r Največji »lovenaki dnevnik v Združenih državah Velja rm vse leto ... $6.00 S Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I GLAS Iisf jstovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United State«. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered &> Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON : CHelsea »—8878 NO. 158.«— ŠTEV. 158. NEW YORK, THURSDAY, JU LY 7, 1932. — ČETRTEK, 7. JU LIJA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XZXX YERSAILLSKA POGODBA BO IZPREMENJENA POGAJANJA SE ZAVLAČUJEJO IN HERRIOTA MINULO POTRPLJENJE Nemčija je pripravljena plačati 600 milijonov dolarjev, ako se izpremeni mirovna pogodba. — Vojne odškodnine morajo odpasti. — Herriot zahteva, da mora najprej Amerika popustiti. DUHOVNIK HOČE BITI PREDSEDNIK VETERANI V ŽALOSTEM IBANEZ SE JE VRNIL LAUSANNE, Švica, 6. julija. — Vsled izjave francoskega ministrskega predsednika Herriotta, ali morajo Združene države znižati svoje zahteve glede vojnega dolga, ali pa mora Nemčija po Youn-jjovcm načrtu plačati vso vojno odškodnino, je padla slanr na mednarodno razorožilno konferenco. Obenerri pa tudi Nemčija vztraja pri svoji trditvi, da ne more več plačevati svojih obveznosti po Youn-jfovem načrtu. % Heriott je podal svojo izjavo časnikarskim poročevalcem po seji mednarodne komisije. Pri pogajanjih se je pokazalo, da ni mogoče priti do kakega sporazuma. Zato je slednjič Herriot odločno izjavil, da mora imeti Francija zaradi var nosti zgotovilo, da mora Nemčija še dalje plačevati, ako se Združene države ne umaknejo s svojega stališča, da jim mora biti plačan ves vojni dolg evropskih držav. Angleški ministrski predsednik Ramsay Mac-Donald je v svojem razgovoru z nemškim kanclerjem Francom von Papen skušal doseči kompromis, toda, ko je von Papen prišel iz hotela, kjer stanuje iMacDonald in so ga časnikarski poročevalci vprašali o uspehu njegovega razgovora z MacDonaldom, je samo zmajal z glavo in rekel: "Smo še zelo daleč narazen. Nismo prišli še n:-1 kamor." Izvedelo se je, da je nemški kancler pri pogajanjih polagal največjo važnost na zahtevo, da mora biti iz versaillske pogodbe črtana točka, da je Nemčija zakrivila svetovno vojno. Poleg tega mora biti dovoljeno Nemčiji oboroževati se sorazmerno z zavezniškimi državami. Ako konferenca* privoli v te zahteve, je Nemčija pri volji plačati konečno svoto v znesku 600 miljonov dolarjev. Angleži pa so prišli še z drugim predlogom. Nemčija naj z izdanjem bondov takoj nabere dva biljo-na mark (polj biljona dolarjev). Nemci so bili s tern predlogom zadovoljni, toda Herriotta so v domovini že ostro napadli, ker je od prvotno zahtevane svote sedem biljonov dolarjev popustil na štiri bi-ljone. Herriot pa je poleg tega trdil, da ni niti mislil na to, da bi Nemcem dovolil konečno plačilo štiri biljone mark, temveč, da je to svoto samo omenil MacDonaldu kot podlago za nadaljna pogajanja. STANJU Pripeljal se je z aeroplanom ---— -| iz Argentine. — Pozdravil Župnik Cox je prepri-Njihov poveljnik se je ga je predsednik Davila. can, d a b o prihodnji i odpeljal z aeroplanom v------------------- predsednik Združe n i h New York po živež. —' Santiago, čile, 7. julija. — Prej-držav. — Sedaj"potuje i Priredili »o demonstra- šnji čilski predsednik ibanez je z areoplanom prišel iz izgnanstva in pozdravil ga je provizorični predsednik Carlos G. Davila. po Evropi. cijo pred kapitolom. Washington, D. -C., 6. julija. — ANGLIJA SVARI PRENOS ~ JAPONSKO! BRIAND0VEGA TRUPLA Angleški poslanik je svetoval japonski vladi, da ne prizna Mančoukuo države. — Prišli bi novi zapleti ja ji. Tokio, Japonsko, 6. julija. — Angleški poslanik Sir Francis t> i * -i tu • • ix Lindley je obvestil japonsko vla- I'oJkovnika Ibaneza je na leta-; , , , . I do. da bo Anglija smatrala ja- zup- LNad MMK> veteranov v razcapa- Hšču sprejel notranji minister, po-; \ ».iiai.ai* j«- ičan, nih oblekah in lačni so priredili ve!jnik vojaške posadke in dru-'?onsko P^nanje Mančoukuo dr- s Li- "tiho" demonstracijo pred kapi- gi uradniki in so s tem pofcazali,1 faVe V te™. za nevarno, ker 1 1 1 . 1 M 7 Ki t- 4 n Kil n/\l/\To i nn ! lnl in nm -bi s tem bil položaj na Daljnem Pariz, Francija, (». julija. — Rev. James li. C'ox, bojeviti žup- SNad f>(KK) veteranov niki k Pittsburgha, je prepriča da bo kot kandidat Jobless bertv stranke izvoljen za pred- tolom. medtem ko se je njih po- cja njegov povratek pozdravlja sednika Združenih držav. | veljnik Walter \V. Waters z ae- sicijalistiena junta, ki je t-:edaj na Izt°ku Zol° Poslflbšan- Zupnik Cox je na potu v Bcr- roplanom odpeljal v 'New York, krmilu. | To mnenje angleške vlade je lin in Rim, kj,»r bo prosil Hitler- da nabere živeža za svoje tova- Ibanez.se je z letališča odpeljal poslanik Lindley" izrazil japon- ja m Mn-solinija za nasvet, kako riše. na dom svoje žene, nato pa je ob- skemu zunanjemu ministru II. naj bi vladal Združenim drza-j Veterani so pričeli svoj pohod iskai predsednika Davila, ki je Arita, ki mu je odgovoril, da Ja- vam s svojo oarganiazcijo modro- z bobni od Washingtonovega spo- vs]od bolezni v postelji. • | ponska nove države ne namera- srajČnikov. menika. tik za Belo hišo, so kora- j Prejšnji diktator ni hotel raz- va prhnati .saj toliko časa. do- — I'pam, da me bo Jobless kali po Pennsylvan:a Ave. do ka- 0(ieti s^o.jib načrtov, toda. kakor- kler komisija Lige narodov ne po- Lib^rtv stranka imenovala na pitola in so se po kratki demon- h}f(ro je prišoI v giavno m«stoJ roča o svoji preiskavi in ne od- svoji konvenciji v St. Lomsu v straciji raizšli. je bila sklicana važna seja vladnih potuje iz Daljnega Iztoka, ka aivgustu za predsedniškega kandidat. — ije rekel Rev. Cox. — Osem- kar bo i Ne da bi govorili kako besedo, uradnikov in visokih častnikov. | naj-brže v septembru. "V", ......;....... , r so korakali z napisi, ki zahteva- Santiago, Cile, 7. julija. — llja.st milijonov brez p« elnih bo ...... 1 , ... Pro i šn i i nretlviPflnik Ihanr/ ir m • -i , ji. da jim kongres dovoli bonus. -1 rf\>s»l» preaseanik inanez je zo- pomajralo. da homo zmagali. . . ° . .... n„t iunak (lnpva no pneni lptn k . , ... • • . Napisi so od sol n ca in dez>;a ze ^1 lunaK stopni- Predno je prise! v Parte, se je Cah pred senatno zbornico je imel posvetoval s predsednikom Irske govor na svoje tovariše. Kam on de Valera. — Delajte tukaj; kar hočete, — je rekel, — samo da ste dostojni. Tukaj smo že nad pet tednov in niti edpn izmed 25.000 ni impl nobene sitnosti z oblastjo. ŽELEZNIŠKI VOZOVI ZA REVEŽE Los Angeles, Cal., C. julija. — — Ako sp dostojno obnašamo _ ... > , . . kot do sedaj, lahko ostanemo v Družba poulične zeleznice je me-" . , _ , i -_____- ' , „ i mestu do nedoločenega časa. stil ponudila ;>0 za-vrzenih voz po-' se raznesle vesti, da bo .skorgoto-vo imenovan -za obrambnega ministra, ali pa bo poklican v vladno junto, da bo s tem okrepljena vlada Davile, ki je bil pod Iba-nezovo vlado čilski poslanik v Washingtonu. Druge vesti pa zopet zatrjujejo, da bo Ibanez postal notranji minister ter po ustavi obenem podpredsednik. ulične žeuezniee, da se predelajo za stanovanja onih, ki nimajo svojih domov. VETERANI NE MOREJO NAPREJ NORDENSKJOELD UMRL ' Kodanj, Danska, 6. julija. — Profesor Erland \XordenskjoeUl, nUvni šveedicije je napra-♦vil mnoga zelo važna o za prihodnji dan. ARARAT JE TURŠKI Pariz, Francija, 6. julija— Obravnava proti morilcu predsednika Doumerja. dr. Paulu Gor-gulofu *je bila preložena do kenca julija. AUVLH nst in "GLAS NARODA" Salerno, Italija, 6. julija, — Ko je stal duhovnik Don Caso tekom nevihte pri oknu. je udarila vanj strela. Bil je takoj mrtev. UČIDA ZOPET ZUNANJI. MINISTER Tokio, Japonska, 6. {julija. — Japonski cesar Hirohito je zopet imenoval »viscounta Vašuja LTči-da za zunanjega ministra.' Takoj j po imenovanju je imel Učida posvetovanje z načelniki uradov in jim razložil .svojo politiko. I Angora, Turčija, 6. julija. — Ena nai slavnejših gora v človeški zgodovini je izpremnila svojega lastnika..S tem da je Perzija podpisala pogodbo glede meja s Turčijo pripade gora Ararat Turčiji. Na gori Ararat se je po vesoljnem potopu vstavila Noeto va barka in je bila od tedaj gora smeta krščanskemu svetu. Pred vojno so se na gori združevale tri državne meje : ruska, perzijska in turška. Rusi so v pogodbi v Karsu prepustili goro Turčiji. Blizu gore pa je tekla per-izijska meja. Po isedanji pogodbi pa pripada cela gora Turčiji. Za to pa je Turčija odstopila Perziji nekaj ozemlja jnžno od Ararata. DOUMERJEVA VDOVA DOBI POKOJNINO Pariz, Francija, 6. juliija. — Senatna zbornica je odo-brila pr&l-logo, da dobi vdova po umorjenem predsedniku Doumerju $7800 letne pokojnine. Isto pokojnino je zbornica tudi dovolila bivšemu predsedniku Poincareju. rodov, temveč tudi Japonski sami. •Medtem pa ja>ponski reakcijo-narci silijo vlado, da uveljavi v novi državi svoje pravice ter naj skrbi za to, da< se tu;e države ne bodo vmešavale v mandžurske zadeve, zlasti ne Anglija in Združene države. Ligina komisija bo pri razgovoru z japonskimi državniki pov-darjala. tri točke: Prvič: Priznanje Mančoukuo države bi ranilo Japonsko v očeh sveta, ker bi s tem kršila pogodbe, katere je sklenila z raznimi državami; drugič: priznanje bi bilo kršenje točk L, 2., 4. in 7. pogodbe devetih držav in tretjič: priznanje bi zaiprla vrata za pogajanja s Kitajsko, vsled česar Kitajski ne preostane drugega, kot zavzeti sovražno stališče proti Japonski. „ V svotji preiskavi je Ligina komisija dobila več podatkov, kot pa je pričakovala in sicer, ne samo od kitajskih in japonskih u-radnikov, temveč tudi od konzulatov raznih tujih držav. Ako Japonska 'pri vsem tem prizna novo državo, bodo zaključki komisije popolnoma izpreme-njeni. Na komisijo ni prav nič vplivalo zatrjevanje japonskih u-radnikov, da prebivalstvo nove države zahteva, da Japonska prizna Mančoukuo. iReakcijonarci so takoj pri prihodu komisije v japonsko glavno mesto pričeli a agitacijo proti ko-)misiji. Po mestu so razdelili sle-deči oklic: — Jasponski narod je pripravljen žrtvovati svoje življe- pomirjenje Evrope in celega sveta, —ije rekel Herriot, ko se je obrnil h krsti. — S tega mesta. — je nadaljeval Herriot, — se morem najboljše obrniti na narode in jih poživljati, tla se s strahom obrnejo od onih. ki se poslužujejo sile. Zagotovim vem, da si Francija katero ste (Briand) tako dolgo zastopali. ničesar ne želi bolj iskreno, da bi vsi narodi, majhni in veliki, v pravičnosti in miru skupno delovali za splošno zbližanje narodov. Velik neoklesan granitni kamen, samo z imenom, kaže profit or zadnrega počitka največjega sina Francije, Pozneje bodo na mestu 'postavili spomenik, ki bo spominjal vsakega, ki bo šel mimo, da tukaj spi večno spanje "božje-■potnik mirii". HINDENBURG JE ^ , . PODPISAL PRORAČUN i ^ Z ^T^lZ^Z I so si pridobili in jih postavili na-7iši očetje in. bratje s svojo krvjo. Združene države in Anglija mo- Berlin, Nemčija, 6. julija. Predsednik Ilindenburg je podpi- sal nemški državni proraiun po ^ prenehati s 5Vojim posredo- POMOČ ZA NEZAPOSLENE : Utica, N Y., 6. julija. — 'Na seji socijalLstične stranke za državo New York je bila sprejeta resolucija, naj se zviša dohodninski davek za petdeset odstotkov. Vsoto. ki bi jo na ta način pridobili, •natj bi uporabili za direktno podporo nezaposlenim. SAMOMOR PO OPERACIJI Pariz, Francija, 6. julija. — Generalnega- nadzornika za penzi-je, Marcela Lehmana so našli mrtvega v njegovi pisarni. Poleg njega je ležal devolver. Pred kratkim se je bil podvrgel težki ope-racilji, ki se pa ni popolnoma obnesla. diktatorski pravici, ki mu jo daje ustava. To je sedaj drugič, da je proračun postal »postava, ne da bi je fclia prej odobrila državna zbornica. vanjem sporu. v kitajsko-čaponskem PRIDOBLJENO OZEMLJE ZA FARME Rim, Italija. 