Jlnton Leskooee: 1. Mirno in premišljeno je podpisoval župan Janez Kafol spise, ki mu jih je 7. vnemo predlagal občinski tajnik. Lahko mirno: Najlepša hiša v vasi je vabila domačine in tujce, naj pokusijo iz slovite Kafolave kuhinje, naj srebnejo od poStenega soda; za vasjo je pela žaga dan in noč, vozniki so odvažali na vse vetrove blago, ki mu ga ni bilo para v deželi; ob sobotah se je izplačevalo redno in pošteno; iz trgov in mest so se oglašali snubači, ki so slišali o lepoti, bogastvu in pridnosti Kafolove edinke. — Občina je irila urejena, kakor nobena v okraju — strela božja, Kafol tako hoče in tako mora bitil — Vse je zadovoljno, brez hinavstva, vse je v redu, inora biti. — Obrajtan navzgor, spoštovan navzdol, srečnih Ijudi ponosni župan je Kafol, dobro delo, dober zaslužek, dobro življenje, mirno spanje, mirna vest. — »Še to-le, gospod župan!« Drobni list papirja je veleval, naj se jutri, na Veliko soboto, razglasi javna dražba premi&nin in nepremičnin Jožefa Ponude, ki mu kajža čepi, ki se mu kajža podira gori na klancu. »Glej ga, zloanka — ali res?« — Kaf.)l je odložil pero in se zazrl slcoz okno. Jutri torej po vsem svetu zvonovi in petje in procesije, v Kafolovi občini pa — boben. Odkar županuje Kafol, prvič bo ben. Nemiren je postajal tajnilc, a župan ga ni videl: Skoz okno mu je šel pogled, pa tudi tam, kjer ga je ponavadi, no, vedno, pozdiTavljalo in vahilo visoko pročelje Kafolove hiie , ni videl dames ničesar; prazno je bilo tam, v megli zavito, kakor zakopani in zabrisani spomini. Mirna vest! — Tajnilc je zakašljal. »No lahko greste, po praznikih pa spet.« Kafol se je obrnil od okna in pokimal tajniku, tki je naglo, z zmedenim pozdravom vzel kloibuk in izginil za vrati Župan si je podprl glavo in pred »>čnii so zaplesali spomini Krasno pomladansko jutro je oznanilo Veliko soboto. Zvanovi so svečanastno ubrani oglašali vesoljnemu svetu odrešilno zmogoslavje, še narava je udarila v veseli zbor svojo svežo Alelujo: Prvi z\rončki so zazveneli, prve vijolice »"iduhtele. Po vrtoviih in njitvali so se razbežali veseli dečki z blagoslovljenim ognjem v loncih, da natrosijo Velikonočnih dai*ov na polja in travnike. Pesem upanja in reselja je šla po vsera Vstal jesvetu, mladila lica, grela srca, bodrila bolne in stare, zlatila mlade in zdrave. Župan Kafol je postal na pragu in glcdal na cesto. V veži sta se sukali mati županja in edinka Mara. V velikih loncih se je kuhalo pleče, &koz roke pridnih kuharic pa so drseli sveži rdeči, mcnlri, pisani piruhi. Velika družina — veliko delo. Kafcrt se je obrnil in pogledal v vežo. čudno: Zakaj se je moral ujeti prav v hčerine oči, ki so ga gledale vprašujoče, če ne izzsivajoče. Roka, ki je v žepu stiskala kos papirja — o, od sinoči ga nosi pri sebi, tisti drobni list, ki veleva dražb<j! — je v zadregi šla preko lica in popravila klabuk. Prvič je neodločen Kafol, odkar županuje. Razglasiti davi ni pustil, a kaj sedaj, kako naprej? Kafol je stopil v vežo. »Pridi maJo noter, Mara!« Stopil je v hišo, za njim hči. Tam je sedel Kafal za mizo, položil klo buk na klop in vprašal naravnost: »Kaj je s Ponudovim Markom?« Mara je obstala pri vratih, vedno isti pogled. Ob očetovem nagovoru pa se je zdrznila in povesila oči. »Tisdo, da, tisto! — Oglašajo se od povsod, bogati in pridmi — no, Kafolova se pa zazija v bajto!