah lir navedeni v prvem stolpcu letni stroški za zdravstvo, v drugem na del teh stroškov, ki se nanašajo na bolnišnice, in sicer za nekaj let od leta 1969 do
leta 1977.	Splošni	Stroški
Leto	stroški	za bolnišnic	
1969	2.374	1.05-1
1974	6.053	3.170
1975	7.228	3.573
1976	8.480	4.061
1977	9.850	neznano
Stroški za	boinišnice	za leto
1977 niso bili še ugotovljeni, vendar bodo gotovo prekosili 5.000 milijard lir, kar pomeni, da se celotni stroški za zdravstvo približujejo znesku 15.000 milijard lir letno. Za primerjavo bomo navedli, da znašajo celotni letni izdatki za plače javnih uslužbencev precej manj, saj se sučejo okoli 13.000 lir. Očitno je, da vsak dodatni strošek ogroža sicer preveč optimistična predvidevanja, ki jih vsebuje triletni Pandolfi-jev gospodarski načrt. In prav ta načrt napoveduje za leto 1979 zmanjšanje stroškov za zdravstvo za 1.500 milijard lir. Kako bodo ta prihranek uresničili, če ne z novimi dolgovi zdravstvenih ustanov, je neznanka. Pri tem računajo baje na dotok sredstev iz tako imenovanega «ticketas>. to je iz neposrednega plačila zdravil s strani bolnikov. Poglavitne prihranke bi realizirali z zmanjšanjem dotoka pacientov v bolnišnice. Nekateri pravijo, da bi bila v tem pogledu učinkovita uvedba novega malega «ticketa» na vsak dan bolovanja v bolnišnicah. '
Eden izmed glavnih virov razsipanja je počasnost preventivnih pregledov. Tedni čakanja na izvide povzročajo često nepotrebno zasedbo bolniških postelj. Ni čuda, da je v finančnem zakonu, ki ga bodo odobrili sporedno s smernicami triletnega načrta, člen, ki zapoveduje večjo aktivnost analitičnih služb v zdravstvenih bolniških ustanovah in boljšo uporabo specializiranega o-sebja.
Opazovalci sicer opozarjajo na pomanjkanje primernih kontrol nad gospodarjenjem v bolnišnicah. Na splošno pravijo, da so bolnišnice z veliko zmogljivostjo razmeroma najdraije. čezmerno nastavljanje upravnega osebja je zelo bremenilo. Pogosto je zaposlena ena oseba celo na vsake tri bolnike. Glavna bolnišnica v Trstu z zmogljivostjo največ 2.000
bolnikov zaposluje štiri upravne uradnike na štiri prisotne paciente.
čudno je, da ostajajo bilance posameznih bolnišnic ali skupine bolnišnic za javnost skoraj nedosegljive. Pravilno bi bilo, da bi le te prišle v temeljito razpravo vsaj na deželni ravni.
Sedaj pričakujemo dokončno o-dobritev temeljev za že dolgo let napovedano zdravstveno reformo. Vlada upa, da bodo z reformo omogočili še nadaljnje prihranke v enotni zdravstveni službi, ki naj bi uresničila med drugim e-nake pravice vsem državljanov. Verjetno gre za utvaro: vsaka reforma na socialnem področju je še vedno zahtevala nemajhno povečanje izdatkov. Prva vsedržavna delovna pogodba za zdravnike-
sodelavce je n.pr. že prinesla na poti poenotenja služb znatno obremenitev. Dejstvo je. da .je proti tej pogodbi nezdravniško osebje, ki mu sedaj odrekajo najmanjši povišek pri prejemkih, ostro protestiralo celo s stavkovnim gibanjem.
Upati je, da bo reforma le o-mogočila vsestransko izboljšanje zdravstvenih storitev. Mnogi izražajo v tem pogledu svoje dvome in napovedujejo, da bo zdravstvo sicer postalo za vse enako, ostalo pa bo, kljub znatni investiciji na najnižji sedanji ravni.
Za enkrat je gotovo, da bodo morali vsi državljani na tak ali drugačen način poseči še globlje v svoje žepe za vzdrževanje velikanskega zdravstvenega ustroja.
S. O.
Motiv s Proseka v teh lepih jesenskih dneh (Foto M. Magajna)
.....................................■mm.mimmii..............iimumumnn
TUDI ZA JAPONSKO VELJA REK, DA NI VSE ZLATO, KAR SE SVETI
Tistih, ki «le grejejo stolice» je mnogo več kot pol milijona
Na Japonskem biti brez dela je sramotno - Podjetja nerada odpuščajo ljudi Zaposleni zaničujejo «brezdelneze» - Doslej so že mnogi napravili samomor
TOKIO — Ko se v že več let trajajočem kriznem obdobju bogatega, razvitega sveta govori o kolikor toliko trdnih ekonomijah, se vedno omenjata najprej Zahodna Nemčija, nato pa še Japonska, to se pravi, dve deželi, ki sta bili ob zaključku vojne, pred tremi desetletji, povsem ne le premagani, pač pa tudi porušeni in gospodarsko uničeni, ki pa imata danes najbolj cvetoče gospodarstvo na svetu. In vendar velja za Japonsko (seveda tudi za Zahodno Nemčijo) stari rek, da «ni vse zlato, kar se sveti*. Tudi Japonska do-živlia krizo, ki se kaže tudi v občutni brezposelnosti. Za Japonsko ali bolje za japonskega človeka pa je vprašanje brezposelnosti nekaj povsem drugega kot za človeka evropskega zahoda. Zato se bomo pri tem ustavili ne-
koliko (Uje.
Na Japonskem je približno pol milijona ljudi, ki jih muči strašna mora, kajti njihovi kolegi jih zaničujejo in zmerjajo z vzdevkom «sekio atatamerudate», kar bi po naše pomenilo «tisti. ki segrevajo stolice*. Ta pol milijona ljudi, delavcev in uradnikov, torej ne samo uradnikov, prihaja sleherni dan na delovno mesto, kjer pa nimajo kaj početi in zato tu prebirajo časopise, poslušajo radio, pijejo čaj in se pomenkujejo, nakar odhajajo domov. Gre za podoben pojav, kot ga v Italiji imenujemo «dopolnilna blagajna*. Toda na Japonskem je občutek teh ljudi nekoliko drugačen. Ker (sekio atatamerudate* ne vršijo nikakršnega dela, še najmanj konstruktivnega, so «na slabem glasu*.
Oktet «Gallus», ki je 28. okt. nastopil v Nabrežini ob 30-letnici smrti slovenskega pesnika Iga Grudna

Novost na knjižni polici
Knjiga o Petru Petroviču Njegošu
Vsak dan številni domači in tuji turisti, posebno tisti, ki prihajajo v Dubrovnik, obiskujejo Cetinje in se seznanjajo z zgodovino črnogorske države in njenih voditeljev, predvsem z življenjem Petra Petroviča Njegoša. Nekateri obiščejo tudi njegovo počivališče v novem mavzoleju na Lovčenu. Tudi mnogi Slovenci so med tistimi, ki obiščejo mavzolej na Lovčenu ali pa Biljardo. Njegoševo hišo, spremenjeno v muzej na Cetinju. Za vse te obiskovalce in vse tiste, ki jih zanima Njegoš, črnogorski vlaefika, cerkveni in posvetni vladar, ki je postavljal temelje črnogorski samostojnosti, obenem pa hotel prosvetliti svoje ljudstvo, bo zanimiva knjiga, ki je zdaj izšla v slovenščini.
Njen naslov Petar Petrovič Njegoš v svojem času in prostoru je si cer dolg, vendar ne pove vsega.
Knjigo je napisal Jevto Milovič, nekdanji lektor srbohrvatskega jezika na univerzi v Berlinu, raziskovalec Njegoša in sedaj profesor na filozofski fakulteti v Zadru.
Milovič je objavil že več knjig in napisal vrsto razprav, posebno skrb pa je posvetil Petru II. Petroviču Njegošu, o katerem je zbral vse zgodovinsko gradivo iz domačih in tujih arhivov. To gradivo je obdelal v številnih razpravah. Del tega gradiva pa je tudi v knjigi, ki jo je za 130-letnico Njegoševe znane pesnitve Gorski vjenac v slovenskem prevodu (Melita in Milan Rakočevič) izdala Državna založba Slovenije.
Knjiga predstavlja monografijo o Njegošu, vendar je ta monografija posebne vrste. Avtor knjige je prevzel le vlogo posredovalca in povezovalca, pustil pa je, da o Njegošu govore njegovi sodob-
niki, predvsem pa arhivski in drugi dokumenti. Večina teh dokumentov je delo ruskih, avstrijskih, turških organov, policajev, ovaduhov in politikov, ki so spremljali Njegoševa potovanja in njegova prizadevanja za samostojnost in prosvetljenost Črne gore.
Za malo Črno goro na daljnem jugu Balkana, toda na strateški točki ob Boki Kotorski so se zanimale vse evropske države in Njegoš je bil gost na ruskem dvoru, na avstrijskem Dunaju, v Italiji in drugod. Kaj so o njem poročali časopisi, kaj menili sodobniki, kaj o njegovem delovanju govore dokumenti in najraz-
ličnejše listine, o tem bodo bralci lahko zvedeli iz knjige, ki je zdaj pred nami. Res je, da je gradivo malce nesistematično urejeno, da manjka morda nekaj komentarja, ki bi bil za slovenske bralce potreben in koristen. Res je, da zato bralec ne ve, kaj se je v resnici dogajalo in kaj je bilo res, o čemer so časopisi poročali. Toda v glavnem nam prebiranje te knjige na originalen način posreduje podobo Njegoša in njegovega delovanja, posredno pa velik pomen, ki ga je njegovo kratko življenje in delo imelo za Črnogorce. In prav v tej izobraževalni funkciji je pomen te knjige.
Si. Ru.

Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Špekulacije so zelo nevarne, zato se jih izogibajte. Razumevanje v družini.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pripravljali boste načrte za bližnjo bodočnost. Pomembno srečanje v popoldanskih urah.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Zanemarili ste svoje naloge in to vas bo veliko stalo. Ne boste najbolje razpoloženi.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Veliko bo praktičnih poslov, bolj malo pa zadoščenja. Živčna diskusija, ki pa bo zalegla.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Preo-bložili ste se z delom in boste marsikaj slabo opravili. Neki važen problem bo razčiščen.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Preden se za kaj odločite, temeljito premislite. Prijetno razpoloženje, ki bi ga bilo škoda pokvariti.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Dan bo dober, vendar se ne boste navduševali nad njim. Prijetno presenečenje.
(ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) S svojo dinamičnostjo boste prebrodili vse težave. Večer posvetite sebi in svojcem.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Preveč ste zaposleni, da bi si naprtili še nove naloge. Ljubosumni boste
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vse se bo tako razvijalo, da boste komaj dohitevali čas. Ne razkrivajte svojih čustev.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dan se bo razvijal intenzivno in bo tudi uspešen. V čustvenih zadevah naj se vam ne mudi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) DodoI danske ure posvetite delu, popoldanske pa sebi in svojcem. Pazite na zdravje.
In zakaj to? So oni krivi?
Ne, znano je, da je Japonska doživela in še doživlja bogato ekonomsko razdobje in statistika pravi, da so trgovske izmenjave Japonske izredne. Zato je nekoliko čudno, da imajo toliko brezposelnosti. Toda japonske ladjedelnice, jeklarne in tekstilne tovarne doživljajo krizo, kakršno doživljajo po vsem svetu. Poleg tega so te industrijske panoge nekakšna osnova za ostali ekonomski razvoj Japonske. Te panoge pa so dobile v sosednjih deželah hudo konkurenco in zato ne kaže, da jim bo v kratkem bolje.
Posledica vsega tega je, da imajo sedaj na Japonskem toliko brezposelnih, kolikor jih niso imeli vse od leta 1959. Toda že o-menjenega pol milijona «sekio atatamerudate*, torej pol milijona «tistih, ki le grejejo stolice*, je le tisti_ del ledene gore, ki molj, iz večje, veliko več je namreč brezposelnih, ld se na prvi pogled ne vidijo, ne opazijo.