6. julija. — Italic ja bo naselila svoje preobilno pre-Kratko pot od Železnike posta- bivaktvo na ozemlju severnd je do Imperial hotela, kjer se je Afrike, katero si ije pridobila nastanila, komisija, je policija | desetletnih bojih z afriškimi ple« močno zastražila. Zastraženi so m%ni v Cireneica. MANUEL JE SLUTIL SMRT tudi vsi vhodi -v hoteli Lizbona, Portugalska, 6. julija., rirCni Apflll u. Prijatelj pokojnega portugalske- EKSPLOZIJA NA ga kralja Manuela. grof Asseca,| je rekel, da je umrli kralj moral slutiti, da bo kmalu umrl. V izad-njem svojem pismu je namreč kralj ipisal grofu: — Strašno sem truden, toda imam zadoščenje, da sem izvršil svojo dolžnost. BOJNI LADJI Atene, Grška, 6. julija. — Pri eksploziji na grškem rušilcu Panther je bil nbit en topničar štirje pa so fbili ranjeni, ^ Neka korporacija s kapitalonl $2.500,000 ije dobila pravico, d* izvrši načrt pod nadzorstvom' vladnega urada. Ozemlje mora biti najprej o-* premi jen o z namakalnimi napravami in vlada bo to zemljo prodala korporaciji po dva amerišk« centa za- aker. Korporacija bo vz* ■vršila potrebna izboljšanja in boj zemljo prodala italijanskim kmet« ekim družinam, ,, . i u tli« VAIOSi" NEW YORK, THURSDAY, 'JULY 7, 1932 THB LARQV8T 8LOVXHB DAILY in U. t. A. "Glas Naroda" SAM SE JE RAZKRINKAL of tba onrporatton and «ddr—of above officer« : l«lh llwH, Boraagh of Manhattan. Nov York City. N. Y. QUI NilODi (▼Mm of the Yeople) Day Kxcept Sunday« and Holiday« a eolo loto volja Hot aa Ameriko,za Mew York m oolo leto ta Kanado .................96.00 j za pol tota------- a pol lota-------.$3.00 J! Za lnoiemotvo s», eolo ioto 17.00 ,.93.50 la četrt leta .41.00"Za pol leta ..$7.00 ..$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertioemeat on **01ao Jtaroda" izhaja voakl dan !memH nedelj ln praznikov. podploa In ooebnoeti oo no priobčajejo Denar naj ao bla-Bovoll poiUjatt po lloney Order. Pri spremembi kraja naročnikov, 10, oo nam tudi prej tuje blvalUCe naananT, da bl&eje najde* mo naslovnika. "fLU IfAKODA", Zli W. llftta Stretrl, No« Ink, N. Telephone: CHelsea S—SS71 IZJEMNE ODREDBE Konvenciji obeli velikih političnih strank sta potisnili nekoliko v ozadje zanimanje za razne važne odredbe, ki še vedno čakajo rešitve. Kakor znano, je sprejela zbornica Gamerjevo, senat pa Wagnerjevo predlogo. Obe predvidevata pomoč za nezaposlene in za odpravo depresije. Izročeni sta bili mešani kongresni komisiji, ki ju je nekako izenačila. Kompromisna predloga določa skupne izdatke -v višini 2100 milijonov dolarjev ter bo prihodnje dni predložena obema zbornicama v odobritev. Ker je bil pri posvetovanjih mešane kongresne komisije navzoč tudi zvezni zakladničar Mills, sti zdi, da bo našla predloga milost v očeli gospoda Hooverja. Rekonstrukcijska finančna korporacija bo dala javnim in privatnim podjetjem za 1500 milijonov dolarjev novih kredi te v, da bi se mogla začeti z velikimi gradnjami, pri katerih bi dobili nezaposleni delo in zaslužek. Privatni podjetniki bi dobili kredit le za slučaj, če ne morejo svojih načrtov financirati iz lastnih denarnih virov. •»00 milijonov dolarjev bi potrošila zvezna zakladnica za javne gradnje dočim bi posodila posameznim državam dvesto milijonov dolarjev, ki bi to vsoto uporabile za jiodporo nezaposlenih in njihovih družin. Poleg tega bi imel še predsednik na razpolago sto milijonov dolarjev, ki bi jih po svoji razsodnosti uporabil za izboljšanje položaja. Vse to kaže, da predloga, kolikor pridejo vpoštev zasilne gradnje, ni dosti vredna. Novih kreditov, ki jih bo dala na razpolaga rekonstrukcijska finančna korporacija, bodo deležna prosta-dela, toda kakor se je v zadnjem letu izkazalo, ni od te strani pričakovati posebnih dobrot. Za zvezna javna dela je dovoljenih le tristo milijonov dolarjev. Ta vsota je dosti premajhna, da bi pregnala depresijo in ustvarila boljše razmere. Tisto, kar je namenjeno direktno za nezaposlene, bo pa le kapljica na žareči kamen snlošne potrebe. Predloga dokazuje, da so republikanci precej nazadnjaški. Mogoče se bo Roosevelt kaj bolje obnesel, če se mu posreči priti v Belo hišo. Najbrž mu bo uspelo doseči ta cilj. Pri prihodnjih volitvah bodo brez dvoma demokrat-je izvojevali večino, kajti skoro sleherni volilec si bi mi-riil: — Bom pa za izpremeinbo Roosevelta volil, kajti slabše ne bo moglo biti pod njim kakor je pod Hooverjem. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO Z ANE SLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V ITALIJO V JUOOSLAVUO Din 300__________________$ 4 — Din 300 _____________________ $ 5.90 Din 400 __________________$7 .80 Din 500____—...............— $ 9.50 Din 1000 __________________ $18 *0 Din 8000 ________________$01-50 Ur 100 _____________________4 5.90 Lir 200 ___________________$ 11.50 Lir 300 _________________$ 16.80 Lir 400 ____________________ $ 22— Ur 800 _______________$ 27— Ur 1000 _____________ 4 53.25 (■plaillo veAJH« in*Aw kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo ie bolje pogoje. , v izplačila V ameriških dolarjih Za isplačllo $ 5.00 morate poslati___$ 570 »» »» $10.00 " " __ $10 JO " "__$15.00 " " _ $21.00 " " ____$41.10 " "__$51 JO kraja Izplačilo t dolarjih. tavritijotno po CA«U LITTtR aa prtstojfcin« OPOUTAN mm BUREAU tTMll NKW YMK. K. "V. »» •* $15.00 » m $20.00 " $40j00 " " $50.00 ^fci, . J . i ■ i 1 ■ M _ rrejeninii now v Tragičen dan v Zagrebu. 14. junija je bil v Zagrebu tragičen -dan. Zjutraj so potegnili iz Save truplo brivca Ljudcvita Golobica, ki si je končaj življenje. Opoldne je na glavnem kolodvoru vlak strahovito razmesaril mladega "kmeta Ivana Maraka iz Ud-bine, ki je kljub^temu, da so mu bila izpadla čreva, živel še 15 minut, malo pozneje je vozil preko savske ceste blizu tvornice Bizjak iisti sušaški brzovlak. ki je razme.saril Maraka in vlakovodja je opazil na tračnicah razmesarjeno truplo delavca Vekoslava Bekina i« Samca, skoraj istočasno so našli v savskem rokavu trn-, p] o 10-lefn ega> so-boslikarskega pomočnika Dragotina Bodnerja iz Delnic, zvečer je delavec Al rja Žmirič na travniku blizu Maksi-mirja zabodel delavca Milana Er-deliča. drugega- delavca Stjepana Halužana je pa težko ranil, a pozno zvečer so našli v Savi truplo neznane mlade utopljenke, najbrž Frančiške Kiš, ki je pustila pred dnevi na bregu pismo, da si hoče končati življenje. Na očetovem grobu se je zastrupila. 14. junija zjutraj je našel grobar v Sisku na pokopališču mlado Baro Devčič. ki je ležala- one-sveščena. a iz uist ji je tekla kri. Dekle se je napila oetove kisline. Barica je že dolgo ljubila nekega fanta in bi .se biia rada omožila. pa ji bratje po očetovi smrti niso hoteli izplačati odpravnine. To jo je tako potrlo, da je oklenila u-inreti. Če ee mož nenadoma vrne. V vasi Ivančiči blizu Jastre-barskega se je zastrupila 27-let-na Ljuba Rudar. Njen mož se je pred tedni nenadoma vrnil, iz Francije in je ženo za«ačil s sosedom. Seveda« jo je pošteno prijel, da se mu je izneverila, in to je pognalo ženo v smrt. Silna nevihta v Bosni. Nad severno Bosno je divjala t-ilna nevihta. Utrga>l se ..je oblak, ki je zlas*ti v okrožju Tesliča povzročil mnogo škode. Velik plaz je zasul želeizniško progo v dolžini 180 metrov. Ko je kmalu nato privozil tovorni 'vlak. je strojevodja na srečo pravočasno opazil plaz in ustavil vlak. Promet na progi Dobo j—Teslič je bil začasno ustavljen. Avtobus, ki je v prometu med Banjo Luko in Jajcem, je moral prenočiti s potniki vred na cejsti. ker zaradi plazov ni mogel ne naprej, ne nazaj. Šele naslednjega dne je drug avtobus prepeljat potnike v Banjo Luko. Huda nesreča na železniškem tiru. •Na gozd no-industrijski progi Sipadovih želetznic se je v bližini •Tajca pripetila huda nesreča. Petnajstletni pastir Mujo Karaho-džič je na progi pasel živino, ko je naglo po progi privozila težka drezina. "Gozdni inženir ni mogel drezine takoj ustaviti ter 'je drezina podrla pastirja na tla in mu s kolesi odrezala glavo. V smrt zaradi neporavnane na-jemšcine. Ko sa pretekle dni prišli sodni eksekutorji. pred stanovanje zakoncev Radosavljevičetv v Sarajevu, da prodajo zarubljeno pohištvo. so našli stanovanje zaklenjeno. Stanovanje so s t>ilo odprli in v praerni sobi našli moža Dušana. Ko so ga vprašali, kje je za- robljeno pohištvo, je pokazal na-druga vrata, ki so bila tudi za-' klenjena in so jih morali « silo odpreti. Na postelji so dobili Dušanovo ženo mrtvo. Ugotovilo se je, dai je izpila večjo količino Ii-zola. Izvršila je samomor iz obupa, ker ji je bilo pohištvo zarubljeno. Dopisi. Forest Lake, "Mich. Z žalostnim srcem sporočam sorodnikom. prijateljem in javnosti. da mi je kruta usoda ugrabila soproga Antona Kordiš. Pokojni je bil star 38 let. rojen v Retjali pri Loškem potoku. Dne 23. maja .se je, kot ponavadi, podal ik delu, ter se pri pod Iran,ju dreves smrtno ponesrečil. •Srčno se zahvaljujem vsem. ki so mi nudili v težki uri tolažbo. / Zvezda poljskega izdelovalca elata, mž. Dunikowiskega, je zdaj menda dokončno zatonila. Dunikowski je pred letom dni s trditvijo, da zna pridobivati zlato. našel na 'Rivieri polno bogatih lahkovernežev, finančnikov, industrijcev, aristokratov, celo kneza iz Monaka, ki so mu za njegove "eksperimente" zau-pali milijone in milijone frankov, dokler ga francoske oblasti niso spravile močno pod ključ. >>c ko je bil v ječi. so ga obiskovali njegovi podporniki, da ne bi izdal svoje "skrivnosti" in so mu sku-šaili priboriti prostost z za kulis nimi mahinacijami —• a Duuikow ski tega sam ni hotel, ker je vedel. da bi moral čez čas itak spet v ječo. Za Noftišče je njegov primer tem težji, ker je mož znanstveno izšolan kemik in ni trdil direktno, da spreminja manjvredne kovine v zlato, temveč da pridobiva isamo iz rud neprimerno več zlata nego dosežejo drugi z običajnimi procedurami. Sodišče mu je nato enostavno dalo priliko, da dokaže svojo trditev s poskušnjo pred strokovnjaki. Dolgo časa se je , . v.,. branil, češ. da leži aparat, nekak- ter vsem. ki so se udeležili pogre- „ ba. Hvala tistim, ki so darovali vence; potsebno pa Mr. in Mrs. Truden, ki sta mi šla tai" požrtvovalno na roko. Pokojni -zapušča v starem kraju očeta, dva brata in sestro, tukaj pa mene žalujočo soprogo. Frančiško Kordiš. Tobi, drag: soprog, naij- bo lahka ameriška' zemlja ! Peter Zgaga IZGOVORI. Naš pregovor pravi, da je izgovor dober, če ga pes na repu prinese. Ne vem, Če je res ali ne. kajti takih, ki jih psi na repu nosijo, se dosetlaj še nisem posluževal. Vem, pa da ni nič boljšega, kot če -imaš v primernem trenutku! primeren izgovor pri rokah. Izgovor je posebno v sedanjem ča-so dober, ko so v kleti vsi sodi klonknili in ko je voda v pipi tako sparjena. da ni za nikamor. Kam boš šel, kako si bos pomagal. kje boš iskal tolažbe in utehe v neznosni poletni žejji ? Pri Italijanu v peti ali deveti f Nak, tisto kar je tam naprodaj,; ZANIMIV PROCES V MUENCHENU Proces proti pisatelju Abelu AVernerju, ki ga' je tožil Hitler zaradi raizžal»;enja časti, je 'vzbudT v tisku mnogo pralni. Werner je namreč očital Hitlerju, da je prodal južno Tirolsko fašistom ter da je zato dobival vsa zadnja- leta iz Rima velike finančne podpore. Werner je bil svoječasno desna roka Hitlerja ter je dobro poučen o vseli njegovih 'akcijah". Sodišče ni dopustilo predloženih dokazov in je Wernerja obhodilo na tri leta zapora. Listi pa objavljalo sedaj podrobnosti o iz-ja)vah, ki jih je svoječasno dajal Hitler italijanskim novinarjem. Tako piše "Tiroler Anzeiger": Pri procesu proti književniku Werner ju Abelu »je Hitler izjavil na sodišču, da ni leta 1913 govoril niti z enim Italijanom. Toda ta njegova trditev ni točna, ker je Hitler nton Valenčič. ter dru vstak dan na njej. Po treh mese cih .pa. ko je končno prišel ča^ da pokaže svojo spretnost in ko Nesreča ne počiva! Tudi tmrt ne. Podvrženi ate eni ali drugi vsak dan. KAJ 8TK PA 8TOBILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA OBRAMBO SVOJIH OTROK? Ali »t* ie Bomarovami ta tluiaj bolezni, nšegode «Ii *mrti? Ako ne, tedaj pristopite takoj k fetifejemn druitvn «, ^aria-▼azuke Katoliške Jednote. Naia jednota plačuje nasvet bol-nUke podpor« med nam jngeehrvenakrmi podpornimi oaga-nizaeijaai ▼ Ameriki. Imovina nda nad $1400:000.00, Stoitva nad 30,*800. Nora drnfttv* m lahko Tftanorijo v Združenih dr lavah a B. fHnL Pristopnina proata.