Na Japonskem je v navadi (življenjska zaposlitev*, človek, id je dobil zaposlitev pri nekem podjetju, če le količkaj velja, bo pri podjetju ostal do upokojitve. Posebno velika podjetja se skušajo držati tega načela in ne odslav-ljajo delavcev niti tedaj, ko zanje nimajo dela. In če v sindikalnih organizacijah govorijo o pol milijona teh začasno brezposelnih. v nekaterih velikih družbah in podjetjih poudarjajo, da gre za veliko več kot pol milijona «sekio atatamerudate*. Čeprav kolegi teh nič kaj srečnih «sekio atatamerudate* vedo, da niso oni krivi, če zanje ni dela, se iz njih norčujejo, jih celo zmerjajo, ker pač s svojim delom, ali bolje nedelom ničesar ne prispevajo k bogatenju podjetja in k bogatenju nacionalne e-konomije. Za naše pojme je to skoraj nepojmljivo, toda v deželi «kamikaze» se tudi v današnji dobi zgodi, da delavec, ki oa kolegi zmerjajo zaradi njegove nehotene nedajavnosti, napravi samomor. Veliko «sekio atatamerudate* je doslej napravilo samomor v pričakovanju, da bo konec recesije, ki pa se nikakor ne kaže. Japonska, ki skupno z ostalim svetom doživlja že pet let recesijo, je kljub razmeroma dobremu ekonomskemu stanju še daleč od rešitve vprašanja brezposelnosti.
Sicer pa velja Japonski posvetiti še kako besedo več zaradi tega, ker se nedejavnost na Japonskem drugače tolmači kot nri nas. Na Japonskem so fevdalno dobo preživeli pred obilnimi sto leti, vendar .je do konca druge svetovne vojne veljal cesar kot predstavnik boga na zemlji in je bil celo po izvoru nekaj božanskega. Vse to .je močno vplivalo na psiho japonskega poprečnega človeka, ki je bil in je še vedno neverjetno navezan na vse, kar je tradicionalnega, starega. Intenzivno delo, zvestoba podjetju in izredna že neverjetna Zaverovanost v domovino vzhajajočega sonca, so značilnosti, ki so doma le na Japonskem, človek, ki ni marljiv na delu, človek, ki se ne žene, predstavlja nekaj, kar ne zasluži spoštovanja.
Rekli smo že. da je onih 500 tisoč brezposelnih le tisti del ledene gore, ki se kaže iz vode. To se pravi, da je na Japonskem še veliko več ljudi brez dela, le da so podatki hudo pomanjkljivi in jih sindikalne organizacije nočejo niti priznati, pa čeprav bi jim ne mogli pripisovati kdove kake borbenosti ali vsaj zavzetosti za pravice delavcev.
Sicer pa velja omeniti tudi naslednje. delavec ali uradnik, ki je delal le eno uro tisti teden, ko so zbirali podatke, ni bil brez dela, pa čeprav je bil zares na ulici. Ali tudi delavec, ki v mesecu dni dela le en dan, ni brezposeln. Taki so kriteriji pri zbi-
ranju podatkov o brezposelnosti. Zato je povsem logično, da jih delavske organizacije nočejo sprejeti. V zbiranju podatkov o brezposelnosti je tako bilo izključeno s seznamov na stotisoče ljudi, ki so dejansko brez dela in ki bi spadali v veliko množico brezposelnih, ki šteje na Japonskem že štiri milijone, kot pravijo celo na ministrstvu za delo. Če celo tam priznavajo to in če so na ministrstvu za delo našteli toliko ljudi brez dela, pomeni, da jih je še več, saj smo že rekli, da je kriterij zaposlenosti na Japonskem dokaj čuden, vsekakor ne preveč objektiven, posebno če u-poštevamo že v začetku omenjeno dejstvo, da japonski človek noče biti brez deia in še posebej noče živeti na tuj račun.
Na Japonskem pa je, podobno kot drugod v tako imenovanem liberalnem svetu, *še "posebno hudo to, da se podjetja, če se prav morajo odreči delovni sili, odpustijo starejše ljudi, ki potem le stežka dobe novo zaposlitev, 'če jo sploh najdejo. O tem so zelo zgovorni naslednji podatki: pred tremi leti so odpustili z dela 160 tisoč ljudi, starih nad 40 let, lani pa kar pol milijona. Sindikalisti, ki se končno vendarle odločajo za nekoliko ostrejšo linijo, pravijo, da je dvakrat krivično odpustiti z dela te ljudi in si- -cer prvič zato, ker so že v letih in jim bo v sedanjih razmerah težko najti novo zaposlitev, drugič pa zato, ker so prav ti ljudje ustvarili tako imenovani japonski gospodarski čudež, ki trenutno sicer odpoveduje, ki pa je do pred kakim letom veljal in prinesel delno blagostanje večini japonskih ljudi. Kot vidimo, tudi na Japonskem velja star rek, da ni vse zlato, kar se sveti.
Ob «Kneginji iz Amalfija» v Trstu
Stalno gledališče iz Turina «-prizarja te dni v Trstu delo Johna Websterja «Kneginja iz Amal-fija». Drama je nastala verjetno v letih 1613 — 14. Za turinsko stalno gledališče jo je režiral Mario Missiroli.
Današnja izvedba starega angleškega teksta pomeni seveda svojevrstno interpretacijo. Webster je v svoji tragični zgodbi podal epopejo strasti, maščevanja, ljubezni in sovraštva, vse to seveda v luči določene moralizatorske poante. Missiroli v svoji režiji ni ubral smeri, ki vodi k psihološki izgradnji junakov in k moraliteti. Mehanizem drame je tako izkoristil, da je iz njega izluščil pripoved o dogajanju zla. Predstava torej ni več borba med junaki, ampak prizorišče in dogajanje zla, skratka črna maša.
Protagonist odrskega dogajanja je scena: ta je tako grajena, da pogojuje vso dramsko govorico. Stil scene in kostumov je mračni barok. Na odru je velika kocka, razdeljena v več prostorov. V vsakem prostoru se dogaja določen prizor, menjava prostora pomeni menjavo prizora. Posamezne prostore združuje osnovni, mrakobni ton. Scena in igra sta mehanizem, kolesje stroja; podoben način gledališča je uveljavil Ronconi. Osnovni poudarek v drami torej ne gre posameznim junakom, ampak osnozmi strukturi zapletov in razpletov. Osebe se spremenijo v brezizrazne lutke, igralci govorijo v razčlovečenem, hoteno nenaravnem tonu. Niso več subjekti, ki se gibljejo v določenem prostoru, ampak kamenčki mozaika. Posamezno se izgubi v občem, obče pa je zlo.
Tragična zgodba kneginje, ker jo brata preganjata zaradi ljubezni in nezakonskih otrok, postane epopeja temnih sil, ki se zgostijo v umorih, mučenju in nasilju. Zgodovinska razsežnost zla se nam v drami ni zdela povsem bistvena, že res, da sta brata kneginje mogotca (knez in kardinal) in da je enačba oblast-zlo precej običajna, kljub temu ostane predstava nadzgodovinsko dogajanje pekla.
Tu moramo zapisati dvoje i-deoloških opomb. Prvič, če je predstava nadzgodovinsko dogajanje zla, potem se moramo spoprijeti z vprašanjem o tem, kaj mistika v današnjem času pomeni. In drugič:
Če predstava pomeni zgodovinsko dogajanje zla, potem se srečamo z nevarno trditvijo, da je vsaka oblast že sama po sebi slaba. Skratka zgodovina je vidni, dejanski prostor, kjer se zlo materialno uresničuje.
Opombi nismo navedli slučajno, saj mračna konstanta igre v bistvu utruja gledalca. Utruja ga zato, ker postane ■ vse dogajanje predvidljivo, ko spoznaš osnovni mehanizem pr^j^vg in njeno barvo. Kljub temu moramo poudariti zanimivost celotne nastane uprizoritve. S pričakovanjem smo gledali odkrivanje mehanizma govorice in dogajanje. Struktura zgodbe postane primarna, scena razvozlava in skandira posamezne prehode iz dogodka v dogodek. Slikoviti in mračni barok ustvarja peklensko ozračje. Ko pa spoznamo, kako predstava deluje, se velik del našega napetega pričakovanja neha. Meja predstave je tudi v tem, da je skrajno racionalna. Režiser zaključi dogajanje z grotesknim humorjem, ki je hladen, razumsko grajen.
Med igralci moramo omeniti tehtne prispevke Anne Marie Guarnieri (kneginja), Giulia Bro-gija (knez), Maria Valgoja (kardinal) in Carla Simanija (upravnik). Sceno je izdelal Lorenzo Ghiglia, kostume pa Elena. Man-nini.	a. m.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti Sončna energija
13.00	Risani filmi
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
14.10	Jezik za vsakogar: Francoščina
17.00	ZEMLJA. ČLOVEK IN BOG (Rojstvo*, 2. nadalj.
17.30	Udarec s čarobno palico Rokohitrci
18.00	Problemi in raziskave sodobne znanosti
Inženirji genetike
18.30	Dnevnik 1 - KRONIKE Sever kliče Jug, Jug kliče Sever
19.05	Programi pristopanja 19.20 OMAR PAŠA
(Spletke na dvoru*
19.45	Almanah. Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Ping pong
Konfrontacija gledišč 21.35 Osem jih je dovolj «’V’ kot Vivian*, film
22.25	Novi pevci lahke glasbe Oddajo vodi Nino Fuscagno Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Vidim, slišim, govorim
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.30	Stari poklici, nova šola Kultura in poklicnost
17.00	Program za mladino «Fred Bassetto*. risani film
17.05	«Simpatični malopridneži* «Lov na prikazni*, komični filmi tridesetih let
17.25	«Mariolino in Indijanci*
17.30	Tedenska rubrika o zdravju in dobrem počutju
18.00	Posvečeno staršem Družina kot sistem
18.30	Iz parlamenta Dnevnik 2 - ŠPORT
18.50 Dober večer z...
RENATOM RASCLOM Ob koncu Vremenska slika
19.45	Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO
20.40	Filmi bratov Taviani: «Padre padrone*
Film sta režirala Paolo 111 Vittorio Taviani Ob koncu filma intervju * avtorji
22.50 Felice Andreasi v
«L’uomo solo*. 1. nadalj. Ob koncu Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljublifina
9.00	- 10.00 - 15.00 TV šola: Ruščina, Pošta, Obiščimo le-tališče, Risanka, Zgodovina
15.55	DNEVNIK
16.00	Namizni tenis:
JUGOSLAVIJA-KITAJSKA
18.00	OBZORNIK
18.10	Pevski tabor 78
18.40	Izbira študija in poklica: Sociclcgija
19.10	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	7 + 7, zabavnoglasbena n®' daja
21.05	Razgledi:
Nova obzorja socializma
21.55	DNEVNIK
22.10	«Baretta», serijski film
23.00	DNEVNIK
Koper
20.00	((Otroški kotiček*, risanke
20.15	DNEVNIK
20.35	«Pomladni veter*, slovenski film
22.05	Ekonomska oddaja
22.20 Festival planinskih filmov: «Ponte di Legno*
Zagreo
17.45	Magnet, otroška oddaja
18.15	Naša obramba
18.45	Zabavno-glasbena oddaja „
21.05	«Kako je bil osvojen DivJ1 zahod*, film
22.10	Dosje našega časa:
Leto 1963
ŠVICA
18.00	Junior club. mladinska daja
19.05	Odmevi z zasedanja kanton-ske godbe 78
19.35	«Vozniški izpit*, film
20.45	Reporter
21.45	(Strel v soncu*, film
TRST A
7.00, 8.00,	9.00, 11.30, 13.00,
14.00, 15.30, 17.00, 18.00 in 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.05 Prijateljsko iz studia: 9.05 Vam ugaja jazz; 9.30 Iz beležnice Zore Tavčar: 9.40 Ritmična glasba: 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Nenavadne življenjske zgodbe: 11.35 Plošča dneva;
12.00	V starih časih: 12.30 Glas in glasba narodov; 13.15 Mednarodno zborovsko tekmovanje (Se-ghizzi 78»; 14.10 Mladi znanstveni raziskovalci; 14.20 Pesmi iz polpretekle dobe': 15.00 Jugotonov express; 45.65 Zgodovina rock in pop glasbe; 16.30 Otroški vrtiljak; 17.05' Mi in glasba; 18.05 Kulturni dogodki v deželi; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 in 20.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.32 Bach in njegovi sodobniki; 9.15 Orkester Gibbs; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.15 La vera Romagna; 10.35 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.30 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba no željah; 14.00 Kultura in družba; 14.33 Ansambel Atomsko skloni-šte; 14.45 Slovenski ansambli; 15.40 Plošče; 16.00 Raziskovalec; 16.20 Glasbeni intermezzo; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Srečanja;
18.00	Melodije na tekočem traku; 18.35 Naša pesem - Maribor 78;
20.00	Zvoki in glasovi; 21.17 Tro bentač Ronny King; 21.32 Simfo: nični koncert; 22.45 Orkester Count Basic.
RADIO 1
7.00,	8.00,	10.00, 12.00, 13.C0-
15.00,	17.00, 19.00, 21.00 Poročila:
6.00,	7.30 Sinoči, davi; 8.40 Včeraj v parlamentu: 8.50 Glasben) utrinki; 9.00 Razmišljanja, glai7 ba, dogodki in osebnosti: 11™ Na sporedu je dežela: Sicilija• 12.05 Vi in jaz; 14.05 Jazzovska glasba: 14.30 Folk glasba; 15-® Rally, program z Barbaro Mar-chand; 15.30 Popoldanska srečanja; 16.30 Protagonisti resne glas/ be; 17.05 Strnjena radijska P11' redba; 17.30 Tedenska službena rubrika; 18.05 Program z Mina-19.35 'Program s Claudiom Vil’0' 20.25 Sodniške sentence: 20.05 Sira, fonična sezona 78; 22.35 Orkestri V večeru.