—Berite ntjMfr doveneki tednik "Novo Dobo", ghuOo JBKJ. PVfte po pojaanila na glavnega tajnika, Anton'Zbafinfk, Ely, Mnm. so mu nalašč za eksperiment napeljali v laboratorij tok z napetostjo 2500 voltov, je kar nenadoma spet izjavil, da ne bo izvršil eksperimenta, ker nima jamstva. da ne bo njegova skrivnost izdana. Ta izgovor je na moč neumen. pa ne neumnejši od drugega*. da so mu v noči pred poskusom — na sodišču — ukradli polovico radioaktivne substance. Te substance uranove rude si je izgovoril 2 kg. Treba je pomisliti, da pridobivajo iz cele tone uranove rude po več tednih dela komaj 2 mil igrama radija«, množina, ki jo vsebujeta 2 kg rude. je torej še mami nego mikroskopsko majhna — in vendar je hotel Dunikowski s tem delati takšne čudeže ! Sedaj, ko je ja-sno. da gre za navadnega pustolovca, ki hoče svoje goljufije zakrinkati z zelo nespretnimi iafpovori. bo imel priliko, da se zopet izgovarja šele žini Williams, v Toledo, Ohio. Pozdravljam tudi brata John Valenčič v Durant City, Pa. in bratranca Anton Valenčič v Pittsburgh. Pa. Obenem se zahvaljujem tudi Metropolitan Travel Bureau za sprejem na postaji v New Yorku. in priporočam vsem mojim prijateljem in znancem, da se obrnejo na to tvrdko. kadar bodo potovali v domovino, ker »sem prepričan, da bodo vsi tako deuiače spre/geti. kakor sem bil jaz. Ireopold Valenčič, iz Toledo. Ohio. Predno odpotujem s parnikom "Saturnia", še enkrat lepo po zdravim vse moje znance in pri jatelje iz Verona. Pa.. Kusa. Kre viča. Božiča. Jajrodinka. oba Ba-šota in Lesar al Vsem se lepo za hvalim. Metropolitan Travel Bureau vsem rojakom, ki nameravajo potovati v staro domovino, prav to plo priporočam. Anton Stupar. VABILO na katerega priredi IZOBRAŽEVALNO DRUŠTVO *BLED" V NEDELJO, 10. JULIJA, 1932 V GOZDU NAD REVNIM IAZARJEM ZA VSE BO KAR NAJBOLJŠE PRESKRBLJENO Za -obilno vddežbo se priporoča -—' "BLED* je pocukran jesih, umetno napravljen iz črne patine. *Xa piknikih in veselicah? Tam je še najbolje, toda daj, ker pikniki kvečjemu w>ako nedeljo. Od ponedeljka do nede-hfe zjutraj se pa preklemansko vleče. * Greš na market, toda na mar-ketu še nimajo grozdja. Drobceno kiselkasto kalifornijsko groz-dičje bo šele koncem prihodnjega meseca naprodaj. Do konca julija je pa še par tednov in predno ga emastiš in sprešaš. predno za.vre in malce prevre. je pa tudi par tednov. Torej kam. žejna duša. poteča se v vicah svete prohibicije? Tako sem modroval pred kratkim. ko mi je priskočil na pomoč rotjak s tem-le dobrim svetom : — Ja-z v teh časih takole napravim — mi je rekel. — V Brook-Ivnu. pa tudi v New Yorku je še nekaj naših ljudi, ki ga imajo. So pač šparovni ž njim in znajo ž njim gospodariti. Poglavitno je, da doženeš, kje ga imajo. Pogrun-tati moraš tudi. kdaj večerjajo. V hišo moraš butniti takrat, ko veeerijajo. 'Izgovor moraš imeti že vnaprej pripravljen. Takole reci: — Onga mi je povedal. da imate bordarja. ki je čl-an našega^ društva. Iz glavnega urada je prišlo nekaj zanj. Ko ti bodo povedali, da nimajo nobenega bordarja in te bodo povabili k večerji, se jim lepo zahvali in poglej, kaj im era ven. No, stopi z menoj, boš videl. Tedaj, prijatelj, si pa dosegel svoj cilj. ■Ko se bosta pozno v noč po-slavljala, bodi pameten in pusti klobuk na sodu ter pojdi golo-glav domov. Če ne boš toliko pameten, ga boš pozabil takoali-tako. Naslednjega večera pa pridi po klobuk, nakar se fco začela stara pesem, ki »e lahko nadaljuje toliko časa, da se te »bodo naveličali oziroma da jhn bo vina zmanjkalo. Kt> se bo to zgodilo, pa lahko poskusiš pri drugem sosedu. Tak svet mi je torej dal rojak. Pamefren svet bo treba vpošte- vati. Takoj jutri se bom podal na pot. -- ■■ ■ ■ ■ — f G ODA NEW YORK, THURSDAY, JULY 7, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY ta U. 8. 4. Vesti iz Primorja. V Renčati pri Gorici Je živelo prebivalstvo vse do letos še nekako v miru. Fašisti ljudi niso preganjali kakor po drugih krajih v Julijski Krajini. Tudi v gospodarskem pogledu so si znali Renčani pomagati. Do 250 in več renskih zidarjev e odpotovalo vsako pomlad v tujino, zlasti v Švico, na seeonsko delo. Pridni delavci so si pri tem delu prihranili marsikateri tisočak in tako so bile preskrbljene njihove družine tudi za zimo. Nenadoma pa ji pričelo delo zastajati in letos je ostala večina renšltih zidarjev brez posla in zaslužka. V Renčah so se pričeli časi stiske in pomanjkanja. Prebivalstvo, ki Je molče, pa čeprav z muko prenašalo zatiranje svojih kulturnih in nacionalnih pravic, se je pričelo upirati, ko mu je zmanjkal še kruh. Tako je prišlo pred dnevi do dogodkov, ki so izzvali med fašisti splošno ogorčenje in zahtevali novih nedolžnih žrtev. Po smrti Mus-sollnijevega brata Arnalda so pričeli fašisti njemu v spomin saditi * po vseh večjih in manjših krajih mlada drevesa. Tudi v Renčah so pred meseci vsadili nekaj drevesc in vzidali med nje kamnito plo-šio z napisom. Te dni pa so neznanci polomili fašistično" drevje in razbili ploščo. Polovico plošče so vrgli pred občinsko hišo, drugo polovico pred cerkev. Naslednje jutro, ko so opazili razdejanje, so karabinerjl in miličniki p-3 svoje preiskali vso zadevo. Istega dne so že "izsledili" krivce. — Aretirali so šest mladih fantov v starosti od 19 do 23 let. Čeprav so ml-denlči zatrjevali, da niso krivi, so jih pridržali v zaporu ter jih končno odvedli v Gorico. Pri sv. Ivanu je umrl znani slovenski šolnik g. Ivan Danev. Pogreba se je udeležilo mnogo slovenskega ljudstva. Pred vojno je pokojnik učiteljeva; v slovenskih šolah na Krasu, 1. 1902. je prevzel vodstvo šole na Bazovici, štiri leta nato pa so ga premestili k Sv. Ivanu. Tu je vodil slovensko šolo vse do leta 1925., ko so ga upokojili. Med slovenskim učiteljstvom in ljudstvom si je pridobil velik ugled In simpatije spri- | štat Pitacco, ki je obenem senator, čo svoje visoke nacionalne zavesti,'v rimskem parlamentu govor o Trstu spoštovali so ga pa tudi učitelji iz in Reki ter podunavskem bloku, nacionalno nasprotnega tabora za- j Kakor znano je tedaj tožil, da sta radi njegove visoke srčne kulture., Trst in Reka gospodarsko celo pro-Marsikaterega italij. učitelja v času padli, ker sta izgubili nekdanje za-vejne ščitil pred avstrijskimi šovi- ledje bivše avstrijske monarhije. ni«ti. Naj mu bo lahko zemlja pri slovenskem Sv. Ivanu! Na Goriškem intenzivno deluje italijansko šolsko društvo "Uma-nitaria". To "humanitarno'* društvo ima namen poitalijančevati slovensko ljudstvo. Oblasti in fašistična stranka ga podpirata z vsemi močmi, da bi čim lažje vršilo svojo "veliko kulturno in politično misijo med tujerodnim prebivalstvom. Društvo deluje zlasti na deželi. kjer ustanovlja in vodi večerne tečaje ra italijanščino in druge predmete, ki služijo "afirmaciji patriotskega duha in italijanstva v obmejnih pokrajinah". Lani je društvo organiziralo take tečaje v 28 slovenskih krajih, letos že v 112. Krajevne fašistične organizacije tirajo vse, kar je slovenskega, v te tečaje in tako so dosegli, da je obiskovalo letos te tečaje več 100 ljudi slovenske krvi. Največji tečaji so bili v Kalu pri Kanalu, v Kanalu, Kobaridu, Čepovanu, Kamnu, ISrgaru, Opatjem selu, Šempasu, Sv. Križu na Vipavskem, Kojskem, Sent Vidu nad Vipavo, Temenici in drugod. Poslednjo nedeljo v mesecu maju je "Umanitaria" v Gorici priredila šolsko slavnost. V Verdijevem gledališču so se zbrali tujerodni u-čenci, mladi in stari. Šolsko vodstvo je najboljše učence obdarovalo z nagradami, ki jih je votirala in razpisala italijanska družba "Dante Alighieri". Prof. Bianchi je razdelil med ljudi 5000 lir. Najbolj tragično pri vsem tem pa je bilo, da se je tako nesrečne slavnost udeležil poleg drugih tudi goriških škofijski upravitelj, mons Sirotti, ki je častital šolskemu vod-^stvu družbe, da je doseglo lepe u-spthe in si tako pridobilo velike zasluge za domovino. Če bi se bil mons. Sriotti udeležil katerikoli fašistične parade in jo blagoslavljal, bi ne bil tako jasno pokazal svojega protislovenskega mišljenja niti tako globoko žalil vernega slovenskega katoličana, kakor je to storil s svojo udeležbo in nastopom na tako izraziti protislovenski manifestaciji povsem privatne šolske institucije. Doprinesli sta to žrtev samo radi tega, da se izpolnijo politični ideali njunega italijanskega preibivad-stva in da postaneta tudi teritori-jalno del italijanske domovine. Toda sedaj se je spet pričelo urejevati srednjeevropsko gospodarsko vprašanje. Za Trst in Reko so se pred Tržačani in Rečani, ki so ga že pričeli sovražiti zaradi njegove uničevalne politike, in je obljubil, da bo Italija skrbela za "svoj" Trst in "svojo" Reko. Fašistični tisk v Julijski Krajini je takoj pograbil to priliko in pričel hvaliti režim in Pitacca, češ kako si Italija prizadeva, da bi tudi gospodarsko pomagala * * os v oboj e nim * bratafn*, toda kako sovražni elementi podirajo to njeno delo skrb. Pokrajinski gospodarski svet v Trstu in reški fašistični tajnik sta se še posebej za- BflBJfl VflS obnovile perspektive za bodočnost,! hvalila Grandiju in Pitaccu za nuj-da si spet opomoreta kot trgovski; ne "tolažilne in ljubeznive" besede, irhodisci podunavskih držav. Toda Zdi se pa, da se rimska tolažba ne Francija in Čehoslovaka sta za ta-. bo mnogo pomagala. Tudi trezni ko rešitev srednjeevropskega prob-j tržaški in reški trgovci se tega dole ma, ki bi prav nič ne koristil ne biu zavedajo. Rezultat vsega tega Tistu ne Reki. Francija in njeni prizadevanja pa bo menda ta, da prijatelji so torej krivi, če bosta bo Pitacco ohranil svoj stolček na Trst in Reka zares propadla. | tržaškem magistratu, ki se mu je Zunanji minister Grandi je Pi- pričel majati in da bo povrh k tacca pohvalil, bržkone zato, ker^ večjem še odlikovan za svoje zaslu-je skušal oprati fašistični režim ge v rimskem parlamentu. STRASNA SMRT PREKMURSKEGA DELAVCA Gradec, 21. junija. V Fuerstenfeldu blizu av.strij-sko-madžarske meje tie je v soboto razširila vest. da« so ob reki Bistrici našli umorijcnega mladeniča. Iz Fuerstcnfelda je prispela takoj sodnijska komisija, ki je ugotovila, da je mrlič kvečjemu en dan ležal v mlaki ob rečmi s t ru pri in da so smrt povzročile strašne rane na jrlavi in temenu. Kmalu se ije tudi ugotovilo, da je nesrečnik poljski delavec Aleksander Smodič iz Prekmurja. ki je bil dolgo časa zaposlen pri posect-nici in gostilničarki Freissmutli v vasi Speltenbach. Mladi. 22. letni prekmurski delavec je bil na najboljšem glasu izaradi svoje pridnosti in treznosti. 14. junija pa je naenkrat zapustil svojo i-ulžbo. ki bi jo lahko obdržal še dolgo časa. Blizu trupla so našli močan zakrivljen nož. kakršnega rabijo kmetje za obrezovanje drevja. 'Xasli pa so tudi nahrbtnik poln obleke. Orožniki so dognali, da se je tak nož uporabljal na neki kmetiji rv vasi, kjer je bil dolgo Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potova nje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. Pišite nam! Metropolitan Travel Bureau 216 West 18th Street New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. časa zaposlen nesrečni Smodič, in Pred dnevi je imel tržaški pode- ko so vso ipreuskavo usmerili po tej sledi so že v teku enega dneva dojrnali, da se je prekmurski delavec v zadnjem času pajdašil s hlapcem Francem Artingenj>em. Pri tem hlapcu, ki je 'bil znan kot »zapravi j i vec. so našli novo obleko. n<»ve čevlje in še marcikaj, kar je potrdilo sum. da si mož te- tej izpovedi so orožniki takoj aretirali tudi Huet-terja. a je tudi ta ves čas zatrjeval. da mu je vse to izročil Kmo-dlč i«am. ko je zapustil svojo službo in si hotel poiskati neko drugo zaposlitev. Ker sam strvari ni mogel hraniti, jih "je dal v shrambo svojemu prijatelju, nima pa niti pojma, kaj se je zgodilo s Smodieem. odkar sta se ločila. mrtvašnico privedena od orožnikov osumljenca, je bila tam zbrana velika množica iz kraja in <>-kolice, katero so orožniki s težavo krotili, da ni navalila na are 16 tiralica. Pred razmesarjenim truplom žrtve je Artinger priznal in skoraj raztrgal ga ji je; Ozrla se je naglo okrog, potem pa ga hitro pobožala po licu, njen glas je bil proseč: — Peterček! — Nimam denarja! — Trap! — Pahnila ga je od sebe, da je omahnil ob hišno steno. Zlovoljen je vstopil v gostilniško sobo. Tam je sedel potnik na edinem oblazinjenem stolu in na klopi tesno ob njem, Luea. Razen njiju ni bilo nobenega človeka v izb«. Steklenico Erdenca sta imela pred seboj, ena izpraznjena je že stala na tleli. Moral je Lnci pridno natakati; žarela je kot rdeči mak, njene oči so postale manjše in vlažne. Ko je zagledala svojega moža, je veselo vstala. — Peterček! Šele zdaj prideš'! Gospod potnik, — zaupljivo je položila roko na roko meščana, — ali bi hoteli biti tako dobri, da bi prinesli svoje vzorce. Peterček je prišel, da mi kupi obleko! , Ali je znorela ? Povlekel jo je za krilo, nič ni čutila. Z Med tem je obdukcija ugotovila, da je bila nesrečni Smodič u-mor jen na najtstrašnerši način. Xa glavi in temenu je imel 12 težkih ran, povzročenih z nekim ostrim in težkim predmetom. Sklepa se. da je bil udarjen stoje in potem, ko je že umiral, vržen v veliko mlako ob reki. Ko sta bila pred pusti svoro službo, ker imata zanj pripravljeno veliko boljšo zaposlitev blizu Gradca. Smodič se je dal pregovoriti in v četrtek zvečer