LJUBLJANA
6.30, 7.00, 8.00. 9.00, 11.00, 12.0D-
14.00,	15.00, 18.00. 19.00 Poročda;
6.20	Rekreacija; 6.50 Dobro jutro-otroci!; 7.30 Iz naših sporedov: 8.08 Glasbena matineja: 9.05 Ra' dijska šola: 9.30 Glasbena odda. ja: 10.45 Turistični napotki; H® Znano in priljubljeno; 12.10 Z °r. kestri in solisti; 12.30 Kmetijs*" nasveti; 12.40 Pihalne godbe:
13.20	Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 13.50 človek >a zdravje: 14.05 Glasbena pravljica:
14.20	Naši umetniki mladim P°. slušalcem; 14.30 Naši poslušalci čestitajo: 15.45 Naš gost; 17-®' Studio ob 17.00; 18.05 Moment musical; 19.20 Zabavna glasba-19.35 Lahko noč, otroci!; 19-y Ansambel Štirje kovači; 21.15 O® daia o morju in pomorščakih:
22.20	Besede in zvoki iz log°v domačih.
................minimumuii........mm.............mi.....minul"*''
Kako gleda ameriška revija «Fortune» na morebiten mirna Bližnjem vzhodu
V teh dneh, ko se ponovno razblinjajo upi na rešitev bližnje-vzhodnega problema, saj se Izrael izmika še temu, kar je obljubil in celo podpisal v Čamp Davidu, bo morda zanimivo vedeti, kako na ta problem gledajo določeni zainteresirani ameriški krogi, na primer revija (Fortune*.
Znana ameriška ekonomska revija je pod naslovom (Krhka osnova separatnega miru* objavila naslednji komentar o ekonomskih posledicah morebitnega izraelsko-egiptovskega sporazuma v Čamp Davidu.
Težko je prenesti breme, ki ga ustvarjajo države — vojna taborišča, hkrati pa nam to ne jamči, da se bodo te države po podpisu mirovne pogodbe med Izraelom in Egiptom tega bremena tudi o-svobodile. Vzemimo za primer o-gromne stroške, ki jih zahteva vzdrževanje in opremljanje velikih sodobnih armad. Ko je grof Cavour rekel, da človek more storiti z bajonetom marsikaj, razen tega, da sedi na njegovi konici, je pozabil dodati, da mu orožje ne more zamenjati niti hrane in niti obleke.
Arabske «države konfrontacije* z Izraelom pa so, čeprav ne plavajo v izobilju, vedno v pripravljenosti in odvajajo za vzdrževanje vojaških sil nič manj kot 20 ali celo 35 odst. svojega nacionalnega dohodka. Izrael, katerega bruto nacionalna proizvodnja velja 11 milijard dolarjev, bo v letošnjem letu potrošil za obrambo tri milijarde in pol dolarjev, oziroma tisoč dolarjev na prebivalca. Egipt pa, katerega vrednost bruto nacionalne proizvodnje znaša 13,5 milijarde dolarjev, bo
v iste namene porabil letos 3,3 milijarde dolarjev, Ker so stroški moderne oborožitve v stalnem naraščanju, se vsota, ki jo dežele Bližnjega vzhoda namenjajo tako imenovani obrambi, veča kar za 20 odst. na leto.
Čeprav zveni paradoksalno, izraelski vojaški strokovnjaki pričakujejo, da bodo v teku prvih dveh let po podpisu dokončne mirovne pogodbe med Izraelom in Egiptom obrambni stroški še nadalje rasli in sicer za dobo dveh let in to zaradi pregrupiranja vojaških sil ter zaradi gradnje novih vojaških naprav. Del teh stroškov bo, seveda, padel na rame ZDA.
Tudi v primeru, če bi, gledano v daljših časovnih razdobjih, primer, ki ga je dal Čamp David, pripeljal do premirja v širšem obsegu, niti tedaj bi ne prišlo do pomembnejših možnosti za razorožitev. Voditeljem arabskega sveta je zaradi notranje varnosti potrebna velika vojaška sila. V primeru tudi delne demobilizacije, od česa bi živeli bivši vojaki? Vprašanje brezposelnosti je v teh deželah aktualno vprašanje, mimo katerega ne moremo. In tudi če se v javnem sektorju odpirajo nerentabilna delovna mesta, delovna sila prav gotovo ne bo učinkovito izkoriščena.
Obstaja pa še druga posledica tega labilnega premirja, in sicer možnost ali celo gotovost, da se bo pomoč iz tujine zmanjšala. Odkar je Sadat prekinil svoje stike s SZ, je Egipt dobival od sosednjih arabskih dežel ogromno denarno pomoč dveh milijard dolarjev na leto. Poleg tega dobiva letno od ZDA nadaljnjih 900 mili-
jonov dolarjev v obliki ekonomske ponoči, vtem ko o vojaški pomoči še ne moremo govoriti.
Izrael pa dobiva od ZDA vsako leto eno milijardo 800 milijonov dolarjev, od judovskih organizacij širom po svetu pa nadaljnjih 500 milijonov dolarjev. Z zmanjšanjem vojne nevarnosti pa je upadel tudi dotok petrodolarjev v E-gipt. Morda bodo ZDA menile, da imajo dolžnost pomagati Sadatu. Toda to velja le za sedaj, kajti v bodočnosti bi se moglo zgoditi, da ukinejo vso pomoč. Prav tako bi mogli ukiniti pomoč tudi Izraelu.
Normaliziranje odnosov med E-giptom in Izraelom bi hkrati pomenilo tudi prenehanje gospodarskega bojkota in omejitev pri svobodni izmenjavi blaga. S tem pa se vendarle ne bi mogla zajamčiti nagla obnova trgovinskih odnosov. Odbor, ki je bil ustanovljen v Izraelu po Sadatovem obisku lanskega novembra, je izračunal, da bi izmenjava blaga v prvem letu po podpisu sporazuma dosegla kvečjemu sto milijonov dolarjev vrednosti. To bi bil le neznaten dodatek k vsoti skupnega izvoza, ki je v Izraelu lani dosegel vrednost treh, v Egiptu pa 2,5 milijarde dolarjev.
Če vzamemo nekaj osnovnih, važnih artiklov, smemo reči, da ti dve državi zares nista trgovska partnerja. Kar se kmetijstva tiče, Izrael dobi veliko za prodajo svojega cvetja in zelenjave iz zimskih gredic, pa tudi za jagode in druge eksotične pridelke, ki so zelo dragi. Toda od tega bi rAogel Egipt kupiti kaj malo, kajti gre, kot smo rekli, za drage eksotične pridelke. Z druge strani pa Egipt izvozi
največ bombaža in bombažnef!. blaga, glede česar v Izraelu 8 posebnega zanimanja. In veno8, razpolaga Egipt tudi z vel ;' količinami dveh artiklov, ki imaJ,
v Izraelu visoko ceno. Gre
za
nafto in vodo. V Egiptu načrpa*, na leto 22 milijonov ton nafte- ~~ tega gre 14 milijonov ton v Preostalih 8 milijonov ostane 0 ma, a bi velik del te ogromne * ličine Egipt mogel -izvoziti v v‘ rael, ki uvaža nafto in sicer P1’8 8 milijonov ton iz Mehike.
Kaj pa voda? Na Bližnje'8 vzhodu ima voda ogromno ce8,j Prevoz vode od Nila do Ne-'e\, v južnem Izraelu bi prav Kot° manj stal kot stane dovajanje ' de iz Galilejskega jezera. Vse* ^ kor pa bi dovoz vode od Nila • Negev manj stal, kot stane deS lacija morske vode.
Od vseh gospodarskih panog 5 turizem zaradi vojne še naj v® utrpel. Z morebitnim podP*3^, mirovne pogodbe pa bi tun#' doživel pravi prerod. Obe d®8 sta lani imeli po milijon turist0 ' ki so v Izraelu pustili 450, v Eggg tu pa 365 milijonov dolarjev, bi se meje dokončno odprle, bi -turistični promet povečal vo za 40 odst. že v samem P1'vev. letu in prišlo bi do pravega Pra catega skoka.
Vendar pa je ob zaključku ba dodati še naslednje: moren no močnejše ekonomsko sode* vanje ali vsaj svobodnejša >z!"a njava med tema danes sp''1'^. deželama, pa bi ne mogla od*t:,|1 niti velike razlike v dohod prebivalstva. V Izraelu pride 3-j* dolarjev dohodkov na prebiva*, na leto, v Egiptu pa komaj i dolarjev.
nogomet
PO HUDEM PORAZU V BRATISLAVI
BRIDKO, A KORISTNO SPOZNANJE
Italijanski nogometaši se bodo morali sprijazniti z dejstvom, da bo njihova naloga na EP dokaj težka - Poprečnih reprezentanc ni
Italijanska nogometna reprezentan-a se vrača iz Bratislave s sklonje-0 glavo. V prijateljski tekmi jo je amreč ČSSR premagala in nadigra-a. Izid je bil neoporečen 3:0 za domačine.
Vsa opravičila o grobi igri doma-nogometašev so dokaj jalova u-na za vse tiste, ki ne morejo in a znajo sprejeti poraza. Dejstvo f?. le> da so bili v sredo češkoslova-r1 ^Prezentanti odločno boljši, in d ZK,ra<Ji V€čje požrtvovalnosti, zara-i' .pnljše taktične razporeditve na Snsču in celo tudi zaradi boljšega »mučnega znanja.
,° drugi strani pa so «azzurri» vpieVoljno igrali- Na dlani je bilo, da Ona italijanskih «nogometnih mi-^Jonarjev* je dopotovala v Bratisla-namenom. da opravi (in še to ^trebne motivacije) navaden tpenski trening. Ko so ti «milijonar-j* uvideli, da so domačini povsem ^higačno razpoloženi in da igrajo ■j Mno paro, je bilo že prepozno.
, aceli so z manjšimi prekrški, na Pa so igralci ČSSR vračali milo •T drago. Tekma je postala groba Prav v podobnih trenutkih mora ostvo, ki visoko meri v evropskem _SvetQvnern nogometu, značajno od-svoriti — z racionalno in odločno Jr®- Tega pa «četrti iz mundiala* C0., znali pokazati in prav v tem J (se v večji meri kot visok poraz) Bratki ti ita,ijanske reprezentance v
Ni torej naključje, da sta v tem Jftlateljskern srečanju zadovoljila le a nogometaša, ki sta že po svoji ravi zelo temperamentna. Mislimo h«V^.a na odločnega Benettijo in J/ Jdavega Bellugija. Vsi ostali pa
pri metanju s srednje razdalje (dosegel je 22 košev).
Poleg Pondexterja pa sta se dobro izkazala tudi Laing, ki je pod lastnim košem ulovil 13 odbitih žog, 5 pa pod nasprotnim, ter Ar-dessi, ki je bil zelo točen s srednje razdalje (5:9).
V nedeljo bo Pagnossin gostoval v Caserti. Srečanje bi moralo biti dokaj izenačeno. Lahko pa se zgodi, da bodo Goričani tudi iz Caserte odnesli obe točki.
(pr)
HOKEJ NA LEDU
Alleghe presenetil
Tudi po petem kolu v italijanskem hokejskem prvenstvu vodi Gardena, ki je v preteklem kolu odpravila v gosteh Asiago z 8:5.
Za veliko presenečenje je tokrat poskrbela skromna ekipa Alleghe, ki je v gosteh kar s 13:1 odslovila domači Valpellice. V antici-piranem srečanju je Bolzano premagal Brunico le s 4:2, Diavoli Milano pa Cortino s tesnim izidom 5:4.
LESTVICA
Gardena 10, Merano in Bolzano 7, Alleghe 5, Diavoli Milano 4, Cortina in Asiago 2, Valpellice 0.
PRIHODNJE KOLO (v ponedeljek) Diavoli - Bolzano; Merano - Cortina; Asiago - Valpellice; Alleghe-Brunico. Gardena bo prosta.
«Piavi» remizirali
BUENOS AIRES - V nadaljevanju šahovske olimpiade v Argentini je včeraj jugoslovanska reprezentanca remizirala s ZRN.