so se vsi trije podali na pot. Precej daleč so prenot pod vodstvom Huetterja nadaljevali pot ob Bistrici. Naenkrat je stopil Iluetter k košati vrbi ob vodi. da bi si odrezal palico, ter prosil Smodiča, naj mu pomaga. Ko se je Sifiodič oprijel veje, pa ga je Iluetter z nožem usekal po temenu. Usekal ga večkrat. Artinger pa pravi, da on pri tem ni pomagal, -pač pa je potem skupno s Huetterjem zavlekel žrtev v mla.ko. ki je bila globoka največ 30 cm. Hlapec Iluetter. ki je jrlav-ni izvršitelj tejra strašnega ro-pan>kega umora, je tudi-pred truplom -svoje žrtve in pozneje ob reki. kjer so našli Smodičevo truplo, zatrjeval, da je popolnoma nedolžen. Pri teh zatrjevanjih se je posebno opiral na dejstvo, da na-nahrbtnik. v katerem so našli o-bleko. in drugo imovino nesrečne žrtve, ni njegov, in da se je blizu umorjenčevega trupla našel tudi klobuk, ki ne pripada niti žrtvi, niti obemai obtožencema. Orožništvo pa je rešilo tudi to Uganko ter ugotovilo, da je klobuk eden od morilcev vrjrel nalašč tja ixmed tepra. kar je imel Smdič pri s-ebi. v namenu, da bi zavedel preiskavo v napačno smer. Smodiču je namreč njegov brat. ki t:e dolgo časa kot sezonski delavec delal v Franciji, pri zad-nrern obi-sku podaril klobuk, ki še ni bil nošen in ki je imel tudi znamko fracoske tvrdke. Kar se tiče nahrbtnika, so pa orožniki ugotovili, da je ta> nahrbtnik neki tretji hlapec nekdaj posodil Huetterju. Tako je Iluetter jeva krivda popolnoma dokazana in boista oba zločinca že te dni izročena gra-škemu sodišču. Varočlte m na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik ▼ Zdrn-lenlh državah. — ,1' Slovensko Delavsko Podporno Društvo, ink. (Slovenian Worklngmen's Benevolent Society, Inc.) NEW YORK, N. Y. o p b o r Predsdnik: MIHAEL, PTRNAT, 6GO Seneca A "e, B'klyn. N. T. Podpredsednik: VICTOR KOB1I.CA 1720 Gates Ave. B'klyn. N. Y. Blagajnik: Tajnik: JOHN T1TRKAS. Jr.. LOVREN'C GIOVANRLI.T, 405 Himrod St.. B'klyn, N. Y. W25 Catalpa Ave., tl klyn, X. Y. Zapisnikar: FRANK PADAR, 96 EvergTeen Ave., B'klyn. N. Y. Nadzorniki: T. JOHN KRIŽEL II. FRANK PIRC 1822 Linden St.. B'klyn, N. Y. 69-27 — 44 Ave., Winfleld, L. L III. AGRIC1J JERMAN 117 IS. 2nd St., New York. N. T. DRUŠTVO OBSTOJI ŠE-LE 12 LET IN IMA V BLAGAJNI OKROG DEVET TISOČ DOLARJEV ^ Dru^vne seje se vtše vsako dtugo soboto v mesecu v društveni dvorani 261 St. Nicholas Ave., Brooklyn, N .Y. — Rojaki in rojakinje v New Yorku In okolici zavarujte se za slučaj bolezni ali nesreče. Iz. okolice od 25 do 50 milj se sprejme /člana, če je v okrožju 5 milj že 5 članov. Za natančna pojasnila se obrnite na katerega zgorej omenjenih odbornikov. tudi opisal roparski umor. obema komolcema uprta ob mizo, je štu- On in Iluetter sta- že pred ted- dirala knjigo z vzorci, ki ji je je predložil ni prigovarjala Smodiču. naj za- potnik — Rdeče aH modro ! Kaj je lepše ? Dvomeč je nagnila glavo. — Vzemite modro, — je prigovarjal potnik, — vatel je samo za petico dražji, pa aleč od vasi Speltenbach imate zato popolnoma drugo blago. Petica čili, na vse zgodaj pa so . . vendar ne igra mkake vloge! — Ne, — je odgovorila Luea. Peter jo je dregnil. — Ali si nora i je zašepetal. — Torej modro? — je vprašal potnik. — Modro, da. In koliko vatlov mi ga je t reba? — Sedemnajst. Vatel po petnajst srebrnih grošev, to je skupno petindvajset mark in petdeset pfenigov ali — novo denarno veljavo gotovo še tukaj ne razumete—osem tolarjev in petnajst srebrnih grošev. Za to obleko sramotna cena! — Da, to je ivs. Ali ne Peterček! — Veselo razburjena, se je oklenila Luea k njemu. — Osem tolarjev —? Stal je začuden. Osem tolarjev--! Zdelo se 11111 je, da se vrti vsa soba okoli njega, zavrtelo se mu je pred očmi. Osem tolarjev — kje naj bi jih vzel il — Ali ne, Peterček, da je moja nova obleka res lepa?! — Skoraj vriskala je. — Pojdi — zdaj ne morem — jaz — danes ne — kdaj prihodnjič — mogoče jutri, — je mrmral v zadregi. Segel ji je čez rame in ji zaloputnil pred nosom knjigo z vzore'. — Ne spravljaj me vendar v tako zagato: Potem pa je zvenel njegov glas bolj grobo, prav liripavo: — Saj nimam denarja. — Ah kaj! — Potnik se je smejal. — Za tako lepo ženico mora imeti človek denar! Ta prokleti smeh!! Peter je krčevito stisnil roke in jili spet s silo razklenil, da so vsi členki pokali. Lueijin pogled se je proseče upiral vanj; zdelo se 11111 je, da odseva zdaj iz njega neko zaničevanje, odvrnila je oči drugam. Njene obrvi so bile stisnjene, usta je namrdnila, okrenila 11111 je hrbet. — Luea, čuj vendar! Prav nič ni pazila na to, kaj govori. Stala je tesno ob potniku — ki je bil velik lep mož in ki je dobro pristojal k veliki ženi — ter mu nekaj prišepetovala. Kaj. si imata ta dva šepetati?! Kot bi n? bilo moža poleg, tako prosto sta se obnašala. Vedno bolj tesno sta stikala glave. — Luea! — Ves tresoč je izrekel njeno ime. Potnik se je smejal, Luea se je hihetala. — Zdaj pa bo konec! — Moffert je udaril po mizi, da so zažvenketali kozarci. — Ne bodite vendar nedostojni! — Potnik je pomežikoval mladi ženi in potrkal razburjenemu po rami. — Prosim vas. gospod Moffert. kaj pa je treba pri tem toliko premišljati?! Jaz vam rad pomagam: vsak mesec mi odpačate tolar, tega niti ne opazite, v osem in pol mesecih pa "sva bot. — Ne! — Peter je gledal neodločno v tla, toda kljub temu je zapazil, kako je Luea vlekla gospoda za suknjič. — Torej res ne bo kupčije! Hočem vam še bolj ustreči — prav res mi je žal, da bi mlada gospa bila ob svoje veselje — polovica, meseca, tistih petnajst grošev sploh ne' .zahtevam od vas. Samo osem tolarjev! Napol zastonj! Človek, ne bodite vendar tako trmasti! Če bi imel jaz tako zalo ženko — ali ne, dete moje .'! Iščipuil je Luco v temno zardela lica. Peter je začutil na jeziku grenak okus; kri mu je naenkrat udarila v glavo, da je videl kakor skozi meglo. Vse se je mešalo v njem, pred očmi so mu plesale goreče točke. In goreče točke so se uvrstile v črke: denar, denar!---- Pred njim se je pojavil Lueijin obraz: — Ali ne, Peterček, da boš zdaj kupil Smehljala se mu je; igrala z njegovo roko in ga dregnila s svojim okroglim komolcem rahlo v rebra. — Peterček! — Tisoč prošenj, tisoč obljub se je odražalo v tej edini besedi. — Osem beraškili tolarjev! Ne bodite vendar tako negalantni! — Naj me vzame hudič, sem z obleko! Peter se je komaj zavedal, kaj je govori!. — Toda na obroke ne maram, mi nismo 11*.-kaki berači. — Sem s temi capami, koliko stane vse, vse bom plačal. — Obvestil bom naše podjetje, da vam bodo poslali z obratno pošto po povzetju, kar ste izbrali, gospod Moffert! — Dobro, dobbro. — je prikimal Peter. Lucija se mu je vrgla popolnoma nora "d veselja okoli vratu. — Ali je res. ali je prav res? Da bom dobila obleko? O, Peterček, tako te imam rada! Na to je čakal. Biti sam z njo, ljubimkati in jo privijati k sebi in se opajali z njenimi poljubi! Hotel jo je povleči k vra-jtem: radevolje bi šla z njim, toda potnik jim je zastavil pot. — To bi bilo odpravljeno! Ne, ne smeto me ostaviti popolnoma samega pri ter gnusnem vremenu in v tem pustem gnezdu. — Ali se vam zato pripomogel k obleki, lepa Luea.' Pridite sem Moffert, da ga spijemo merico. Žvižgal je in pel: "Potem se vsedeva oba na lin liki kanapc, zapojeva, zaukava: pozdravljen, kanapc! Najnovejše tega leta, sveže uvoženo iz prestolncga mesta Berlina. Da, od kar imamo sedemdeset — enainsedemdesetega leto (1870-71 je bila francosko-nemška vojna, v kateri je zmagala Nemčija in si pridobila Alazaeijo - Loreno.) za seboj, smo se razmahnili. Kaj takega tukaj še ne poznate, kaj ne ? — To je lepo! — Luea j«' poželjivo odprla oči. Bodite tako dobri in zapojte še enkrat! Ko je ponovil popevko, je pela z njim; imela je dober posluh. In potnik je zapel kupli t za kupletoni, ni s«' ga mogla naslišati do sita; njene oči so se iskrile od veselja, njene ustnire so se pregibale tiho mrmrajoč, kot bi molila rožni venec. Peterček ji je položil roke okoli pasu. Potnik mu je natakal, zdaj se je tudi 011 razveselil. NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo le* pih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" "O L A I NAKOD1' HEW YORK, THTOSDAT, JffLT 7, 1992 nOHNi DAStY )B F. & 4 liliSSHii™ 5 g Tukaj boste nin ^iiiiiiiiiiiwi^wiiiiM katera vas bo zanimala ^HHII.II1^.' i! !li'J^JJ^Jjj^^^/^SlJ-LLLliALLL^LLS^'^■ 'llllii i I1 MOLITVEN1KI SVETA URA ▼ platno vez.................00! ▼ tino usnje vez ............1.50 v najfinejše usnje vez 1.80 w najfinejše usnje trda ve« ...............................1.80 S Klim ZA DUŠO v platno vex..................90 v fino usnje vez ............1.5» j v najfinejše usnje vez 1.80 I RAJSKI GLASOVI v platno vex. ........80 v usnje vez.................„..1.20 v fino usnje vez.........1.50 v najfinejše usnje vei. 1.66 KV1&KU SRCA v imltirano usnje vez. .60 v usnje vez....................80 v fino usnje vez.........1.— v najfinejše usnje vez. 1.20 v najfinejše usnje *rda vez ...................................1.50 v oel celluloid vez.........1.20 NEBESA NAft DOM v ponarejeno....................1.— v najfinejše usnje vez 1.50 v najfinejše us^ije trda vez ....................................1.80 MAK1JA VABHINJA fino vez ............................1-0 w f.no usnje ....................1.50 v najfinejše usnje trda vez ...................................„.i.6o Hrvatski molitveniki: I tjehii jatmomC1 fin* tez.............1.— Situ ti Bogu. a inir ljudem. fin« vez 1J»0 najfinejšn v«-* .........................1.60 Zvwrfrr m-Wxiti, v platno ..—.............. K« fin ii vi»7, ....................................1«— Vlenac, Diijfllifj&M v«'* ..................1.60 Računar v kronski in dinarski veljavi .......................................75 Kotni slov. Italijanski In itall- janski-slovenski slovar ...........90 Kotni spisovnih vsakovrstnih pisem ..........................................-50 Solnrenje ........................................—.50 Slike it živalstva, trdo vezana .........90 Slovenska narodna mladina (ot»se£a 452 strani) ________...1.50 Spretna kuharica, trdo vezana ....1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana ........................S.— Sadno vino .........................................40 Sadje v gospodinjstvu .....................75 Spolr«a nevarnost ..............................25 IVbenik angleškega jezika trdo vez. .............................:_____1.50 broširano ....................................1.25 l tod v filozofije (Veber) 1.50 Veliki slovenski spisovnik: zbir- ka pisem,' listin in vlog za za-Mebuike in trgovce ................1.25 Veliki vsevede! .................................80 Vodilna knjižica ..........................,....50 Zliirka domačih zdravil .....................60 Zdravilna zrli&ča .................................40 Zel in plevel, slovar naravnega »dravil«tva ..................................1-50 Zgodovina tmetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih ............1.90 Zdravje mladine ................................1.25 Zdravje in bolezen v domači lii&i. U zvezka ...."..............................1.20 Angleški molitveniki: ua mladino) Vili Id*« friurlHak: v pls t ■• !<'**■ mniio „...30 v Im>|<« k.1 >11 ASI.E . Kef of I les i en: v echdd vezati«) .............. v rt-lnid mi ifinoj.šl vez „ v flim usnje veznim Catholic Pocket Manual- v fino usnje vezano ................1.30 Ave Maria: v ftuo usnje vezano ..........- ..-1.40 POUČNE KNJIGE Amerika, povsod dobro, doma najbolje ....................................65 Agitator (Kersnik) br«»5..................80 Andrej Hofer ......................................-50 Beneška vedeževalka .........................35 llelgrajski biser ...............................-35 I tel i mere*en .....................................40 Bele no*i, mali jttnak .........................60 Ilalkan*!Air;»no ................................1.25 Oomoii vrt ...................................1.20 Govedore ia ....................................1.50 Oospodinjstvo ................................1.20 Mltrl računar .....................................75 JugoVaviia (M ril k J 1. zrezek 1.50 2. zvezek. 1—2 snopič ----------1.80 Kletarstvo (Skallcky) ..................2.— Kratka srbska gramatika .................30 Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov —..................-30 Kako ae postane državljan Z. D. .25 Kako sv postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .........50 Kubična Računica ___________________________75 liberalize« ........................................50 IJubavna in snubilna pisma ...........35 Materija in eneržija ........................1.25 Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 Mladeničem, L zv............................JO II. «v............................-...........JO 'Oba skupaj centov) Mlekarstvo .......................................1.— Nemško angleški tolma« ___________1.40 Nasveti za hišo in dom................1.— Najboljša slov. Kuharica. 068 str. lepo vez. (Kalinfiek) _____________5.— Nemščina brez učitelja: 1 dol ............................................30 . .2. del ______________________________________30 Največji spisovnik Dobavnih In drugtb pisen ------------------------75 OJafon beton ..................................40 OlN-tno knjigovodstvo .................3J4 Perotnlnarstvo. broSlrano ............1.50 PvavUm za oliko .............................65 Ufoa knjiga in berilo laškega je ....................................60 na alkaholald |Md-................................ -75 Prava te rovaforfja (Pltaodc) ________90 fnnMiadalkl te Idejni utemelji m- .00 ..........................90 broširano .......................................70 OUiclo...................................................70 Sen Kresne noči .................................7f Skrivnost najdenke..........................JO Splošna Knjižnica: St. 1. (Ivan Albreoht) Ranjena gruda, izvirna povest, 104 str., briširano ...................................J5 St. 2. (Rado 5Iurnlk) Na Bledu. izvirua povest, 181 str., broš. JO St. (Ivan Rozman) ..Testament ljudska drama v 4 dej., brofi. 105 strani ...................................J5 St. 28. roslednji dnevi P< II. del_________________________________JO St. 26. (L. Andrejev) Crae as> ske, poslov. Josip Vidmar. 82 str. broS. ________________________________________SB St. 27. (Fran Erjavec) Bmpo* selnost In problemi skrbstva aa brezposelne. 80 str., broš. .............35 St. 20. Tarzan sin apic ..................JO Tarzan sin opic. trdo vez....l-26 31. Roka roko .............................25 St. 32. Živeti ....................................26 St. 35. (daj SalnstiJ Krtsp) Vojna s Jugurto, poslov. An t. Dokler, 123 strani« broš. —...........JO St. SG. (Ksaver MeSko) Listki. 144 strani .................—----------.65 St. 37. Domače živali ....................JO Št. 3S. Tarzan in svet -................1.— Stev. 30. La Boheme .....................JO Št. 47. Alifitcrij duše .................1.— Stev. 4S. Tarzanove živali .............90 Stev. 49. Tarzanov sin, trd vez ....1.20 St. 50. Siika De Graye ................1.20 St. 51. Slov. balade in romance.....80 St. 54. V metežu .........................—1.— Št. 55. Namišljeni bolnik .................50 St. 56. To in onkraj Sotle.................30 Št. 57. vez Tarzanova mladost, trd St. 58. Glad (Hamsun) ..1.20 ........90 SPISI ZA MLADINO (GANGL) 3. it. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ---------------------------------------------J« 4. sv. trdo vezano. Vsebuje 3. povesti —------------------------------------------..SO 3. zv. trdo vezano. Vinski brat ........JO 6. zv. trdo vezano. Vsebuje li; po-veat! ___________________________________________50 IGRE Beneški trgovec. Igrokas v 5. dejanj .00 Cyran de Bergcrar. Herlfna komedija v petib dejanjih. Trdo vezano .............................................1.70 Edela, drama v 4. dej..................... Gospa z morja, 5. dej..................... Lokalna železnica, 3. dej............... Marta, Semenj v Ricbmondu, 4. dejanja ............................................ ...60 ...75 ...50 ...30 ...30 PESMARICA GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ....2J4 2. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikarfilč) 1. 2., In 3. zv. skupaj ......m.......................1.—* MALE PESMARICE; St 1. Srbske narodno himne .......II St. la. što čutiš, Srbine tnšnl .....15 St. 10. Na planine .............................10 Št. 11. Zvečer ......................-.......—15 St. 12. Vasovalec ...............................15 St. 13. Podoknica ...............15 Slavček. zbirka šolsklb pesmi — (Medved) .........................................21 Narodne vojaške (FerjanCiC) ...........34 Lira, srednješolska, 1. in 2. zvezek PO .50 Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali možki zbor. 15 [tesmie. (Pregel) ......1.— Mešani in moški zbori (Aljaš) — 3. zvezek: 1 Valin 118; TI veselo {kij; Na dan; l)ivna doč .............41 C. nežek: Ojmmin k veselju; Sveta noč: .Stražniki: Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ................. 7. zvezek: Slavček; Zaostali pti6; DomortMlna iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo S. zvezek: TI osrečiti jo hotl (me-•.šan zbor) ; Prijatelji in senca (mešan zbor) ; Sloji, solnčice stoj ; K met ski biši ....................... .41 .40 ..44 60 CERKVENE PESMI St. St. 4. (Cvetko Golar) ..Poletne klasje, Izbrane pesmi. 184 str., broš1 rano .....................................JO Cvetke ...................................................25 Čebelica ................................................J5 Črtice iz življenja na kmetih .........35 Drobiž, in razne povesti — Spisal MilčUnki ........................60 l>arovana, zgodovinska povest .........50 Dekle Eliza .........................................46 Dalmatinske povesti ........................35 Dolga roka ............................................50 Do Ohrida in Bitolja ........................70 Doli z orožjem ..................................JO Dve sliki: — Njiva; Starka ........(Meško) ..........................—.........6® Devica Orleanska ............................-JO Duhovni bol ...................................50 Dedek je pravil; Marinka in škra-teljcki .............................................40 Elizabeta .............................................35 Fabijola ali cekev v Katakombah.....45 Fran Baron Treuk.................................S5 Filozofska zgodba ................-............ .60 Fra Diavolo ........................................JO Gozdovnik (2 ZVHZKA) ..............1.20 Goispodarica sveta ............................40 Gostilne v stari Ljubljani ................60 Grilca Mytologija ..............................1.— Gusarji ..................:............................75 Gusar v oblakih ................................4tO Hadži Mu rat (Tolstoj) ..................40 Bti papeža, vez. .........................1.— Hektorjev met ....'.................-...........JO Iledvika ............................................ Hudi časi. Blage duše. veseloigra .75 Helena (Kmetova) ....................—40 Hudo Brezdno <11. sv.) .................35 Humorske, Groteske In Satire , vezano .........................-—........80 * broSfrano ..............................-00 Islet r. Broučka ...........................LS0 Izbrani spisi dr. H.' Dolenca.............00 Iz tajnosti pri rode ...........................50 Iz modernega sveta, trdo vez. ....1.60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka _________________________________1J0 Igračke, broširano --------------- Igralec ................................ •tegnje----------------------------------... Janko in Metka (aa otroke) Jcmai Zmatovai, Me« Jutri (Strug) trdo ves broš. ^...........mumm ...JO ....75 ...JO ...JO Naša leta. trda vez .............................70 broširana ....................................JO Na Indijskih otokih .............................50 Naši ljudje.........................................40 Neka j iz ruske zgodovina...................35 Na krvavih poljanah. Trpljenje In strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega i*olka ....................1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka ...25 Onkraj pragozda................................JW Odkritje Amerike, trdo vezano .........60 mehko vezala .............................56 Praprečanove zgodbe ..........................J5 Pasti in zanki .........-..........................25 Pater Kajetan ....................................1.— Pingvinski otok ...................................60 Povrst o sedmih obešenih .................50 Pravica kladiva ..................................JO Pahirki iz Roža 1. zvezek -------------------------------00 2. svezeta .............- ..40 Prvie med Indijanci...---------------------JO Preganjanje indijanskih misjannr- Jev..........— ---------------------00 5. (Fran MUčinskl) Gospod Fridolin Žolna in njegove druži žina, veseloinodrc črtiee I., 72 strani; broširano ........................i Robinzon _________—-.......................JO. Robinzon Crusoe_________________..,,.. 00 Revolucija na Portogalslieai ..........JO Rdeča in bete vrtnica, povest ------JO Roma* zadnjega cesarja ..JO tortami .75 RdeOa megla -jor: »Ml' —70 ..1J5 Št. 6. (Novak) Ljuobsumnost .....30 St. 7. Andersonove prfpovedk«. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 strani, broš..................35 St. 8. Akt štev. 113 .......................75 Štev. 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš.............70 St. 10. (Ivan Albreht). ..Andrej Ternoue, reiijefna karikatura In minulosti, 55 str., broš. .........25 St. 11. (Pavel Golla) Pelerčkove poslednje sanje, božična povest St. 12. (Dr. Kari Engliš) Denar narodnogospodarski spis, i>oslc ven i I dr. Albin Ogrls, 236 str., broš................................................JO St. 12. . Idi jot, IV. del .....................90 Vsi 4 deli ............................... 3.25 Št. 06. Kamela, skozi uho šivan- ke, veseloigra ...................................45 j Slovenski pisatelji IL iu: Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero 1 Perica. Črtice ..................................................2-50 Tigrovi zobje____________________________——L— Tik za fronto ..............................—70 Tatič, (Bevk), trd. vez. ----------------75 Tri indijanske povesti .....................JO Tunel, boc. roman -------.......--------------1.20 Trenutki oddiha ..............................JO Turki pred Dunajem ........................JO Tri legende o razpelu, trd. vex......65 Tri rožo .............................................-00 Tisoč in ena noč: I. zvezek ..................................1-30 II. zvezek......................—.......1.40 III. zvezek..................................UO 3 KNJIGE SKUPAJ ................3.75 Tisoč in ena noč (Rape) ve?, mala izdaja ......................L— L grabi jeni milijonar ................ 1.20 V krempljih inkvizicije ..................1.30 V robstvu (MatlCIC) ........................L25 V gorskem zakotju .............................35 V oklopnjaku okrog sveta: 1. del .............................................»0 2. del .............................................-»0 OBA SKUPAJ____________________________L« Veliki- inkvlzitor ..............................L— Vera (Waldova), broS......................35 Vojska na Salkanu, s slikami .........25 Vrtnar, (Rabindranatb Tagore), trdo vezano «75 broširano ......................................JO Volk spokorpik in druge povesti....l.— trdo vezano -----------------------........1.25 Vojni, mir ali poganstvo, 1. av.....-35 V pustiv je šla. III. zv. —.................J5 Valentin Vodnika izbrani spisi ....JO Vodnik svojemu narodu ......-.............25 Vodnikova pratika 1. 1927 --------------50 Vodnikova pratika 1. 1928 -------------50 Vodniki In preporold -----------——60 Zmisel smrti ..........................—m-.—60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja —.60 Za kruhom, povest .........................35 Zadnja kmečka vojska ----------.........75 Zadnja pravda, vez........................-70 Zgodovina o nevidnem človeku .........95 Zmaj Iz Bosne -------------------------..-70 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alefiovec, 3. zv. skupaj —------L50 Zlat okopi --------------------- Ženini naš« Koprnele--— Zlata vas ............................. Zmote in konec gdč. Pavle Zbirka narodnih pripovedk: ii del __________________i------- Ob vojski. Igrokaz. v fitirih slikah ... Tončkove sajne na Mlklavšev večer, Mladinska i^ra s petjem v 3. dejanjih ...................................... R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (Čapek). vez..................45. Domači glasi, Cerkvene i«sml za Revizor, 5. dejanj, trča vezana .......75 j mešan zbor ....................................1.