Jugoslovani so trenutno na sedmem mestu lestvice.
V ženski konkurenci je jugoslovanska vrsta v izenačenem položaju s Poljsko (1,5:1,5) ob eni prekinjeni partiji. Tudi ta partija bi se morala zaključiti z remijem.
Jugoslovanke so tako na odličnem tretjem mestu lestvice.
Olafsson predsednik
BUENOS AIRES — Islandski šahovski velemojster Friedrick 0-lafsson je nov predsednik svetovne šahovske zveze (FIDE), izvoljen pa je bil na kongresu te zveze v argentinskem glavnem mestu. Olafsson je četrti predsednik od ustanovitve FIDE leta 1924 v Parizu.
iiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirNiiiiiiuiiiiiiiiiiiiirrtiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiitiiiiiiiiiiiM
ODBOJKA
V ORGANIZACIJI ŠZ BOR
So že
vnaprej vrgli puško v koru-
j, . -‘»uj/icj Vlgu puonu v	w
, >n pri tem se je še posebno »odli-u Val» Antognoni, ki ga je sodnik nravičeno izključil, ro lepem uspehu na svetovnem pr-hstvu v Argentini je torej italijan-
ska
zot)
reprezentanca (in z njo Bear-i ' spoznala, da bo treba še krep-(joi pihati rokave in požtrvovalno s,, atl Pred sklepnim delom evrop-Prvenstva, ki bo tokrat v Ita-", »sem je namreč jasno, da tre-no v Evropi ni več poprečnih rezane.
Poraz v Bratislavi navsezad-ilai -6 *akko zelo dobra šola za ves Jenski nogomet. Treba pa bo . nueljito razčleniti vzroke spodrslja-Vji_v Bratislavi in seveda tudi pra-0 >n čimprej ukrepati, r®; če je A reprezentanca povsem bh ara*a> Pa Je v sredo druga iz-§vina vrsta v Ferrari v tekmi s co dokazala, da se italijanskemu
teni etu le ne P*ae	V:
J; ječanju se je uveljavila vrsta takn- Hosometašev, ktebdriahhoiže' Zamenjala nekatere «trudne
nekatere prve postave.
H°ŠARKA
PO NEDELJSKI ZMAGI
Goriški Pagnossin Gidi iz Caserte 1 obema točkama?
pagnossin - Brili Cagliari 90:81; tek exter: 40 košev; dober začeli mladih. To so trije elementi, pfVp0 bili glavna značilnost prvega gojitvenega srečanja, ki ga je tpji. 1 Pagnossin odigral pred do-jav P*1 občinstvom. Po zadnjih iz-pa a trenerja McGregorja («Eki-dpi igrala izključno proti izpa-w:| ’ J® nedeljska zmaga prese-8Ja Marsikoga in tudi nas. ki Pov ,z dokajšnjim pesimizmom na-VenZ?0Vali začetek letošnjega T , a za goriško ekipo.
. rekma
«SP v besedi in filmu»
«Odbojkarski večer» bo v ponedeljek na stadionu! «1. maj» - Ugledni gost bo magister V. Krevse!
MINIBASKET
PRVENSTVO «Z&R»
Derbija Boru in Bregu
Borovci so premagali Nabrežince, Brežani pa poletovce
pr-
v telovadnici v Podgori Pokazala, da smo se delno tii0fpb' čeprav je jasno, da ne p0stj m° dajati še ocene o vred-pre, ekipe. Poudariti pa moramo tila VS!jm to. da nas je presene-to v°*ja do zmage mladih in za gfaPrvenstv° dokaj neizkušenih i-tb p]CV' ki so se dobro izkazali deJvaynern junaku Briscoeju Pon-šj ,arju, ki je s svojimi 40 ko-čev P°stal idol goriških navija-ste; Američcm je v nedeljskem st^i nJu Presegel DODrečie 50 od-
stoa‘‘JU presegel poprečje ip je°v_Pr> metanju na koš (16:30)
Potrdil svojo izredno točnost
Svetovno odbojkarsko prvenstvo za moške v Rimu in Benetkah se je končalo pred skoraj mesecem in pol. Končen razplet tega 9. SP je tistim, ki se bolj ali manj zanimajo za odbojko, dobro znan. V ponedeljek zvečer pa si bomo neposredne obračune dvanajstih najboljših reprezentanc na svetu ogledali še na filmskem traku. Priložnost je pač nanesla, da imamo enkratno možnost, da si bo-mo ogledali skoraj uro in pol trajajoči film tega prvenstva. Pred ogledom nekaterih zanimivih srečanj pa bomo slišali še nekaj besed poznanega slovenskega strokovnjaka, magistra Viktorja Krevsla, ki v Rimu ni bil anjugosIpVajlsko reprezentanco, ampak kot izredno pozoren opazovalec- - vseh • najbolj 1 zanimivih sfččahj na igrišču Ih tudi izven njega. Ni potrebno posebej poudarjati, da je Krevsel izredno dober poznavalec svetovne odbojke. Kot trener jugoslovanske reprezentance je bil od leta 1975 na številnih mednarodnih tekmovanjih in je imel priložnost videti pri «delu* vse najboljše odbojkarje na svetu. Prav v primerjavi z zadnjimi velikimi tekmovanji nam bo Krevsel povedal novosti tega zadnjega svetovnega prvenstva in najbolj zanimive tehnične in taktične novosti in vse drugo, kar spada k vrhunski odbojki danes v svetu. Ni posebej potrebno poudarjati, da bo to predavanje izredno dobrodošlo
No, teh je milijarder Jerry Buss v teh letih potrošil za svoje moštvo «Los Angeles Strangs* kar precej in se je tako kmalu znašel na cedilu. Pravijo, da so ga doslej Strangsi stali celo štiri milijarde, zato je bolj malo podjetni Buss odločil, da svojo ekipo razpusti.
Sokol — Bor 21:59 (8:36)
SOKOL: Della Schiava 10 (2:2), Stanissa I., Job 3 (1:2), Pahor 2, Carli, Pertot, Kralj, Terčon 6 (2:2), Stanissa W., Bandelli, Venier, Škrk.
BOR: Jogan 14 (0:2), Krapež 8, Semen 5 (1:4), Tavčar 9 (1:4), Kovačič 10, Smotlak 7 (3:4), Žerjul, Lozej, Brandolin 2, Gruden, Košuta 4.
SODNIK: Ražem.
PM: Sokol 5:6, Bor 5:14.
V	drugem srečanju prvenstva »Zini & Rosenwasser» je Bor osvojil drugo zaporedno zmago. Tokrat ni imel težav, da je premagal neizkušene Sokolove igralce.
Med posamezniki bi pohvalili Terčona in Della Schiavo v Sokolovih vrstah, Jogana, Krapeža in Tavčarja pri «plavih». Tretjo tekmo bo Bor igral doma, proti favoritu te skupine, Kontovelu, medtem ko se bo Sokol moral še spoprijeti s Kontovelci.
Max
Breg — Polet 29:25 (7:12)
BREG: Korošec 12 (2:4), Ota, Kocjan 2, Vodopivec, Bavčar 13 (1:2), Slavec, Žerjal 2 (0:4), Ražem, Prašelj, Bandi, Kofol.
POLET: Feri 8 (2:2), Granier 4, Košuta 5 (3:4), Leban, Peroša, Per-si 2, Zajec, Kerpan 1 (1:2), Verša 3 (1:4), Ipavec 2, Jerič, Bellafon-tana.
SODNIK: Robert Žerjal.
Po dokaj napetem srečanju Je Breg z minimalno prednostjo premagal Polet. Tekma je bila na splošno na zadovoljivi tehnični ravni, občasno pa tudi razburljiva.
V	vrstah domače ekipe sta se še posebno izkazala Bavčar in Korošec, v Poletovih vrstah pa sta bila najboljša Feri in Košuta.
H. Maver
ODBOJKA
Modriča še neporažena
Najboljši jugoslovanski odbojkarji so odigrali 5. prvenstveno kolo. Po netih tekmah je še neporažena Modriča, ki je v domačem derbiju premagala (po izredno ogorčenem boju) VGSK. V drugem derbiju pa je že v sredo lanski prvak Partizan v Beogradu premagal Mladost -Monter iz Zagreba veliko bolj prepričljivo. Po zadnjem uspehu GIK Banata je ostala samo še Rijeka brez točk.
IZIDI 5. KOLA
Modriča - VGSK 3:2; Rijeka -Vardar 2:3; Bosna - Ribnica 0:3; GIK Banat - Vojvodina 3:1; Rabot-nički - Crvena zvezda 3:0: Partizan - Mladost - Monter 3:0.
LESTVICA
Modriča 10; Ribnica in Mladost -Monter 8; VGSK, Vardar in Partizan 6; Vojvodina, Crvena zvezda in Rabotnički 4; Bosna in GIK Banat 2; Rijeka 0.
# * #
Ženska šesterka Rijeke je po dveh spodrsljajih osvojila prvi par točk. V tej konkurenci je večja izenačenost, čeprav sta po treh kolih Crvena zvezda in Radnički še neporažena.
IZIDI 3. KOLA
Rijeka - Vukovar 3:1; Stevan Sre-mac - Gradačac 3:2; IMT - Radnički 1:3: Partizan - Kaštela 3:1; Mladost - Monter - Crvena zvezda 0:3.
Pobratenje
Pred kratkim sta se dve tržaški šahovski društvi, klub «Amici de-gli scacchi* in Tržaška šahovska akademija pobratili. Glavna novost tega pobratenja pa je ta, da se bodo od sedaj naprej člani obeh društev shajali ter igrali šah v baru »Madonnina* v Ul. Madonni-na. Torej en sam sedež za dve društvi, ki je, seveda, odprt ob vseh urah dneva do poznega večera.
BRUNO KRIŽMAN JE USPEŠNO OPRAVIL SLOV. PLANINSKO TRANSVERZALO
«Težko je opisati to zadoščenje...»
Sredi oktobra sem v toplem so-1 jih bi 208, katere pa sem dejansko botnem jutru potpkal na vrata Pred- prehodil v 173 urah in 6 minutah jamskega gradu za zadnji žig slo- čiste hoje. Za transverzalo sem
venske planinske transverzale. Prihajal sem iz Vojkove koče na Nanosu, kjer sem se tisto noč odpočil po zadnjem celodnevnem naporu od Predmeje nad Ajdovščino do Nanosa.
Zadoščenje po skoraj šestih letih neprepogostega zahajanja v hribe je težko opisati. V glavnem sobotni in nedeljski izleti terjajo od planinca iz Primorske poleg čarobnih gorskih ur tudi veliko stikov s civilizacijo; z voznimi redi vlakov in avtobusov, z avtostopom, s čakanjem in z drugimi pojmi modernega življenja, ki obrnejo spomin na ure pešačenja s težkim nahrbtnikom na ramenih.
Že veliko domačih planincev je. končalo transverzalo. Atletska Ulica v meni je predlagala, da bi zabeležil točen čas hoje. Priznati moram, da sem vedno skrbel, da bi prehiteval vodiča in sem se zato morda pregrešil nad načeli planinca, ki naj bi predvsem skrbel za uživanje miru in opazovanje narave. Niti enega žiga nisem nabral z avtom in brez kratkih vmesnih delov, izpuščenih iz zgolj logističnih razlogov, brez izjeme sem prehodil vso pot od Maribora do Ankarana.
Vodič je za celotno pot navajal 234 ur hoje. Neprehojeni deli znašajo po vodiču 26 ur. Ostalo naj
rinvestirah 35 dni. ki pa vsebujejo tudi vožnje iz Trsta in povratke domov. Na vsakega od teh dni odpade tako slabih 5 ur hoje. medtem ko sem dejansko dvakrat preko 10 ur samo hodil, nekajkrat pa presegel 9 ur čiste hoje. Osebni ^rekord» sem dosegel 8. julija 1973 na Pohorju, ko sem opravi 10 ur in 39 minut čiste hoje. Preko 10 ur sem hodil tudi letos, ko sem v enem dnevu iz Špička obiskal Jalovec, se vrnil v dolino, se nato z raznimi sredstvi prepeljal do Petrovega brda in od tu preko Po-rezna dosegel Cerkno.
Nekajkrat sem navkreber napel vse sile. Od Krnskega jezera sem na vrh Krna hod;l uro in 34 minut, iz Petrovega brda pa na Porezen uro in 47 minut.
Trditi, da so le visoke gore privlačne, se mi ne zdi pošteno. Imajo seveda svoj poseben čar, naravne lepote pa nudi transverzala vse-
OBVESTILO
Odbojkarska sekcija ŠZ Bor
sporoča, da bo drevi s pričetkom ob 18. uri tečaj za odbojkarske zapisnikarje. Priporočamo čim večjo udeležbo in točnost. Tečaj bo na stadionu «1. maj*.