— Veronika Desenlška, trda vez ........1.50 j Za križ in svobodo, Igrokož v 5. 12. Tanlum Ergo (Premrl) .............50 dejanjih .............................................351.. . . ; Masne pesmi za mešan zbor — 1 (Sattuer> .........................................60 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapec, 5. dejanj .............60 5. zv. Po 12 letih. 4. dejanja ...........60 Zbirka ljudskih irer: 3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Neža, Sanje .....................................60 : 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok ....................JO 12 Pange iLngua Tantum Ergo Ge-nitori. (FoersturV ........ ..................JO 12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-nitori (Gcrbič) ................................ JO Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 20 pesmi na čast svetnikom (Premrl) .................................40 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška i obhajilnih in 2 v častpresv. Sr-deklica. Materin blagoslov .............30! cu Jezusovemu (Grtirn) ........... JI 15. snopič. Turki pred Dunajem. , Missa in honorem St. Josephl — Fabjola in Neža...............................30 j (Pogaebulk) ............................... Kyrie ............................................... 20. snopič. 8v. Just; Ljubezen Marijinega o*roka —................... .44 .61 .30 PESMI in POEZIJE Akropol is in Piramide .......................80 broširano .......................................80 K svetemu Kešnjemu telesu — (Foerster) ...............................—40 Sv. Nikolaj .......................................... NOTE ZA CITRE i Azazel, trdo vez.................................L— J Koželjski: Poduk v igranju na Balade in romance, trda vez ........1.25 J citrah, 4 zvezki .................... Bob za mladi zob. trda vez ..............40 f$ur| pride »o, koračnica ................ i Kraguljčlu (Utva) ...............................65 trdo vezano ...................................80 ...3.54 ......20 Moje obzorje, (Gangl) ....................1.25 Narcis (Gruden), broš. .....................30 Primorske pesmi, (Gruden), vez......35 Slutne (Albreht). broS. .....................30 Pohorske poti (Glaser). broš............30 Oton Zupančič: - Sto ugank...........................................50 Vijolica. Pesini za mladost .............60 Zvončki. Zbirka pesni j za slovensko mladino. Trdo vezano .............90 Zlatorog, pravljice, trda vez ...........60 BESMi Z NOTAMI NOTE ZA KLAVIR (Pavčlč) Slovenska koračnica: 10 zTezkov. Vsak zvezek po .........30 10 zvezkov skupaj ........................2.50 8 mladinskih pesmi (Adamič) JO NOVE PESMI S SPREMLJEVANJEM KLAVIRJA Album slov. narodnih pesmi (Prdovec) ...................................80 Šest narodnih pesmi (Prelovec) JO MEŠANI IN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (Adamič) : I. zvezek.......................................75 11. zvezek .......................................75 Pomladanski odmevi, II. zrv........45 Ameriška slovenska lira(Holmar) 1.— Orlovske himne (Vodoplvec) ........1J50 10 mofikih In mešanih zborov — (Adamič) ........,'.........—.—.....—.45 NOTE za TAMBURICE Slovenske narodne pesmi za tamba- raški zbor in petje (Bajuk) ....1.30 Bom šel na planince. Pod puri slov. narodnih pesmi (Bajuk) ............1.— Na Gorenjskem je fletno ................L—« RAZGLEDNICE Newyorške, Različne, dučat ..........,..4i Velikonočne, božične in novoletno ducat .................................................40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .44 Narodna noša. ducat ..........................44 posamezne po .................................03 ZEMLJEVIDI Stenski zemljevid Slovenije na moG nim papirju s platnenimi pregibi ....................................................7 JO Pokrajni ročni zemljevidi: Dravska Banovina ............................JO Slovenske Gorice, dravsko ptujsko polje ......................................JO Ljubljanske in mariborske oblasti JO Pohorje, Kozjak ..........................-JO Celjska kotlina. Spodnje aloven- sko posavje ....................................JO Prekmurje in Medumarje .........—31 lfM«**|(«**i ...-45 .JO .45 II. del — Znamenje štirih (Doyle) — Zgodovinske anekdote Z ognjem In Zločin in I. In II. zvesek vezana -—........ .40 JO .L25 Zgodbe Napoleonovega butar Ja vestna —•—.——•»•—..—».••—••—••—« Zgodbe zdravnika Matrika Zlati pantar .....-------------- .-80 .70 .JO —10 broA. ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI L *v. Hojnoarir aH S. sv. Modi 9. IV. f«M 4. sv. Povesti te slike 9. sv. Student naj bo. — Naf MOŠKI ZBOR Trije moSH zbori (PavCič) Izdala Glasbena Matica ...........40 Narodna nag robni ca (Pavčič) ........-35 Gorski odmevi (Laharcar 2. sv......45 's DVOGLASNO: Naši himni.......................-...................JO MEŠANI ZBORI: 4f IL sv. (La.hd.rnar) .. zbori, isdala Glasbe- ■ • • • . « u s« .41 Trt Je RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: Domovini. (Foester) .........................40 Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero ln petero raznih glasov .........45 Jaz bi rad. rndečih rož, moški zbor s bariton solom in priredbo za dvospev:.....................................20 V pepelnlčni noči (Sattner), kan-tatnta za soli, zbor ln orkester Izdala Glasbena Matica______75 JO Dve pesmi (Prelovec), aa moSkl s bor la bariton solo ........ Ruple« (Gram). Učoai Mibec — Kranjske ftege In navade. Ne-sadevsljstvo, 8 aveskt skupaj L-- Caoada Združenih držav, veliki Mali ............................. .40 -40 -15 .JO Nova Evropa.............................. Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky In Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, vsaki po ................JO Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — Virginia, Ohio, New Uork —> vaa- kl po .................................................41 Naročilom Je pruožitl denar, bodisi v gotovini. Money Order all poštne znamke po 1 aH 2 centa. Do pošljete gotovino, rekom an dirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih nI « ceniku. Knjige po*Hja*no pootnlaa prosto, "GLAS NARODA« ; 210 W. U Street _ _ NEW XOtt i. D L O DAT NEW YOK, THT7B8DAY, JSFfi* 7, 1032 LAXGSflT BLOVKHB DAILY in TJ. M. A, KSAVER MESKO: Pritajeno, otožno so šumele breze..« Tinlca Je slopiLa na vrh. Glasno al je oddetinila, zasopla, skoro zastokala. Zakaj pot se je vzpenjala strmo navzgor. Venn a cesta je bila pač zložneJša, a vila se je daleč naokoli, Tinici pa se je mudilo. Dihala je težko in naglo, da so ji prsi valovile, ko se je vzpela na rob in je obstala. Z naglim pogledom je pomerila pot po hribu navzdol, kolikor je ni zakrival in skrival gozd, vozno cesto, ki je tekla po dolini kakor lep, vesel potok. Vse poljske poti, vse sUeie je premeriLa s hrepenečim, željnim pogledofci. Videla je voz, ki je hitel po doli nI, bel konj je vprežen vanj. A je drčal nevzdržno naprej, naglo se oddaljeval. Videla je drug voz, ki je počasi lezel doli proti vasi; visoko Jc obložen z deskami, ki se veselo in preierno bele v mlačnem majni-Ikem solncu. Nikjer pa ni zagledala njega, ki ga išče plašno, hrepeneče oko, kopajoče se v solzah, ki tej bi ti mogel sporočiti, da mi je so ji močile lice vso pot in so ji po'~e'.3 zdaj šs gosteje po zardelih licih. OB ŠUMENJU BREZ Iz neder je izvlekla pismo, pisano ka-le, da je Ivan legel in ni več z velikimi, neokretnimi pismenka-mi. Pred uro ga jc prinesel poštni sel Sama je bila doma, prala je, vsi d.ugi so bili na polju. Ni na mah uinela, kaj pravi pismo, ki ga je pisal Skalarjev Pavle z Rebra, njen sorodnik, Ivanov sosed. Ko pa se je zavedla vse grozne resnice je popustila perilo in dom. Zdelo se ji j?, da jo zaduši doma in v ozki dolinici. Kakor bi jo tirala in suvala nevidna moč, je hitela gori po pešpoti, ki ga je po njej spremljala v je- :rni, ko je odhajal. Na vrhu, med brezami, naslonjena na vitko belo brezo, je razgrnila pismo. Počasi, zakaj oči so bile polne solr. in misli so se j imešale v bolnem neredu, je brala: "Draga Tinica! V začetku svojega slabega pisanja te prav lepo pozdravim čez hribe in doline in ti če^ vede in polje podajam roko. O vstal. Danes popoldne smo ga pokopali. Pogreb je bil zelo lep. Pri jiar; doma ne bi imel nikoli in nikdar takega, še fajmošter ga nimajo, kadar umrejo. Vendar se mi je siromak zelo smilil. Težko je umiral. Pred smrtjo mi je naročil, naj pišem in ti pošljem čez hribe in doline, čez vode in gore od te prdl-klete granice in iz teh strašnih barak, ki piha skoznje veter ponoči in podnevi bolj kakor skoKi naš raz-klopotani in polpodrti skedenj, tisoč in tisoč pozdravov od umirajočega ženina-vojaka. Povem ti tako med nama, da se, če bi me še ke daj kanili poslati v te pesjanske jtraje, rajši se doma- obesim; na hru sko pred hišo se bom, tista je zelo močna, me bo že držala. Zelo hudo mu je bilo, da se ne bosta mogli v predpustu vzeti, kakor ste i meli dogovorjeno. Pa kaj hočemo, je zs božja volja taka. Dal mi je tu di lep prstan, ki ga naj tebi izročim. Če se kdaj vrnem iz teh poganskih krajev, ti ga prinesem. Če pa tudi jaz tukaj poginem, ga že komu za — Nikjer ga ni. Ali res ne pride nikoli več? — Nikoli več! — je zašumel v brc-zah tih odgovor. v zimi na straži hudo ozebla. A ker so o tem morebiti že slišala, ne tiišcm o tem, pišem samo o drugi, , , , , t . .. _ vec pisati, pa tudi papirja m več se bolj žalostni nesreči. Da ne bom H _ i da, Da gremo sp3t. Zato ne morem LETOVIŠČ AR' dolgo govoril, ker papir je drag in še zelo majhen zi tak denar, je stvar taka-le: Ivan se je pred ka- Zamajala se je proti bližnji bre- i k'mi desetimi dnevi prehladil in jc zl In se naslonila nanjo. Zakaj no- moral leči. Spet drugi pravijo, da g"* so Ji omagovale In omahovale, vso telo se Ji je treslo kakor v silni mrzlici. je bila bolezen iz vode, ki je tukaj rci pasje sl3ba in še malo je je. Pa naj bo kakor že hoče, stvar je ta- Ta GLOBUS kaie v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premera meri globus 6 lnčer. — Visok Je 10 tnAev. MODERN VZOREC rtEOinrr, ki je kulturne vrednosti ta VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED In pišem že čez eno uro, pomisli! Vsa roka me boli. Nič preveč ne jokaj Tinica, že mora tako biti. Pozdravljam vas vse doma in pravim vsem — lahko noč. Tvoj zvesti bratranec Pavel Skalar." / Brez moči se ji je povesila roka s pismom. Oči so ji zaplale naokoli, kakor bi v velk stiski iskale pomoči. A je od nikoder ni bilo. Le breze so nad nji šumele v pritajenem sočuvstvu. $2.50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — si. 75 91 "GLAS NARODA X«v York, V. T, Bilo je pred letom, spomladi, v mladem maju. Šla je k teti gori v goro. Pot jo je vedla mimo Smreč-n kove hiše. Skoro povsem skrita je bila hiša in vse poslopje med sadnim drevjem. In vse drevje je bilo belo, kakor z novo padlim snegom posuto, tu in tam s krvjo cškrop-Ijeno. Po vsem hribu daleč doli pod hio je cvetelo drevje, v dolge, pravilne vrste rasajeno. Zrak je bU poln toplega, veselega solnca in poln dišave, poln medu. — Kaj, Tinica, ali ni lepo pri nas? Bil je Ivan. V zadrego jo je spravil ko se je oglasil tako nenadoma izza plota kraj ceste. Kri ji je zaplala v lica od hoda navzgor rožnato razgreta. A ko mu je pogledala v dobri, pri jazno se smehljajoči obraz, jo je zadrega precej minila. Veselo se je nasmehnila, s srcem in s to$>lo besedo pritrdila: — Pa res lepo. Nisem še videla toliko drevja obenem v cvetu. Kako *udno lepo cveti! — Tako kakor ti, Tinica. Tudi ti si sam sneg in kri. Se bolj so ji zardela lica, zagorela ji v čudni, neznani vročini. — Le norčuj se, Ivan. — Kaj bi se norčeval! Le sveto resnico govorim. Ne dolgo potem so se dogovorili in so določili, da bo poroka v pred-pvstu. Približala se je jesen. Z njo je nenadoma prišlo povelje, da mora Ivan v vojake, ogroženo domovino braniti. Kmalu je pisal, da so ga poslali na mejo, a jim obečali, da bodo šli čez kratke tedne domov. Iz tednov so postali meseci, iz meseci, iz mesecev večnost. In zdaj ga ne bo več. Nikoli več. V tujini, daleč od nje, brez nje je odšel v večnost.... Plašne oči so ji z grozo begale naokrog in iskale, kje bi hereto, ki bi ji v tej strašni uri priskočil na pomoč, podprl jo z ljubečo, fco^ lažečo besedo. Nikjer nikogar. Le breze šume pritajeno in žalostno.... Letoviščar je kakor metulj; lahkokril išče cvetlic in travnikov in življenje ga boža kakor metulja. Izlegel se je v tistem trenutku, ko je v hotelu izmil prah potovanja s sebe. V tem trenutku je ostavil tudi ■sva.) poklic. Tudi svoje ime ostav-lja. 'Xamrec v knjigi za goste. Tam gat odda kakor klobuk v garderobi. •Uradlp.o «o ga zabeležili samo kot številko: "St. 36 hoče biti prebujena jutri ob 5!" — 52 hoče danes obedovati s sobi f* Tako govore isedaj o njem. Tudi" hotelski ravnatelji vedo, da žive metulji brez imen. Njemu pa ostane .sedaj rešitev svojevrstnega« vprašanja, kako bi za tako kratek čas najbolje izkoristil toliko prostega časa. Tn v tem. kako rešujejo problem najboljšega brezdelja, se ločijo med seboj vwi, ki jih je za diferenta-cijo neobČntljivi pojem "letoviščar" vrgel na on kup. Tu se prenehal razvojna zgodovina, ki je za v.se enaka, in se pričenja gola. opisujoča zoologija. Ta pozna kakor pri metuljih le tipe in družine. Naj-prvo pade v oči lev, ki išče odpočitka. Niti trohice poklicnih ostal in ni več na njem. Poklic si je napravil iz odpočitka samega. Vdaja se mu 'z vso vnetostjo. vestnostjo in fanatizmom. Njegov od-počitni trening se prii'nn s tem, da ugotovi koj ob prihodu .svojo težo. Osoroj se tehta "vsak (lan. Z menjajočim se* uspehom, t'esto v/liva sprememba- zraka porazno in na ii- ; pti. En sam pogled nanje nas je prepričal, da so na jgenialnesiši med vsemi, ki iščejo počitka, tako rekoč rojeni letovišča rji. Kajti problem prostega, neurejenega časa. ki je ."as letovišča rje v. so rešili intuitivno in brezčasno. Vedo, kako naj človek lenari, n? da bi se dolgočasil: srečen s seboj in tz življenjem. BRIANDOVA ZAPUŠČINA NAP&ODAJ POSESTVO štv. 8, Trebelno pri Mokronogu, nova hiša, vsa gospodarska poslopja, 7 glav govedi, lepi gozdovi, vinograd, njive in travniki. Natančna pojasnila daje: Frank Nahtigal, 46 Hook Ave., Toronto, Oni., O&n&da. (3x6,74«) Osamljena gospa z otrokom, ni nikoli osamljena, temveč vedno v skupinah. iNajmanj pa se ji pridruži drupra osamljena gospa z otrokom. Vsi štor je tičijo v širokih hlačah in žakejih in posebno malčki so videti zelo dražestni. Kadar .stopajo po travnih poteh »knpaj. vsaka mati z otrokom ob roki. in izmenjavajo v globino segajoče misli o odsotnih zakonskih drugih ter o moških sploh, pravi jubilejni gost svaii ženi, ki sedi poleg njega v travi: "Poglej, kako ljubko!" Oba sta stara in potrebna odpočitka. če sta prehodila košček poti. Jubilejni gost prihaja že deset ali pet in dvaj-het let vsoko poletje v isti kraj. S tem krajem je s svojim čuv-stvovanjem zvezan oisebno kakor s kakšnim vrtom, ki je njegova last in v katerem išče miru po naporih vsega leta. Njegova odlika je zvestoba. Zato uživa vsakovrstne prednosti v hotelu, kjer ga sprejemajo na posebno svečan način in kjer ga čaka posebno udoben kotiček. Prijatelj poljedelstva ra'bi do Po smrti francoskega vnanjega ministra Aristida Brianda so nasprotniki njegove politične smeri raztrosili vesti, ki so imele namen onečastiti spomin velikega pokojnika. Govorilo se je, da je Briand z:.pustil ogromno premoženje, katerega si je bil baje nakupčil ket vn&nji minister sa svojega ministrovanja. Zdaj demantira vse te vesti izvršitelj Briandove oporoke, advokat Grosrichard, ki brani Brianda pred napadi nacionalističnih krogov. V podkrepitev svojih trditev citira Grosrichard besedilo oporoke pokojnega ministra, ki pravi, da zapušča svoje posestvo Cocherel svoji sestri, vse ostalo po svojemu ne- Da bi se zaščiitila p?ed letalski-• napadi in pred bombarde ..'z ladij, je kitajska osrednja vlada ček udaril na svoja močna in ši roka prsa in ponosno pristavil: naPadi in Pred bombardementii "Toda jaz sem bil tedaj opica....! MED PLJUČNICO ZBLAZNEL Iz Lipnice pod Gradcem poročajo. • da (jp zblaznel v svoji hiši 34-letni delavec Ferdinand Miil-ler. Dobil je pljučnico in je že nekaj dni ležal. Zadnjo noč pa je vročina tako narastla. da'so poklicali zdravnika, ki je bolniku da! injekcijo. Bolnik se je izpr-va nekoliko pomiril, potem pa je planil iz postelje in udaril zdravnika. ki se je pred močnim možem rešil z begom. Nato ije M«>ller razbil vse zdravnikove instrumente. začel metati kozarec in posodo v šipe in slednjič pograbil kuhinjski nož te z njim napadel •svojo družino, ki pa je srečno ušla Blaznež je iztaknil škatljieo vžigalic in zažgal postelje v sobi. Raztrgal je vso obleko na drobne kosce in sežgal tudi bankovce prihranjenga denarja v znesku 70 Šilingov. Ko je hišni gospodar prišel, d« bi pomiril bolnika, je mora! bežati ild tem je ogenj v T . ^ „ sobi uničeval posteljnino. (io»po- caku. Po objavi teh dejstev nada-| . , . I dar e potem sk«*- šico. Ob začetku svetovne vojne si je v Cocheredu kupil domek za SOOO frankov. L. 1920. je bilo v Co-3licrelu naprodaj največje posestvo v okraju. Bilo je to imenje La Cailleterie, ki je bilo kupcem na- žar. pri tem pa seveda uničili vse pohištvo uboge družine. Nato - . „„, i vreči na «rasilee. Pri tem pa mu p J ni imel dovolj denarja, da bi; . 1-1*11 ,__;i . J J hp na mokrih tleh spodrsnilo, rta p^čal vse naenkrat. Zato je plačali . M (,asIk.; lxhv\mt\Hn prvi obrok v znesku 189,000 fran-)jn ^ vfakni|i v pj.isilnj jopir, R(1_ silni avto jo nesrečneža prepeljal v graško bolnišnico. Ni pa mnoga npa»nja. tla bi nesrečnež, ki ima zelo hudo pljučnico, po v>eh teh kov. Šele ko je pozneje postal vna-nji minister in stalni zastopnik Frsncije pri Društvu narodov, }e spravil toliko skupaj, da je poravnal ostanek ^olga. K temu se je .....1 ." , • -•»•„:,, . - . , j dogodkih ostal pri življenju. oriamžila se Nobelova mirovna na-j^rada. To je oila zanj prava sreča, k&iti zdaj je imel milijon in je fcu-: pil za 110,000 frankov mlin v La: Ramiersu. V gotovini je zapustili Biiand ob svoji smrti 132,000 fran*! kov pri neki pariški banki, poleg j tega pa jahto in zelo skromno pohištvo iz svojega pariškega stanovanja. premestila svojo prestolnico iz Nan. kinga (kar pomeni po naše južno mesto) ob Rumeni reki v Lojang, kar pomeni toliko, kakor zahajajoče solnce. To mesto leži 1100 milj severnozapdno od Šanghaja v provinci Honan. Le redkim je znano, da je bil Lojang že od 1. 250 pr. Kr. do 6. stoletja po Kr. z malimi presledki kitajska prestolnica. Sloves Lojanga je v politični in verski zgo-o.ovini kitajske države zelo velik. Buddhizem, ki je prišel na Kitajsko iz Indije, se je v Lojangu prvič uradno ustanovil pod cesarjem Mingtijem, ki ga je sprejel in priznal brez pridržka. Danes ima Lojang pol milijona prebivalcev, duh novega časa pa se n: prodrl vanj. Kakor pred tisočle-ji, vlada v Lojangu še tradicija starega Konfucijevega duha. Rodbinske zveze, stari člani, obstoje še v svoji patriarhalni obliki. Na stotine prebivalcev nosi še vedno kite kakor v dobi Mandžu. Spričo teh dejstev se človek ne more čuditi, da pogreša nova kitajska prestolnica mno -gih pridobitev moderne dobe. n. pr. elektrike, telefona in vodovoda, Foina prometna občila v Lojangu so rikše, kamele in osli. Šele s prihodom osrednje kitajske vlade se je odpri prebivalstvu Lojanga nov fevet. Ljudje so takrat prvič videli avtomobile. Listi, ki pridejo v Lojang, so najmanj osem dni stari. To polmilijonsko mesto nima niti enega svojega lista, .v trgovinah prodajajo samo kitajske izdelke in plavo kitajsko oblačilo je edino o-oelo, ki ga vidiš na cesti. Kroja-če%- za evropske obleke ni. Uradi narodne vlade so začasno v javni mestni knjižnici. Druge oblasti so se uslalile v ljudski i n 'kmfetski šoli. Velike palače, ki si jih je bila ■zgrrdila vlada v Nankingu, pa so pra. ne in verjetno je, da ne bodo nikoli več videle stanovalcev. OPICA Umrlega pesnika Jean Richepina, mačinom istotako v .zabavo kakor j ki je bil do pozne starosti izredno v jezo. čeprav ne zna pravilno prožen in živahen, je nekoč vpra-držati niti kose niti motike, se po-! šala mlada dama: "Morda sem in- MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA Ljubljana, Prešernova ulica št. 3 Ima vlog nad 430,004.000 Din. JE NAJVEČJA REGULATIVNA HRANILNICA V JUGOSLAVIJI ZA VSE VLOGE JAMČI MESTO LJUBLJANA Z VSEM PREMOŽENJEM IN Z DAVČNO MOČJO SVOJIM Vloge se sprejemajo na knjižice in na tekoči račun. Naložbe proti odpovedi se obrestujejo po dogovoru kar najbolj ugodno. Rentni davek od vlažnih obresti plačuje hranilnica sama. : : ROJAKI, Id hočete nalagati svoj tlenar v stari domovini, obr nite se na Mestno hranilnico ljubljansko! Denar morete poslati po vsaki banki, hranilnici pa pišite, po kateri banki ste denar nakazali, kdaj ln koliko. Napišite tudi svoj natančen naslov, da Vam more hranilnica odgovoriti. —— — — — — — — — Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi. pri "GLAS NARODA" 216 W. J 8th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN =SSSJ "OL Al R1KODA1 NEW YORK, THURSDAY, JULY 7, 1932 THE LARGEST SLOVENE D AIL 7 In O 8 A CIN GOSPODA PIJA ROMAN EE bVLJENJA. Za Glas Naroda priredil 1. H. B II II 4.1 (Nadaljevanje.) HAGIA SOPHIA Kot bi malo ^Ijubovala. -dvigne Lili glavo in reče: — In ko bi to bilo, mati? — Xiču>ar ne bi imela pcoti temu. — odvrne gospa llza pri-jMM in s pritrjetvalninL nasmehom. Najlepši biser cerkvenega stav- Krepko stisne Lili roko svoje matere: da jo jc zabolelo in to barstva: Hagia Sophia v Carigra-je bil obenem njen odgovor in zahvala. . . | du, polagoma zopet odkriva svetu In kakor gospa Hedvika. je tudi gospa llza morala misliti: cvoje pravo lice _ svoje prekrasne mozaike iz krščanske dobe. Že sultan Abdul-Medjid je bil s»di mi- METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE Pij« jt» bila 'zadovoljna z Llinim predlogom; proti materi se ,i»- čutila tu ko odtuVno in osramočeno. Kaj naj bi še ž njo govori^ ? Kako težka je b la sinoči ločitev od Volbenka — pred očmi materi! N'i jima privoščila niti trenutka, da bi bila sama. Tako rada bi mu bila povedala. ga ne bo nikdar pustila, pa naj mati določi, kar hoče — toda niti besede ni mogla izpregov<»riti. ko ji je za i'nvo poljubil roko mi rekel: — Pija, jutri te zopet vidim. Imam š«» marsikaj s teboj govoriti. Teh besed .s<> je oklenila. Potem bo tukaj tudi Hinko in oba se bosta mogla izgovor.t i. Lili i> našla toliko ino/.noli in je bila polna upanja, »la je njeno prepričanje skoro nalezljivo vplivalo na Pij«, ki je postala že malo boljše volje. Davno preti prihodom -vlaka ste že bili Lili in Pija na postaj; in srei obeli sta utripala, ko konečno pripelje vlak. Hinko gleda >kozi okno. 'Njegove ostre oči so že zapazile med množico obe dekleti, še pred no sta ga sami zagledali. V pozdrav jim maja •■> čepieo. Pija in Lili postanete pozorni. Ko ga spoznate, mu mahate nasproti ter sto'ete ob vlaku. Hinko prvi skoči z železniškega voza. M«*dtem ko n« prej pozdravi sestro. že iščejo nj«ffove oči Lili. katere oči so ž reče počivale v njegovih. Nato pristopi k njej. Poda mu l«hno*tresočo roko, ki jo pritisne na uvtnice. — Kot vidite, milo tljiva gospiea. »»in takoj s|ea. gos|Hx| doktor. Pija je poglavitni vzrok, da sem v klirala. Potrebo enio vašo pomoč proti materi. Pa saj deli. Ko v čakalnici drngcg;* razreda najdejo primer' prične Lili razkladati. Ako j«* bilo ir«*h«. jc znala Lili prav kratko vse povedati, tako da je Ilinko. ki j«- navzlic svojemu naraščajočemu presenečenju ni prekinil, kmalu videl, kaj je ua stvari. Pija Mili tiho. Ni mogla ubraniti dvema kristalnima kapljicama. da ste obesili na ia ene trepalnice in nato zdrknili po bledih licih. Hinko j«* to videl Nežim ji položi roko na ramo. _ X«. jokaj. Pij*. Skrbel bom za to. da se ob trmoglavosti naše sicer tako rammtie matere tvoja sreč« ne razleti. — pravi Hinko z odločnim glawm. _ Mislila X'UI si. doktor, da !><».