Holmes — Evangelista
LAS VEGAS — Nocoj, 10. nov., se bosta za svetovni naslov težke kategorije (verzija WBC) pomerila trenutni svetovni prvak, Američan
Larry Holmes in Španec Alfredo E-	_______ __________ ________________
vangelista.	zan - Mladost - Monter 3:6.	Na turnirju v »mini - odbojki* v Dolini Je bilo največ zastopnic društva Sloge
.**>♦ •	"	J	/»A J&i' . tl...lllJii J v*	I	'Jpro,'rrot	i*
niiiiiimiiiitmiiiiifhiiiiiMtinititiimtiiiiiiiiiHiiuittiiiiiiHiiiiiuiHiimittMiMittiimiiiiiiitimiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiininniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiimiin^^


NOGOMET
SLOVENSKE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH
V sedmih tekmah našim le ena točka
Osvojili so jo Brežani v prvenstvu kadetov v srečanju z enajsterico Rosandre
Nedeljsko kolo je bilo za naše ekipe v raznih mladinskih nogometnih prvenstvih skoraj [»razno, saj je samo Breg v prvenstvu kadetov izboje-
_____r_______ „	val točko v tekmi z enajsterico Roza vse naše trenerje ter seveda tudi j sandre. Vse ostale naše ekipe pa so za igralce in igralke.	I morale zapustiti igrišče praznih rok.
Odbojkarska sekcija pri ŠZ Bor j v tem zavrtljaju so naša moštva
vabi torej trenerje vseh naših osnovnih organizacij ter njihove igralke in igralce, da se polnoštevilno udeležijo tega odbojkarskega večera «SP v besedi in filmu* ker bodo veliko pridobili pa ne glede na to, da so veliko srečanj videli na televiziji in nekateri, ki so bili nekoliko bolj srečni, celo neposredno.
To odbojkarsko srečanje bo v ponedeljek, 13. t.m., na stadionu «1. maj*, s pričetkom ob 19.15.
Tenis stane
INGLEVVOOD (ZDA) — Pred sedmimi leti so v ZDA ustanovili teniško prvenstvo vseh ameriških naj-
dosegla samo štiri zadetke, prejela pa so jih kar 21. Največ golov pa so prejeli Bregovi cicibani v srečanju z Muggesano, in sicer kar osem.
V prvenstvu Kadetov (E skupina) je bilo Primorje v nedeljo prosto, medtem ko je Primorec zopet izgubil in je tako še vedno zadnji na lestvici brez tečke.
Čeprav so Brežani v minulem kolu izbojevali točko, pa so še vedno poslednji na lestvici s tremi točkami.
Prvenstvo naraščajnikov se je, po enotedenskem premoru zaradi nastopa reprezentance, nadaljevalo. Edi 1 ni slovenski zastopnik v tem prven stvu, bazoviška Zarja, je tekrat iz gubila z ekipo Blue Star in je s še
večjih mest. Vsa največja mesta so, stimi točkami na zlati sredini lest namreč imela svojo ekipo: nastalo: vice.
ie tako svojevrstno prvenstvo, kjer Tokrat pa so bili prosti najmlajsi pa so imeli, seveda gotovo glavno in to zaradi nastopa reprezentanci
besedo samo dolarji.
v tej kategoriji.
Slabo sta igrala tudi naša zastop-		Edile 9, Domio, Rosandra 6, Forti-	
nika v prvenstvu začetnikov.	Tako	tudo 5, Edera 4, Breg 3.	
Breg kot Primorje sta namreč	izgu-	PRIHODNJE KOLO	
bila.		Libertas - Edera, Edile - Rosan-	
KADETI		dra, Breg - Fortitudo, .Domio	- S.
SKUPINA E		Giovanni, Zaule proste.	
IZIDI 8. KOLA		NARAŠČAJNIKI	
Chiarbola - S. Marco	1:0	SKUPINA B	
Primorec - Portuale	2:4	IZIDI 8. KOLA	
Supercaffe - Stoek	2:2	Inter S. Sergio - S. Andrea	7:1
Cave - Čampi Elisi	4:3	Blue Star - Zarja	2:0
Primorje prosto.		Costalunga - Giarizzole	1:4
LESTVICA		Rosandra - CGS	1:0
Stock 12, Supercaffe 11, Chiarbola		Montebello - S. Vito	0:3
9,9, Cave 8, S. Marco, Portuale 7,		LESTVICA	
Primorje 6, Čampi Elisi 4, Primorec		Inter S. Sergio 14, Giarizzole 13,	
brez točke.		Rosandra 11, CGS 9, S. Vito 7, Zar-	
PRIHODNJE KOLO		ja, Cosialvnga 6, Blue Star	5, S.
Primorje - Čampi Elisi, Cave -		Andrea 2, Montebello 1.	
Stoek,. Supercaffe - Portuale, Primo-		ZAČETNIKI	
rec - S. Marco, Chiarbola prosta.		SKUPINA A	
SKUPINA F		IZIDI 6. KOI.A	
IZIDI 8. KOLA		Giarizzole - Supercaffe	1:0
Zaule - S. Giovanni	1:1	Primorje - Ponziana	0:2
Domio - Fortitudo	1:0	Campenelle - S. Andrea	0:0
Breg - Rosandra	1:1	Esp. S. Giovanni - Fortitudo	0:2
Edile - Edera	2:0	Soncini B - CGS	0:0
Libertas prosta.		LESTVICA	
LESTVICA		Soncini B, Campanelle, Fortitudo	
S. Giovanni 11, Libertas, Zaule 10,		8, CGS, Ponziana, Chiarbola	6, S.
Andrea, Giarizzole, Supereaffč 5, Esperia S. Giovanni 1, Primorje 0. SKUPINA B IZIDI 6. KOLA
Breg - Don Bosco	0:2
Domio - Portuale	1:1
S. Giovanni - Esp. S. Luigi 0:6 Esp. S. Giovanni - Inter SS 2:1 Soncini A - Zaule	9:0
LESTVICA
Soncini A 9, Domio 8, Inter S. Ser-gio, Esp. S. Giovanni, Portuale 7, Don Bosco 6, Esp. S. Luigi 5, San Giovanni 3, Breg, Chiarbola 2, Zaule brez točke.
CICIBANI
IZIDI 6. KOLA
Campanelle - Primorje	2:1
S. Andrea - Fulgor	0:0
Soncini - Domio	3:0
Zaule - CGS	1:6
Muggesana - Breg	8:0
Fortitudo - Ponziana	2:0
Giarizzole Chiarbola	0:0
LESTVICA
Soncini 11, S. Andren 9, Chiarbola, Campanelle 8, Muggesana, Giarizzole, Fortitudo, CGS 7, Primorje 5, Fulgor 4, Inter S. Sergio, Domio 3, Ponziana, Breg 2, Zaule 0.
W. Husu
ODBOJKA
JUTRI PRI BANIH
Sklepni del turnirja najmlajših
Sklepni del turnirja najmlajših odbojkaric, ki se je pričel preteklo soboto v Dolini, bo jutri pri Banih.
Komisija za odbojko pri ZSŠDI sporoča, da bo mali finale med Kontovelom in Bregom ob 15.30, sklepno srečanje za prvo mesto tega prvega turnirja, med prvo in drugo postavo Sloge pa ob 16.15.
KOŠARKA
PRIJATELJSKA TEKMA
Breg — Alabarda 116:68 (66:35)
BREG: Debernardi 10, Pertot 25. Labiani 9, Corbatti 12, Meneghet-ti 6, Slavec 20, Ferluga 7, Čok 10, Barut 17.
Včeraj sta se v Dolini v prijateljski košarkarski tekmi spoprijeli peterki Brega in druge postave Alabarde. Brežani so slavili visoko in zasluženo zmago, pa čeprav s prikazano igro niso zadovoljili.
V Bregovih vrstah je bil tokrat najboljši David Čok.
MORGAN TOWN - V nadaljevanju svoje turneje po ZDA je zagrebška Cibona v prijateljski tekmi z vseučiliško ekipo VVirginia West izgubila z 90:95 (41:45).
povsod. Navdušen sem tako ostal nad močvirnatimi predeli Lovrenških jezer na Pohorju, nad idilično lepoto Ledin pod Sivko, nad skrivnostnimi gozdovi tmovskena območja, nad pomladansko floro Sv. Trojice in Petelinskega jezera ter nad jesenskimi barvami Brkinov.
Kamniške A’pe so vsekakor nudile najzanimivejši visokogorski del. Hoja na vrh Kočne in še izraziteje z njega na Grintovec bo ostala zaradi intenzivnega telovadenja v trajnem spominu. Nekoliko vznemirjen sem bil tudi med zadnj m delom vzpona na zasneženi Jalovec m še bolj pri sestovanju po osojni končnici gorskega lepotca.
Ker so poti v gorah dobro markirane in še bolje shojene, ni nevarnosti, da bi človek zašel. Drugače pa je na planinsko mani zanimivejših delih ali na odsek h, kjer se steza izgublja zaradi motoriziranih možnosti. Na Pohorju sem nekoč zapravil skoraj dve uri hoje in nekaj sto metrov višine zaradi zgrešene smeri, najhuje pa je bilo letos nad Cerknim ko sem se v gozdu izgubil in bil ob nastopu teme še daleč od cilja in brez orientacije. Na slepo sem se spuščal po zelo strmem pobočju, kjer me je listje le s težavo držah in sem se večkrat rešil z oprijemanjem debel. S težavo sem se spuščal proti glasovom ki so prihajali iz doline. Da sem premagal nekaj nevarnih strmin in skalnih skokov sem moral potegniti iz nahrbtnika tudi vrv in se obenem duševno pripravljal na bivak v gozdu. K sreči se je vse končalo srečno, čeprav po 21. uri.
Pod Javornikom sem morda izgubil življenjsko priliko, da bi videl medveda v naravi. Bilo je zgodal pomladi in v senci še precej snega. Preplašena srna ie nenadoma švignila mimo in po nekaj trenutkih sva z ženo slišala pretresljivo renčanje. Pes ni bil. Kaj bi lahko tam bilo? Plošča z živalskimi glasovi nam je kasneje doma povedala, da je bil medved. Brez vsakega dvoma. Do Podkraja sva tisti dan boli tekla kot hodila.
Doživel sem tudi nerodnost kot vodič. Povabil sem ženo na izlet na Vremščico in nato do Markovič ine za kakih 8 ur hoje. Kaj ne bo preveč? Ne, saj je vse po ravnem! Srečno sva prišla do Škocjana m komaj tu spoznala, da so Brkini razmeroma visoki. Pa še ni bilo vse. Ker naj bi šla skozi številne vasi, nisem vzel s seboj hrane. Vasi v Brkinih pa so zavušče-ne ali brez gostiln. Štirje Fructalovi sokovi so zadostovali za ves dan in v Markovščini sem z grozo ugotovil, da sem pozabil doma tudi denar ip sva komaj stisnila send-vič- . ■ .
7. vremenom sem imel precej sreče. Pošteno sem se namočil le od Tržiča do Roblekovega doma: skoraj 6 ur trmasto pod dež;em. Pred nevihto sva z ženo od Pie* nike do Kredarice pribežala v 20 minutah, ko je na vzponu pod kočo že nevarno švigalo.
Bruno Križman
KOŠARKA
Radnički v 2. kolo
BURSA — V povratnem srečanju evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal pokalnih prvakov je Radnički FOB iz Beograda izgubil s turško ekipo Tofas s 93:97.
V prvem srečanju so Beograjčani zmagali s 35 točkami razlike (114 proti 79) in so se tako uvrstili v 2. kolo tega tekmovanja.
OBVESTILA
ŠZ BOR'
Košarkarska sekcija obvešča, da so novi urniki v mi-nibasketu naslednji:
—	igralci letnika 1967-68 imajo treninge ob ponedeljkih od 16.00 do 17.30 in ob četrtkih od 17.30 do 19.00:
—	igralci letnika 1969 In mlajši imajo treninge ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19.00.
ŠD Polet
obvešča, da so treningi v mini-basketu ob ponedeljkih in četrtkih od 15. ure do 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
MIŠKO KRANJEC
Nekoč bo lepše
(Dve povesti)
39.
u.. ^ivbezen sama ie bila zanjo ta trenutek že tako re-°Č *rtva stvar.
tm ^°lmanu je bilo prve dni še nekam lahko, čeprav je V j^Srenjen. V tej zagrenjenosti se je kopal kakor otrok ačni vodi, ki se mu nazadnje že ne da iz nje.