■*»«• najin zavetnik, zato sem dovolil«, da »itn vas včeraj i*okli«-*l*. — pravi Lili. — y.a kar sem vam MU« hvaležen, luilostljiva gospica. Zgovoren pogled, pod katerim J-ill lahno zarili. je spremljal njegove besede. Lili pogldca na uro. nato pa pravi: —» Zdaj pa moramo hiteti. dw bomo t«m'-ni do kosila. — Najprej prosim, v kak hotel. __Hotel, gospod doktor! Stanovali boste pri nas. »Naša hiša ima toliko prostora. Moja mati je že vse uredila in pripravila. Tu ni nobenega obotavljanja! — pravi Lili veselo. — Kako bo pogledala J,r"s|>a Hedvika, »>em pa zelo radovedna, ko bo njen sin tako nenadoma .stal preti njo. Prav gotovo bo mislila na kake čarovnije. In bilo je skoro tako. Ctnspa Hedvika. ki je z ročnim delom v 5ok::!i sama sedela na terasi, svojim očem ni mogla vrjeti. ko Hin-1. o nenadoma stopi pred njo. Naglo skoči na nope in ga gleda z velikimi <»<"■ ni i, nezmožna govoriti kako besedo. Hinko Mo'i pred presenečeno materjo z lahnim nasmehom, ker je vedel, da izadej opazujete ride gospa llza, tako dfr so morala nadaljna izpraševanja izostati. Za tem pa pridete tudi obe dekleti. Z žarečimi očmi gleda Hinko Lili, ki je stala pred njim sveža in cvetoča kot žareči pomladanski dan. Lili odgovori na ta pogled z očarljivim, dekliškim, nekoliko plahim nasmehom. Gospa Hedvika opazi te poglede, ki no bili gotovo nekaj nenavadnega za dva človeka, ki sta se komaj spoznala*. Kaj je bilo to? Tega si ni mogla pojasniti. Toda pr»v gotovo se ni varaJa! Njene oči še ostrejše opazujrtjo — tudi njen sin *e ji zdi drugačen, bolj razburjen — ne tako miren kot navadno. In na Lilinih licih je gorela rdečica, katere vzrok ni bila vročina zgodnjega poletja, na katero se je Lili po krivici pritoževala, kajti tako vroče ni bilo. Pogmmrjajo se o vsakdanjih stvareh, o Hinkovi vožnji, o go-soej Zadnikovi. samo da so se ognili najbližjega — kajti vsak ča* so pričakovali gospoda HarbiAi, da pride h kosilu in do sedaj je moral biti čaN izpolnjen. (Jospod Harbič pride; iz velikf prisrčnostjo pozdravi svojega mladega gosta. t Hinko je s svojim prikupljivim, resnim in gotovim vedenjem napravil nanj kar najboljši nt is. Vsi gredo v obednic«. Lili je imela prvo besedo. Bila je predeta notranjegu veselja, kar je celo gospa lira opazila, tako da je tudi sama pričela opazovati Lili in je mogla na odkritem dekliškem obrazu brati različne »stvari. Po kosilu se je gospa llza posluiila priložnosti, da 'jo neopaže-no vpraša : — Uili. ali je doktor Hrastnik vzrok, da si se že vnaprej odpovedala gospodu Ribiču, še predno si vedela, da se zanima za kako l'c to prišlo tako naglo/ IJila ji je uganka. Lili ni nikdar prejela pisem (»d tujih oseb. Ali je bilo ono krat-' noif.ga stoletja poklical dva itali ko srečanje z mladim doktorjem pred Božičem tako mogočno, da ' * ga Lili ni pozabila? Sedaj šele tsi je mogla* gospa llza razlagati Li-lino veliko zanimanje za vso llrastnikovo družino in njeno veliko prijateljstvo do Pije. — Xi potrebno, Lili. da ste ti in Pija navzoči pri razgovoru nuni materjo in sinom. Pojdite obe v sobe ali pa na» ^rt, — pravi gospa llza. — zdaj bom spustila kamen v tlolinV>. I)r. Hrastnik se je zelo zanimal za knjižnico in pazno si je ogledal lepo sobo, iz katere so vodila šin>k;> vrata na teraso, ki so •jila odprta in so prihajali 'v sobo prijetni solnčni žarki. mm. (Dalje prihodnjič.) PARADIŽNIKI POVZROČAJO RAKA? Prebivalci nekaterih krajev trdo-1 lagah sarkeme. V zavodu prof. vratno ratrjujejo, da paradižniki Arkanazyja v Ženevi je ameriški u-pogubno vplivajo na raka. So celo čtnjak demonstriral svoje odkritje, ljudje, ki mislijo, da paradižniki In prof. Askanazy je ne samo po-naravnost podpirajo to strašno bo- trdil Bellowsovo odkritje, temveč SHIPPING NEWS j:nska strokovnjaka, da bi preprečila razpadanje te čudovite stavbe. Brata Fossati sta takrat očistilo, več mozaikov, ki so bili z apnom pcbeljeni, a vseh nista smela, ker je turška vlada hotela, da ohrani svttišče sedanji značaj islamske mc.šeje. | Sedanja turška vlada je pa tudi v tem pogledu širokogrudnejša in je dovolila Bizantinskemu institutu Združenih držav, da odkrije vse po-lx#j*ne moraike. Dela bo vodil ravnatelj zavoda prof. Whittemoor in 9- Julija: , . , .. ... , . , . Ile d»- Fr;inpp v Havre bodo trajala približno deset let. | r.r.m~n v cherbuur* in v itrcmen Frof. Whittemoor upa, da je o- Veendam v Boulogne »ur Mer hr njen pod beležem marsikak «2. Juiij«; 8. Ju'iJa: Majestic v Cherbourg Lapland v Havm I ga je celo razširil. Prvotna domneva, da so palica- pivdragocen biser bizantinske u-metnosti. Res, da so Turki mnego uničili, vendarle treba vpoštevati, da je dal sultan Mohamed ob osvojitvi Aje Sofije javno obglaviti vo-jr.ka. ki je hotel poškodovati del pročelja. Se mnogo več so pa uničili bizan- Jc bakterije samo v soku paradiž-' tinski bikoborci v 8. stoletju, poseb- ' no Le kjj ovrž:na, ko so preiskali para-1 pajo. da je še ohranjen "Kristus d.žnike iz Švice, Italije, Angine.'P r.krator", ki je obvladoval vse Afr.ke Avstralije in Zedinjc-nih dr-j središče kupole in ki ga je ves pre- ,tz£n. Ker so pa profesorji medicine že opetovano ugotovili, da je uditve niso brez podlage, so začeli preiskovati vpliv paradižnikov na'nikov iz gotovih krajev, je biLa ta-] no Leon Izavrijski. Vzlic temu u-človeški organizem. In rezultat je bil presenetljiv, kajti izkazalo se je. da paradižniki posredno res podpirajo ali pospešujejo proces raka. S tem pa seveda ni rečeno, da so paradižniki nezdravi ali da povzročajo raka. Znanstvena raziskavanja so pokazala, da. lahko različni ytamini podpirajo razvoj raka. S poskusi na živalih v tem pogledu sicer ni bilo ° docela pojasniti vpliva vi-B na. novotvorbe ra-oa poskusi dokazali, rast karcinoma in _.pira. Tako so na pod-ki so jim dajali mnogo vitaminov B. opazovali novetvorbe, ki so šele pod mikroskopom pokarale svoj pogubni značaj. V paradižnikih so namreč vitamini B. V tej zvezi IfiM-hambcau v Vigo In Havre 14. julija: j* Ibf-rt ffcilfn v ChertMHirg In lli;mt>urs Berlin v Cherbourg in Kremen 16. julija: Anuitania. v riierbonrj; ITnte lifancamano v (Genovo 19. julija: t^>viattian v fliPrtiourn I-'urripu v Clurbourjf in v liremen Champlaln v llavre 21 avgusta: Columlius v Cherbourg In v Bremen 24. avgusta: s-'uitKai t v Clurtioui p ln v Bremen I •fiitsrhlajtd v Cherbourg In v tlaru-t-urg £6. avgusta: e C«>:ite Riancamann v Genovo Homeric v Cherlxiurg WtHernland v Havre 27. avgusta: !!»■ i!e Kran<-e v Havre I i Ii k.i«!' v Havre Minnow i ska v fhorbnnrjc Uotterdam v Ciierbourg in v Boulogne r.'r Mer 10 -lvgusta: I.«'Viallian v <""lierl>ourg l-ufajette v Havre I'res. Harding v ChJ-rlKHirg v Ham-'Jirri; t:r«-men v Ch<-il)ourg in v Bremen 11 avgusta: ('ijTipir v CherlK>M rg A>|iiitaiiia v «*ln-rlH,urg Roma v Genovo ž.iv. V vseh so namreč našli bacil vzet: videl še Clavijeo leta 1402. — iste vrste, namreč bacil, ki velja za V^; kakor čakajo krščansko umct-|?t pc.vzročitelja raka. V paradižnikih nnsL nova razodetja njenih davnih niympii bi torej bile bakterije, ki povzročajo vrednot. raka in tako naj bi paradižniki ra- . ----- ka ne samo posupeševali, temveč tud. posredno povzročali. Drugi u- P070R čenjaki pa to demnevo odločno za-' * v/Z-v/lV. IVvfOHeveIt v Cherbourg f "herbouric Heriihurg v Cherbourg In Hamburg Si uf ga rt v Cherbourg iu Bremen 22. julija: Roma v (Jenovo h ris v llavre lv«lgf-nland v Havre V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parnlku ILE DE FRANCE 9. Julija (opoldne) 30. Julija — 27. Avgusta črtali iz . CALIFORNIA jedilnega lista: on namreč pravi. Fontana. A. Hoehevar da posku-^i omenjenega A%eričana gan Francisco. Jacob Lausbln ne morejo biti merodajni. Nikjer ni COLORADO Denver. J. S^hutte Pueblo. Peter Cu.ig. A. SaftiA pomnoži količ.na vitaminov B. ki'icnje, lahko vplivajo tudi na člo- walsenburg1S M^J^ Bayuk pospešuje rast vebče, torej tudi veka. ! rast v obče. torej tudi rast docela_____ so pa da tudi domnevati, da se s rečeno, da snovi ali mikroorgani-prevelikim uživanjem paradižnikov zrni, ki povzročajo pri živalih obo- nis^hnih in skritih zarodkov raka.' Ker se zdravniško še n? da u^oto-i viti, kdo ima v svojem telesu za- rr.dek raka in kdo ne. se tudi ne di tečno ugotoviti, kako daleč morejo .^.ladižniki vplivati na postanek raka. Zaenkrat dopuščajo zdravni-j ki samo možnost, da lahko vita-' mini B podpirajo tudi rast zarod-] kov raka. | Ugotovitev začetnega stadija ra-' ka ali zarodkov se zdravniški vedi! še ni posrečila in gotovo bo pre-1 teklo še mnogo vode. predno se bo učenjakom posrečUo točno ugoto-1 viti, od kod izvira rak in kako se začne. Zaenkrat je postanek te1 strašne bolezni še zavit v temo in mnenja učenjakov se v tem poglc-1 du močno razlikujejo. Večina uče-' njakov je mnenja, da povzročajo raka runanji vplivi, nekateri ga pa j pripisujejo gotovim bakterijam. — Tem presenetljivejše je poročilo a-meriškega raziskovalca C. M. B?l-lowsa, ki se mu je baje posrečilo s pomočjo posebnih, iz paradižnikov vzgojenih bakterij izzvati na pod- ! INDIANA Indianapolis, Louis Banlch CENA ILLINOIS 1 Aurora, J. Butchar Ch.cago. Josepn B:ish. J. Bevčlč, J. Lukanich, Andrew Spillac Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle. J. Spelich Mascoutah. Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich 2j julija: l:er»-nKaria v fherb'»urK V«.|endam v Rmilrxiie Fur Mer U« in:i V (ii'li'iva 28. Julija: >Iaj.-s«i<- v Cherbourg I«e»;r;iBse v Havre I'fiitn-hlaml v CliFrbmirK in llambois Biemen v Cherbourg in v Firemen 29. iu'ija: Western land v llavre 10 ju'i'a- 11.- r!»> Kranr-e v Havre .*»t I.ouim v ChertxMirg in Hamliurg K«»tfor-lii m v H.iuli.K"" but Mer Conle (iratidp v Ceriovo FRANCE 16. Julija PARIS 21. Julija — 2. Septembra NIZKE CFNK DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne Mtte vpra-iajte naše pooblaščene agent* eJpeaeh. .fine in STATE STREET. NEW YORK S ITALIAN @)LINE "ITALIA " — "COSULICH" 1 State Street, New York DIREKTNA SLUŽBA V TRST m DUBROVNIK DR. KERNOVEGA BERILA JE J.NI2ANA Angleskoslovensko' 8erilo (ENGLISH SLOVENE REAOERi Si»ne Mmo Naročite ga, prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 West 18th Street York City DRUŠTVA Ki NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ~ 7ABAVE OGLAS U JT E "GLAS NARODA" m čita umo »m članstvo, pač pa ni Slovenci ▼ Tail okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar MARYLAND Steyir, J. Cerne Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stuiar MINNESOTA Chisholm, Frank Gouže, Fran* Pucelj Ely, Jos. J. Peshel. Fr. Sekula Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia. Frank Hrvatlcb Waukegan, Jože Zelene MISSOURI St. Louis, A. NabrcoJ MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck NEW YORK Gowanda, Karl Strnlsba Little Falls, Frank Maale OHIO Barbertcn, John Balant, Joe Hi£ Cleveland. Anton Bobek, Chas Kawinger, Jacob Resnik, John SJap nik. Euclid. F. Bajt Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant ln J. KumSr Nilea, Frank KogovSek Warren, Mrs. F. Rach&r Younestown Anton KlkelJ OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblh_* PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jaki^ Bessemer, Mary Hribar __ Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerlna Conemaugh, J. Brezovec, V. »to van še k Crafton. Fr. Machek ExDort. G. Prerlč, Louis Zupan, čič. A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest Cit7, Math Kamln Green sburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank k \ renchack 16. JULiJAConte BfAKCAMAKQ 23. JULIJA ....ROMA B'-<-s. H;«.r.linji v cii.Ti.uurc in "«ml>ur? j Od New Yorka do Trsta v 11 DNEH avgusta: | RAZKOŠNE IN OGROMNE L A O J E New York v Ou'rlMiurfi in lis« ml mri; I pkihoijnja tmi'LiTJA s a.Bu.ta: 7. JULIJA . SATURNIA H'.iiicric v rh«Tl>nurg 1 l-il iMtul v lluvre 6. avgusta: , hiiropa v ClifrlKiurK !n v Bremen I-iiTayette v II;i\tp Vn.id.im v Clierlourg In v Hatn-h.irg r>rf-sd«-n v Chvrlw>urg in v Bremen '2. avgusta: 1'ans v llavrp «' • ■ > 1111»i«• v (""hf-rbnur^ F» nnland v llavre 13 avgusta: A'lgUStUR V n^nnvo Mhiticl'.nka v Cherbourg Statfndani v Cherbourg in v B. avgusta: SATl'RN'IA V TRST Milwaukee v r"h«»rb')urif in Hamhiirsr Vo'endam v Cherbourg in v Itoulogn^ rui Mer VSE PARNIKE važne za Slovence zastopa: I LEO ZAKRAJSEK Gt-neral Travel Servire I 1339 Serond Ave, New York. N.Y. Irwin, Mike Paushek Johnstown. John Polantz. Krayn, Ant. TauželJ Luzerne. Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. KoprlySek Midway. John 2-ust Moon Run. Frank PodmllSek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. \rh, J. Pogačar Presto. F. B. Demshar Reading. J. Pezdirc Steel ton, A. Hren Unity Sta. in okoUco, J. Skerlj. Fr. Schifrer West Newton, Joseph Jovar Wiliock, J. l/eternei UTAH Helper, Fr. Kreb* WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik *n Jot Koren Sheboygan, Leo Majcen WEST ALLIS Frank Skok WYOMING Rock 3prings, Louis Tauch^r Diamondvllle. Joe Rollcb New York City Je $7. celo leto. Naročnina za fcvrono le »7. z« I«. w> Vsak zastopnik izda potrdilo ie svoto, katero Je prejel. Zastopnik* rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "GJaa Naroda": Za eno leto $0.; za pol leta $3., 1 za štiri mesece $2.; za čet-* leta $1.50. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N. »»