Sy0-. ^akor je bil Dano sprva približal svojemu idealu, bj6Jl *hrtvi partizanski Vidi in bi bila vredna, da stopi na tov10 rtlesto- tako jo je zdaj odrival od te podobe v vrsto tu Prečnih, lahkoživih žensk, ki o vsem naprej premislijo ?reračunajo, koliko in kaj si smejo .privoščiti*. Prav k? Zr&z I® začel rabiti za njeno zadržano ljubezen. «Le SeH\ bil zaslepljen,* se je karal. .Ničesar nisem videl. Q[e^dnie že sploh ne vem, s čim me je najbolj razočarala.
Qal. Sem na lepoto ljubezni, na iskrena vroča čustva, dUhCil-' ^ubezni, na nekaj, kar je tudi pri ljubezni po-sVoi l,ena °na Pa 'e mislila zgolj na telesno, na potešitev h* sle. Ni vredna, da bi zaradi nje trpel eno samo mi-° * si je dejal in bil prepričan, da jo bo lahko pozabil.
To trezno, in kakor je mislil — zdravo in odrešujoče mišljenje, ki ga je prepajalo nekaj dni in se je že veselil, kako naglo bo .ozdravel*, ni trajalo dolgo. Pomenilo je pravzaprav njegov padec. Napravil je vso »stvar* — zdaj je tudi sam tako imenoval to ljubezen — za grdo in jo grdo naprtil Dani, sebe pa je napravil za trpina, prevaranega človeka, ki so mu hoteli ubiti vse ideale.
Po nekaj dneh pa se ga je lotil najprej zoprn dolgčas. Nato se mu je v srce prikradel nemir. Sprva se mu je zdelo, da nemir izvira iz dolgočasja. Toda sam je čutil, da je nekaj drugega. Taval je po ulicah, kakor da koga išče. Posedal je v kavarnah in se spet zapiral v svojo sobico, kjer je ležeč na kavču sanjaril in se predajal razen razočaranju in zaničevanju do nje tudi globoki boleči žalosti, vse do ganljive sentimentalnosti. Nato je postajal nestrpen. Zalotil se je, da ni še nikdar toliko gledal v koledar kakor te dni. Sploh — koledarja doslej tako rekoč ni potreboval!
Kljub temu, da na Dano ni hotel misliti, se je ukvarjal s svojo užaljenostjo še po nekaj dneh, ker da mu je tako rekoč zadnji trenutek povedala, da gre na dopust! Res mu je bila že prej in celo večkrat povedala, da zadnje dni novembra pojde na dopust z otroki, na svoj dom, a to se mu je zdelo nekako nedoločno in preložljivo. Povrhu se je zdaj spomnil, da mu ni nikdar natančno povedala, kje je doma, sam pa je tudi pozabil in jo je šele zadnji trenutek vprašal.
«Ti bom morebiti pisal?* ji je rekel. »Seveda, če ti je do mojega pisma!*
»Ne piši,* je odvrnila. »Pisma sicer imam rada, tvojega bi se posebej razveselila, le da ne zdaj. V teh štiri-
najstih dneh boš imel dovolj časa in dovolj miru. da vse dobro premisliš in se odločiš, kakor se ti bo zdelo najbolj prav.*
To o tem večnem odločanju ni bila preprosta stvar, čeprav se je bil v prvi užaljenosti pravzaprav že odločil. Naj jo je še tako zavrgel med povprečne ženske, jo je spet in spet iskal in klical k sebi in čedalje bolj čutil, da bo treba vse do kraja razmisliti. Toda namesto treznega, mirnega razmišljanja, ko bi se lahko tudi odločil in kaj ukrenil, se je predajal menjajočemu se razpoloženju: zdaj sanjarjenju in žalosti, zdaj spet spoznanju, da je vsega konec in da cn pravzaprav pri vsem tem ta trenutek ne more prav nič. To je bila ljubezen, ki se ni dala krpati.
Nazadnje ni več iskal krivca, najmanj pa da bi dolžil Dano česarkoli grdega. Laže ji je zdaj odpuščal, čeprav ni vedel, kaj naj ji pravzaprav odpusti.
Zašel je v slepo ulico in zdelo se mu je, da po tej slepi ulici blodi v gluhi noči, trka na okna, trka na duri, sprašuje za pravo pot, ki je ne najde.
Spomnil se je tudi tistega, kar je bilo glavno in čemur se je poslednje čase spretno, čeprav skoraj zavestno izogibal: to so bili otroci, tisti otroci, ki so bili krivi, da je Kolman Andrej s svojo ljubeznijo zabredel v slepo ulico in v njej izgubil Dano.
.Resnica bo nazadnje le ta,» si je dejal, «da sem obtičal pred njenimi otroki. Pravzaprav zanimiva stvar, čeprav grenka, žalostna in morda tudi grda. Delček vprašanj sodobnega človeka, ki je bil naložen meni, da ga rešim! Resnica je, da nisem dolžan, da se poročim z žensko, ki ima štiri otroke. Zakaj bi prav jaz moral skrbeti za
neke tuje štiri otroke? To je družbena stvar, vprašanje nastajajočega socializma, da skrbi za otroke tam, kjer starši tega sami ne zmorejo. Jaz bi konec koncev rad nekaj svojih otrok, ali vsaj tudi nekaj svojih. Moje dolžnosti do teh otrok so tolikšne kakor dolžnosti slehernega državljana, dolžnosti vse skupnosti do njih, države ali koga že. Do sem so stvari v redu,* si je pojasnjeval kakor na sestanku. »Ker če bom na cesti srečal mater, ki ima kopico otrok in ona z njimi vred trpi, nisem po nobenih zakonih in ne po svoji vesti dolžan, da se poročim s to materjo, če še nisem poročen in če je ona vdova, ter ji pomagam nositi breme. Toda tu so stvari drugačne: Andrej Kolman se je zagledal v Zalaznikovo Dano, se na prvi pogled zaljubil v njo. Ko je izvedel, da je vdova in ima otroke, ga to ni nič motilo: še naprej jo je rad imel. Ko pa je izvedel, videl na lastne oči, da ima štiri otroke, se je ustavil. Takrat bi bil moral oditi od nje in ne bi si imel kaj očitati, vsaj ne mnogo, razen da se je odpovedal ljubezni zaradi otrok in tako pokazal, da zanj ljubezen ni nekaj, kar ne pozna ovir. To se lahko zgodi slehernemu državljanu. Kolman pa se je zapletal naprej, zaljubljal se je dalje v Dano in nazadnje že živel z njo. Potem se je začela vsa ta kolobocija: hotel se je poročiti z njo, kakor je trdil, v resnici pa je bežal pred njo, in le, njej očital, da noče zakona, ko je vedel, da ga res noče! Začel je zavračati krivdo nanjo. Pokazal se je majhnega, slabega človeka, ki se je zbal življenja in se je zbal tudi priznanja krivde. Nekaj se je zgodilo z nami,* je razmišljal dalje in zdaj o skupnosti, ne več o samem sebi, kakor da so njegove napake in pomanjkljivosti napake celote. »Mogoče ne z vsemi, pač pa z nekaterimi.
Uredništvo, oprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 lini|e)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550.00 din
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
10. novembra 1978
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Llubllonft Gradišče 10/il. nad., telefon 22207	• '
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš 43 jnrn 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. sozaiiu 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir bes® ' Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlcnije-JuHis krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih a v Italiji pri SPI.	.
Član Ttaliianskete««
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
zveze časopisnih! založnikov FI6G
PO NALOGU P0RDEN0NSKEGA PREISKOVALNEGA SODNIKA
DVE ARETACIJI ZARADI ZLORAB PRI NAKAZILIH ZA OBNOVO VAJONTA
Za zapahi nekdanji tajnik posebne komisije za Vajont in sedanji predsednik turistične in letoviščarske ustanove v Lignanu Manfredi ter pordenonski komercialist Romanet
PORDENON — Policija je po nalogu pordenonskega preiskovalnega sodnika Fontane aretirala dve osebi v okviru preiskave o morebitnih nepravilnostih pri ukrepih po vajontski katastrofi.
Eden izmed aretirancev, 57-letni Pfečluigi Manfredi, je znana o-
Tudi polžji «antidoping»
PALMA DE MALLORCA — Vsakdo ima pravico do takšnega ali drugačnega konjička, a nekateri Jih imajo več hkrati. Prebivalci mikavnega, sončnega otoka Mallorca med Sardinijo in Pirenejskim polotokpm so si omislili tudi svojega, res svojevrstnega: polžje dirke z ustreznimi stavami. Zadeva pa vseeno ni tako preprosta, saj so tekmovanja podvržena kar najstrožjim pravilom, tako celo ... ahtidopingu. Skratka, razsodišče brž po zaključku ne-kajmetrske tekme preveri, ali nisUf rožička prvoplasiranega morda zato prestregla ciljnega traku pred dragimi tekmeci, ker si je njurj lastnik pHvoščil poživilno sredstvo. Tovrstni kontroli se morajo sicer podvreči tri «najhitrejše» živalice.
Na poslednjem, pokrajinskem prvenstvu v Palmi de Mallorci je ta obveza veljala za polže «Filemon», «Bolido» (nekakšna raketa) in cTragamillas* (požiralec milj). V času 10 minut je progo najhitreje pretekel '(Filemon-i, in to z rožič-kom prednosti nad «Bolidom». Antidoping je dal negat ven rezultat, kar pomeni, da si prvi trije plasirani le niso pomagali s pož vili, kakor so zelje, vitamin B in koramin (srčni napitek) .. ■ Naj še povemo, da velja «Filemon» za pravega sprinterja. (dg)
sebnost v Furlaniji. Po rodu iz Toskane. se je po vojni naselil v Vidmu in postal kaj kmalu yažna politična osebnost. Najprej je bil vrsto let svetovalec in odbornik KD v videmski občinski upravi, nato pa načelnik pokrajinskega študijskega urada. Po vajontski katastrofi so ga imenovali za tajnika posebne komisije za ublažitev posledic tragedije. V tej funkciji naj bi zagrešil vrsto nepravilnosti pri določevanju nakazil za ponovni vzpon gospodar-
ske dejavnosti. Zakon o Vajontu je namreč dovoljeval finančne podpore za trgovinsko in obrtniško de javnost tudi tistim, ki niso bili dejanski lastniki uničenih obratov, a so si licence kasneje priskrbeli. Manfredi pa naj bi bil posebno širokogruden do prošenj, ki mu jih je vlagal pordenonski komercialist Renato Romanet, ki so ga prav tako včeraj aretirali.
Sodstvo namreč že vrsto let proučuje to senčno plat vajontske katastrofe. Brezvestni podjetniki so za mali denar kupili licence vajont-skih obratov, uresničili pa ogromne dobičke z državnimi nakazili v korist gospodarskih dejavnosti na va-jontskem območju. Taki manevri pa niso bili mogoči brez sodelovanja odgovornih in med njimi je bil nedvomno najpomembnejši tajnik posebne komisije Pierluigi Manfredi. Njegov odvetnik je že izjavil, da bo zahteval za svojega klienta, ki je trenutno predsednik turistične in letoviščarske ustanove v Lignanu Sabbiadoro ter ravnatelj «Udine esposizioni*. začasno svobodo, ker je bila medtem raz gašena amnestija, (voc)
Psihoza med abruškimi mornarji
PESCARA — Govorice, da krožijo ponekod na Jadranskem morju, točneje pri Pescari, neverjetne luči in da se ponekod morje vzdiguje na nenavaden način, naglo krožijo med tamkajšnjim prebivalstvom. Nenadne okvare na radarjih si mornarji na noben način ne znajo razložiti in med njimi krožijo vesti, da bi bili vzrok temu znani UFO. Vsi abruški časopisi široko poročajo o teh nenavadnih dogodkih in objavljajo izjave tamkajšnjih mornarjev in ribičev. Obstajajo pa vseeno veliki dvomi, koliko resnice je v teh izjavah, saj so častniki mornarice v Pescari uradno izjavili, da se do sedaj nobena oseba ni javila, da bi resnično pričala o teh dogodkih.
Vsi ti čudni prizori so se pričfell pred tednom dni, ko so mornarji v kraju S?nbenedetto del Trento prvič zaznali na morski gladini čudne luči in nenavadne valove. Takrat so se radarji na ladjah kar naenkrat pokvarili in oddajali na ekranih čudne trikotnike.
Tamkajšnja mornarica je takoj uvedla preiskavo, ki pa ni do sedaj doprinesla nobenih zaključkov.
Vse kaže torej, da je to le navadna psihoza, ki pa povzroča mor-
narjem resno zaskrbljenost, ko se odpravljajo daleč od obale.
Hud požar v jeklarni v Beli peči
TRBIŽ — Velik požar je v noči med torkom in sredo hudo poškodoval jeklarno Weissenfells v Beli peči.
Požar se je naglo širil, tako da so gasilcem priskočili na pomoč tudi prostovoljci, policija in pa gasilci z onstran meje. Šele proti jutru je gasilcem končno uspelo pogasiti požar, vzroki katerega pa še niso znani.
Iskanje sledov za morilci
.> -šJf,

H*
% :*> £


• -
. j- ■	* \>
fmm
£
0 JP ~
i 5 ' v , ,....
,- ....
Policijske in karabinjerske izvidnice sistematično prečesavajo območje Frosinona tudi s pomočjo dresiranih psov
LONDON — Spodnja zbornica je predvčerajšnjim podaljšala za eno leto ukrep o gospodarskih sankcijah proti Rodeziji.
....................................................................................................................................................................................................m.,,.......,.mm...........
(Telefoto ANSA)
Predsednik Ghersi
(Nadaljevanje z 2. strani)
zaščito slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini in bo v tem smislu nadaljevala s pobudami, s katerimi je začela že pred časom. Obenem bo pokrajina posredovala pri deželni upravi, naj izpolni obveze, ki sodijo v njeno pristojnost. Pokrajinski odbor bo tudi nadaljeval v boju za uveljavitev pravice do rabe slovenskega jezika v pokrajinskem svetu in bo vsestransko deloval za medsebojno obogatitev obeh kultur, ki se tu srečujeta.
Ob koncu pa je še poudarjen namen, da pokrajinski odbor posreduje s pobudami, ki jih bo imel za najprimernejše na področju kulture in šolstva v korist italijanske manjšine v Istri in na Reki.
Naslednje poglavje, najdaljše, je namenjeno «družbenemu varstvu»; v njem je strnjena dejavnost psihiatrične oskrbe in skrbstva. Gre za resor prehodnega značaja, kajti psihiatrična oskrba bo s 1. januarjem 1979 vsaj formalno prešla pod pristojnost dežele, skrbstvo pa vsaj delno pod pokroviteljstvo zdravstvenega konzorcija. Prav zato je na tem področju delo toliko bolj zapleteno. Daljši odstavek je namenjen tudi uporabi komprenzorija psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu v družbene namene in pokrajinski odbor ponavlja splošne smernice, o
PREDSEDNIK ZIS V LIPICI
Pregled uresničevanja osimskih sporazumov
Razgovor dr. Antona Vratuše s političnim aktivom primorskih občin
LIPICA — Predsednik slovenskega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša se je sinoči v Lipici sestal s političnim aktivom primorskih občin na pogovoru o tem, kako se uresničujejo osimski sporazumi, podpisani pred tremi leti. Sporazumi so plod znanih zunanje - političnih načel naše države, je poudaril Vratuša in prizadevanj italijanskih naprednih in demokratičnih sil. Tisti, ki jim v Italiji nasprotujejo, so bili proti hjlm tudi, ko še tfiso bili sklenjeni. To je treba imeti vedho pred očmi, ko ocenjujemo razsežnosti sporazuma, je dejal v pogovoru s svojimi sodelavci. Osimske sporazume je treba gledati tudi širše — z vidika evropskega sodelovanja. Med drugim pomenijo za Italijo večje odpiranje proti Vzhodu, za Jugoslavijo proti Zahodu, za Evropo pa možnost za večje sodelovanje posebno z de: želami v razvoju. Kot posebej pomembne je predsednik izvršnega
•vfiiiiiiiimiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniitiiiMiininiMiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiii
Petra Krause dokazala lastno nedolžnost
sveta Vratuša poudaril tudi širše možnosti, ki so jih sporazumi odprli za urejanje položaja slovenske narodnosti v Italiji.
V pogovoru so ugotovili, da je na mnogih področjih že dosti storjenega za uresničitev sporazumov, pri številnih vprašanjih, ki še niso dobila dokončne podobe, pa strokovnjaki z obeh strani meje uspešno sodelujejo. V pogovoru so v okviru uresničevanja, sporazumov še zlasti « darili pomen bodoče skupne industrijske cone na Krasu. Zanimanje zanjo je na obeh straneh, še posebej pa je za najširše gospodarska sodelovanje zainteresirano prebivalstvo neposredno na obeh straneh meje.	JURE PENGOV
Poviški
zavarovalnih tarif
RIM — ANIA (združenje avtomo bilskih zavarovalnic) bo predložila jutii ministrstvu za industrijo zahteve po povišku zavarovalnih tarif za leto 1979. Združenje je namreč izjavilo da so dohodki že mnogo časa precej nižji kot bi morali biti sicer. Te zahteve bo najprej preučila posebna ..emisija ki jih bo nato predložila ministru.
Policija odkrila posojevalnico orožja
NEAPELJ — Agenti letečega oddelka neapeljske kvesture so včeraj aretirali zaradi posesti orožja in municije 53-letno Fmilio Izzo. V njenem stanovanju so našli pištoli «be-retta» kalibra 9 in 6,35 ter revolver «mondiab kalibra 22 z ustrezno mu-nicijo. Po mnenju preiskovalcev je ženska oddajala orožje v najem skupinam roparjev.
NAPADA IZVRŠENA SKORAJ ISTOČASNO IN V PODOBNIH OKOLIŠČINAH
Včeraj v Lombardiji kar dve ugrabitvi: žrtvi sta mlada jahačica in višješolec
Maria Giuseppina Sacco in Paolo Georgetti izhajata iz premožnih podjetniških družin • Skrb za usodo fanta; čigar organizem ne prenese nobenega zdravila
MILAN — Industrija ugrabitev je zahtevala včeraj kar dve žrtvi hkrati oziroma v obdobju ene same ure ter v isti pokrajini — milf.nski. V obeh primerih so zločinci uporabili avtomobil fiat 128 temne barve ter z divjo vožnjo izbrisali za seboj vsako sled.
V samem Milanu je bila tarča napadalcev 20-letna jahačica Maria Sacco, v Medi pri Sevesu, to je na območju, ki je bilo 1976. leta prizorišče ekološke katastijgjif;, g^di zloglasnega dioksinovega oblaka, pa 16-letni študent Paolo Georgetti. Oba sta se hudodelcem močno upirala, vendar zaman, a obema ugrabitvama je prisostvovala najmanj po ena priča, ki je o dogodku brž telefonsko obvestila karabinjerje.
Maria Giuseppina Sacco je hči ve-lepodjetnika inž. Rema Sacca, ki de-
predsedoval nogometnemu društvu Alessandria v istoimenskem mestu, kjer družina Sacco tudi biva v razkošni vili. Ugrabljeno dekle je razen tega vnukinja nekdanjega predsednika milanske nogometne enajsterice Inter, Rinalda Masseronija. Maria sodi v trojico edinih poklicnih jahačic v Italiji ter je trenutno bila uslužbena v konjušnici Giuseppeja Colla na hipodromu San Siro. Zaradi tega tudi ni stanovala v A-lessandrii, temveč pri Jeti v Milanu, Ul. Conu Zugna. 3T “..,
Ugrabitelji so jb napadli okrog 6.30 v neposredni bližini tega poslopja, ko se je dekle odpravilo k očetovemu avtomobilu volksvvagen, s katerim je hotela na hipodrom. Pravzaprav je šlo po trditvah očividca — nekega trgovca s povrtni-nami — za dva moška, ki sta z do-
MANILA — Huda esplozija na neki petrolejski ladji je povzročila smrt enaintridesetih 1'udi, 26 pa je bilo ranjenih. Na ladji so se trenutno nahajali tudi delavci nekega podjetja, da bi opravili nekatera popravila. Ladja, ki je bila last neke družbe v Hongkongu, se je le pred dnevi zasidrala v Manili.
CALAHORRA (Španija) — Štirje mrtvi in nad dvajset ranjenih so o-bračun hudega požara, ki je popolnoma uničil lokal «Bingo» v Cala-honi. V trenutku požara je bilo v lokalu nad sto ljudi. Vzroki požara še niso znani.
luje prvenstveno na gradbenem po- kajšnjo težavo spravila Mario v fiat dročju ter ima med drugim lasten 128 in odbrzela. Na mestu so preobrat tudi v Španiji. V preteklosti je, iskovalci našli dekletino torbo z ja-
IIIIUIIIIIimillllllllllllllllllllMIIIIIIIIIKIIHIIIIIItlllllltlllllinilllllllllllimilHIIItUHtlllHIIHIHIIIIIIIIMIIIIIIin
VČERAJ NA AVTOGEHI TURIN MILAN
Dva mrtva in dvanajst ranjenih zaradi megle
V razbite in ustavljene avtomobile j s zavozil še tovornjak ■ Izginil šofer ukradenega «EMW», ki je bil vpleten v prometne nesrečo pri Vicenzi
halno opremo, gumb z njenega površnika in volksvvagnove ključe. Maria ima dve sestri (Sofio in Fran-cesco) iii štiri brate (Fabia, Giuseppeja, Carla in Paola). Njena mati Anna Maria Cesarino se je kmalu po dogodku odpravila iz Aleš-sandrie v Miian, da bi na licu mesta spremljala preiskavo.
Paolo Georgetti, ki obiskuje 3. razred znanstvenega liceja «P. Friš* v Medi, je bil napaden približno u-ro pozneje, in sicer v podobnih o-koliščinah kakor' Maria Sacco. Kd
katerih smo pred kratkim že poro-čali.
Kar zadeva higieno, zdravstvo zaščito okolja, poudarja pokraj®8 odbor predvsem okrepitev služb nadzorstvo nad onesnaženjem okoij* in nad onesnaženjem voda, obene pa ojačenje boja proti potvarjanj živil.	. .J
Sedmo poglavje je namenjeno » stvu in kulturi. Tudi v tem poS1* ju je govor o potrebah in zahtev slovenske manjšine; poudarjena J nujnost po avtonomiji slovenske s in ponovno je izneseno nezadovM stvo nad besedilom osnutka zako
za reformo višjih srednjih šoL “ krajinska uprava namerava tudi n daljevati z napori za organizacij’ pokrajinske konference o kul4,Flj“, dejavnostih.	j.
V poglavju o vprašanjih osebja F govor predvsem o preosnovi P0*1 jinskih storitev, ki bo v kratke stckln
Glede kmetijstva Izhaja Pr0!^? pokrajinskega odbora iz ugotovit ' da so mu tradicionalno večje k
jevne uprave neupravičeno
odkla-
JCVUC	. .ju
njale potrebno pozornost in Prl.. omenja obsežne razlastitve naJa ših obdelovalnih površin. P°'c^1.(). si namerava prizadevati, v sode vanju z občinami, gorsko skupnosti ■ sindikalnimi organizacijami in st kovnimi službami, za utrditev k tijskih dejavnosti, ki predstavljaj poleg gospodarske in etnične membnosti, tudi edino jamstvo^ ohranitev naravnega okolja, /t gram navaja nadaljevanje Prjj*,ne nja vinskih razstav in neposre®1 pomoči vinogradnikom, stvarne P šege za usposabljanje upravnih drov za kmetijske zadruge ter ob zo, da bo pokrajina priredila sr Čanje o stanju in perspektivah kr jevnega kmetijstva, kot priPra . na izdelavo področnega načrta njegov razvoj.	.
Na področju turizma omenja P gram strukture, ki jih je pokrJ-P uresničila ali jih uresničuje, kot sw botanični vrt «Carsiana» in Kra , muzej v Repnu, ki ju bo upra.J . v sodelovanju z drugimi jaV?'a0 ustanovami, da bodo na razpo*am prebivalstvu. Pokrajinska uPr? si bo prizadevala, da bo čimpr®J dobren deželni zakon o kmečkem rizmu in se bo s tem v zvezi po' zala z javnimi upravami tudi 0 kraj meje, ki so na tem področju izvedle stvarne pobude. Pri šp® bo pokrajina poglobila sodelovanj ^ krajevnimi združenji, katerim nudila v okviru možnosti syoj strukture in bo podpirala okrepi športnih odnosov med mladino obeh straneh meje.	J
Zadnje poglavje programa obra^ se je z doma^ v Ul. Francia 31 peš j nava področje javnih del, pri ce j.
odpravil proti'šoli,'je le 150 m predi med drugim navaja izvršitev na licejem skočilo nanj troje mož, ga f zidave liceja «Prešeren*, Prenle® strpalo v fiat 128 ter izginilo z žrt- te v trgovskega zavoda «Žiga Z® vi jo neznano kam. Fant se jim je v paviljon bivše umobolnice, *F., zaman skušal postaviti po robu z brcami in udarci s šolsko torbo, ki je ostala sredi ceste. Prizor je s krajevnega vlaka, ki je tedaj privozil tam mimo namenjen v Milan, o-pazil neki potnik, ki je v lombardij-skem velemestu nemudoma obvestil orožnike.
Paolo, ki ima 19-letr.o sestro (Roberto), je sin podjetnika Carla Gior-gettija, solastnika tovarne «Geor-getti Luigi s.r.l.». Gr" za premožno družino, ki pa sp’oh ni pomislila na možnost ugrabitve. Paolovi svojci so sporočili, da je ugrabljeni alergičen zoper sleherno zdravilo, tako tudi zoper navadin aspirin, razen tega je podvržen dihalnim motnjam zaradi nepravilno raščene nosne kosti.
CHIVASSO (Turin) — Dva mrtva in dvanajst hudo ranjenih so obračun hude prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj zjutraj na avto cesti Milan - Turin. Kot je ugotovila prometna policija, je okrog 7.30 na odseku nedaleč od izhoda pri Brandizzu nenadoma legla izredno gosta megla, ki je presenetila številne šoferje. Vidljivost se je zmanjšala na nekaj korakov, ob tem pa noga podzavestno silovito pritisne na zavore. Na žailost je <jobro znano, da večina avtomobilistov ne spoštuje varnostne razdalje, pa tudi omejitev hitrosti ne. Prišlo je do verižnega trčenja na obeh straneh ceste.
Tedaj pa je v ustavljene in razbite avtomobile silovito zavozil tovornjak. prebil varnostno ograjo med obema cestiščema ter se pre-
NEAPEU — Po treh zaporednih odložitvah se je včeraj zjutraj pred neapeljskim porotnim sodiščem začel proces zoper Petro Krause, italijanskonemško a-narhistko, ki je obtožena sodelovanja pri atentatu na skladišče tovarne Face Standard pri Fizzo-nascu. Kot že pred preiskovalnim sodnikom je ženska tudi včeraj poudarila lastno nedolžnost in pri pomnila, da je svoj avto- (vozilo je bilo edini dokaz proti Krause-jevi) posodila Carlu Fioroniju. Leta, ki je bil vpleten v smrt založnika Feltrinellija in v ugrabitev inž. Saronia, je pred nedavnim potrdil te izjave in si prevzel odgovornost za atentat.
Vse kaže torej, da bo Petra končno lahko dokazala svojo nedolžnost. saj so poleg Fioronija podkrepili njeno pričevanje tudi druge priče. Med temi je bil tudi neki časnikar, ki je izročil sodnemu zboru pismo, dokaz, da je za časa atentata avto Krausejeve i-mel Fioroni.
Na sliki (telefoto ANSA); Petra Krause med pričevanjem.
iiiiiiiiiiiii iii •••••iii**M*** ******* ii**i*®i****®****®*®**®***®*®®® ************************ ******®****®***i*********i*i**® ***•**•*••*• !••**•! •••••iHiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimi m ii •1111111111111111111111111111111(1111111111111111111111
PRED ITALIJANSKIM PROSTOZIDARSKIM «KONKLAVOIVI»
Ofenziva najreakcionarnejših framazonskih veljakov
Njihova zmaga pa bi pomenila osamitev pred tujimi «velikimi ložami»
RIM — Za italijanske prostozidarje se je začelo vzvratno štetje, čez dve nedelji bodo namreč volili naslednika Lina Salvinija, velikega mojstra prestola »Italijanskega Velikega Orienta*, ki se je moral u-makniti pred iztekom mandata.
Prostozidarski »konklave* bo, kot se spodobi, v imenitnem rimskem hotelu Hilton, kjer se bo sestalo 500 »velikih volivcev* predstavnikov italijanskih lož. Tokrat je zanimanje prešlo ozke meje prostozidarskega društva, saj se je framasonstvo v zadnjem obdobju razbohotilo na vseh področjih od industrije do politike, od diplomacije pa do vojske in ne
nazadnje tudi v sodnih dvoranah, kjer potekajo razprave proti številnim «bratom», obtoženim korupcije, prevratniške dejavnosti in ugrabitev. Hiltonski «konklave» pa naj bi predvsem izbral človeka, ki bi končno odpravil nesoglasja, ostre spopade in polemike med raznimi ložami. Vse kaže, da vlada v prostozidarskih krogih prava vojna za oblast. V primarnih oktobrskih volitvah, ki se jih je udeležila vsa italijanska prostozidarska populacija, 25 tisoč »bratov*, so prišla kljub najstrožji tajnosti na dan trenja in skrb Lina Salvinija, da bi se po defenestraciji vrnil v »Italijanski Veliki Orient* skozi
stranska vrata. Neomajna oblast bi-noma Salvini - Gelli (tajna in mogočna loža P 2) se le s težavo otepa napadov baze, ki želi h koritu, a med »častitljivimi veljaki* prevladuje mnenje, da bo zmagal njihov kandidat, bivši veliki mojster prestola Giordano Gamberini. Lino Salvini pa naj bi postal veliki suvereni komornik starega škotskega obreda, ki ga je sam pred leti spremenil v boju za neomajno oblast.
Italijansko framasonstvo nadaljuje torej po že usfaljenih metodah kapi larmga pronicanja v najvažnejše člene italijanske družbe. Mahinacije .Salvini - Gelli je takoj podprl bivši
monarhistični posl. Gianfranco Allia-ta, monrealski princ in ustanovitelj gibanja »evropska socialdemokratska zveza*, katere cilji niso jasni, znano je le, da razpolaga z ogromnim kapitalom.
Utrditev najreakcionamejšega kroga italijanskega framasonstva pa pomeni obenem osamitev pred podobnimi »gibanji* v tujini. »Suverena prostozidarska gibanja enajstih a-meriških držav ne priznavajo več »Italijanskega Velikega Orienta*, zgledu bi lahko sledile tudi druge »Ve’ike lože*, ki jim grobost in pro vincialnost italijanskih prostozidarjev zmanjšuje ugled, (voc)
vrnil. Vanj so se zaleteli še številni drugi avtomobili. Okrog dvajset jih je bilo popolnoma uničenih, dva sta se vnela in v enem je živ zgorel šestindvajsetletni mladenič. Gasilci in - policija so se cele tri ure trudili, predno so vzpostavili promet.
Do sedaj pa nišo še izsledili šoferja nekega «BMW», ki je bil vpleten v prometno nesrečo, ki je predvčerajšnjim blizu Vicenze terjala štiri smrtne žrtve. V avtomobilu so našli osebno izkaznico na ime 33-letnega Giacoma Cimentija iz O-vara pri Vidmu. Za primer se zanima tudi Digos, saj so v prtljažniku avtomobila, ki naj bi bil u-kraden, našli nekaj pušk in streliva. (db)
Lani v Italiji 40 mrtvih zaradi mamil
RIM — Čeprav nepopolno, saj navaja le podatke policije 'in sodnih oblasti, pa je poročilo ministra za zdravstvo Tine Anselmi o narkomaniji v Italiji izredno zaskrbljujoče. Samo lani je zaradi mamil u-mrlo 40 večinoma mladih ljudi, skoraj še enkrat več kot pred dvema letoma. Anselmijeva nadalje navaja, da so lani javili policiji več ket 2.500 oseb, ki jemljejo mamila. Vendar je celotna slika, tako z zdravstvenega kot socio-sanitarne-ga stališča, veliko bolj dramatična. To zgovorno potrjujejo študija rimske občine ter podobne študije iz Turina, Verone, Genove. Iz teh študij izhaja, da so samo v glav nem mestu našteli več kot 30 tisoč mladih ljudi, ki so vsaj enkrat imeli opravka z mamili. Poleg tega pa je v Italiji tudi vedno več primerov alkoholizma in kroničnih zastrupitev- z nikotinom.
KUVAJT — Po pisanju kuvajtskega dnevnika «A)-Cassa» so se nedavnih ry'ievrov libijske vojske pri Tobruku udeležili tudi kubanski vojaki in sovjetski častniki. Pri vaiah so sodelovali vsi trije rodovi vojske, ooveljeval pa jim je polkovnik Geda-fi.
o Liberalna
(Nadaljevanje s 1. strani)
naša stališča, še posebej je na dramatične probleme Slovencev v videmski pokrajin: opozoril Viljem Černo, ki je poudaril, da se tamkajšnji del Slovencev zavzema za popolno enakopravnost in ustrezno družbeno gospodarsko zaščito pred po javi razkrajanja skupnostnih vezi, ki jih je ustvarila emigracija delovne sile in na koncu še težki udarci potresa.
Tajnika PLI Zanoneja je zanimalo tudi ali se Slovenci pri svojih zahtevah zgledujejo po nedavno odobrenem zakonu v korist ladinske skupnosti na TridentinU-em, kar je dalo zastopstvu naše manjšine možnost, da podrobneje obrazloži bistveno razliko med jezikovnimi skupnostmi in narodnimi manjšinami, ki so nedeljivo vezane na lastne matične narode.
Ob koncu razgovora pu je tajnik liberalne stranke takole strnil svoja stališča:
»Liberalna stranka je vedno mislila, da je narodne manjšine potrebno zakonsko zaščititi v duhu republiške ustave. Pri tem PLI poudarja tudi pomen perspektive evropskega združevanja, v katerem naj pridejo do izraza avtonomija in pluralizem, mišljen tudi kot kulturni in jezikovni pluralizem v okviru posameznih evropskih držav. PLI meni, da morajo Slovenci uživati enako ravnanje, ne glede na to, v kateri pokrajini živijo, kajti samo tako bo mogoče ugoditi njihovim razvojnim potrebam.*
Glede spomenice, ki so mu jo izročili predstavniki Slovenske manjšine pa je Zanone obljubil, da bo o njeni vsebini razpravljal tudi s člani deželnega odbora PLI za Furlanijo -Julijsko krajino, posebno še v zvezi z zaključki dela posebne komisije pri predsedstvu vlade, v kateri je zastopana tudi liberalna stranka.
ditev nadvozne ceste do Korosu in vrsto drugih pomembnih del.
Po obrazložitvi programa, o V terem bo razpravljal na Prlb njih sejah 13. in 16. t.m., je jr krajinski svet potrdil vrsto uP^tL nih sklepov, skoraj vse z veU • pri namestitvi
večino. Le pri namestitvi ,b°^a čarjev za potrebe psihiatričnem skrbstva je bil ustrezen sklep sP„ jet s 14 glasovi proti 12 MSI, PRI), razpravo o nal?ena tvi 2 zdravnikov pa so odložil* prihodnjo sejo.
Jutri podelitev «Srcbrnc Iopaticc»
mua maniso slovesnostjo du Sv. Justa bodo jutri čop018 ob 11. uri podelili letno Pr'znaJoj »Srebrno lopatico*, ki ga je ar. čas ustanovila kategorija Pj®saijn' jev in dekoraterjev pri p°"rSp*> skem združenju obrtnikov, »ri nje je kategorija ustanovila 1 menom, da bi vsako leto na?ra ,al obrtnika, ki se je najbolj lZlcater kot pleskar oziroma dekorater. da bi hkrati opozorila mlade na ... roke možnosti osebnega uvelIja* nja. ki jih nudijo obrtniške nosti. Na slovesnosti bodo P .voln tudi več priznanj predstavnic ^ tržaškega javnega življenja. ,K1 posebno prizadeto zavzemajo razvoj obrtništva.
S poskusom samomora povzročila eksplozij0
V četrtem nadstropju p°slopj*‘1tl-Ul. Tigor 18, je prišlo v<5eraJ|lSpl0'
lo pred 15. uro, do močne žirije. Na poziv stanovalcev s<f |C. koj prihiteli gasilci in agenti tj tečega oddelka, ki so pred stanovanja, v katerem je P^ju-do eksplozije, našli 71 -letno yj|j seppino Caporal vd. Bruni. je opečena po glavi in desni ^ gi. zaradi česar so jo z resi Rdečega križa prepeljali v b°.
oln»*'
dr8'
nico: zaradi opeklin prve in ge stopnje so jo pridržali na g. matološkem oddelku s prognoz .j krevanja v 15 dneh. Gasilci s°. rllh' tem pogasili požar, ki je izD pi* nil po eksploziji: kuhinja la popolnoma uničena, precej uj, de pa je bilo tudi v drugi • Lj Omet je ponekod odpadel, pa je bil ves očrnjen. Po rnne j, gasilcev naj bi do eksplozije 'oj-šlo zaradi vžiga vžigalice v s JJjj nom nasičenem prostoru, k*.
bi ga povzročila prav Caporaj"jli Pozneje so v spalni sobi °° :ijj-listič, na katerem je bilo natjjl» no, da je eksplozijo povz, (ji-
prav Caporalova: napisano Je njj lo, da je vsega naveličana in 5e ji vsi oprostijo. Na srečo namera Caporalove ni uresni saj bo kmalu okrevala.