« iNeusiniljen je bil ože. In še dalje: »Ne rečem, zastaven fant, tudi priden, — ampak bajta se podira, prodana —«, tu je Kafol prestal in stisnid papir med prsti. »Kaj ibo totrej?« Mara dvigne oči, počaka; ko pa vidi oster očetov pogled, se odloči: »Saini. iste rekli, da je priden. Jaz mislitn, da bi bila srefena.« Sunkoma se je dvignil Kafol pni teh besedah. >No, in kaj?« — Stopil je pred njo. Mara pa ga je pogledala s svojimi črnimi očmi, z žalostnim nasmehom na ustnah in ni odgovorila. Kafol je pokimal: »Tako-le je. Gre in noori, pa čaka, da jo oče —. Ampak, zdaj je konec, alo, v kuhinjo in pamet, pamet!« Mara se je tdho obrnila in izginila za vrati. V veži jo je ustavila mati: »Kaj je bilo?« »Oh, saj veste! — Pravi, da je konec!« Pri teh besedah je stopil iz hiše Kafol. »Konec, da!« — In že je odšel po vrtu in na cesto. 3. Jožef Poiiuda pa je bil ouden patron. To-ideset let je čepel v svoji bajti na klancu, frata njive in travnik in pa drobna kravica so ga redile, a to je premalo za 3, zanj, za mater, za sina. Premalo. Ko je pa Ponuda več mislil, kakor delal, ko je bila inati več bolna, kakor ždraT«, ko sin — no, od vojakoT je prišed, nokaj res ana, a zdaj je prepozno. 0, Jožef Ponuda je bil tistib. eden, ki se drugim pomagali, kar tako, nevede, se potem od veselja naipili in zadolžili — pozabili, na koncu pa — Jožef Ponuda si je marsikaj pametnega izmislil, pa ničesar izpeljal; še drugim je toliko stvari natvezel, da so mu res verjeli in abogateli. čuden mešetar. Danes je-Velika sobota in pri Ponudovih vedo, pri (em da so. Tu ni treba več besed — zato molče vsi trije. Vendar — mati vzdihuje in si solze briše. Še praznike bodo preždeli v tej podrtiji, potem pa vsak po svoje: Oče in mati doli k abčini, nekaj bodo vendar pomagali dobri ljudje — Marko pa po svetu. PravzapraTr bi oslal laliko tudi v kraju, razume se na les in pa pri — nič, po svetu gre. A to je .prazna Velika noč, če ni Vsta,jenja, če je — pokop! »Ježeš, župaii!« Mati je šinila iz veže v hišo, kjer sta sedela brez besede oče in sin. Oče je listal kar tako po starem koledarju, sin pa tudi kar tako s prsti bobnal po mizi. Oba sta se zdrznila pri neverjetni navici, da prihaja župan. Oče se je celo dvignil in pogledal skozi okno. Res, Kafol je že v vrtu. — Ab kaj, radi dražbe pač, pa to ni novica. »Daber dan vsem skupaj!« je trdno in živo pozdravil Kafol, ko je stopil v sobo. »Tudi vam, gospod župan; oh, kaj bo, kaj bo!« je tarnala Ponudka. »Kar bo, pa bo. — Ampak jaz imam za Jožefa besedo.« »Oh, le potolaždle ga inalo, gospod župan! Že dva dni ne govori, ne pije, še žalosten ni; Marko, pridi, pustiva ju.« — Mati je odtarnala iz sobe, za njp Marko, brezbrižen in molčeč. Kafol je postal sredi sobe. Takrat se je Ponuda šele zdramil. Vstal je nenadno, prijazno pogledal v Kafola in zinil: »Sedi, Kafol. — Prvič si v tej hiSi, to se pravi, pri nas — in zadnjič.« In ko je Kafol sedel, sta molčala oba. — Županu je postalo neugodno, še rdečica mu je zalila lice. Ponuda se je čudil in molčal. Vseeno. »Tako-le ne prideva nikamor« — je iztisnil slednjič župan in spet utihniL Nenadoma pa so mu zaibliskale oči: »Strela božja — prodati se vendar ne boste pustili!« Ponuda mirno: »Vendar bo tako.« Župana je dTignilo: »To je tisto, — tdsto, staro, gnilo. — Ja, mar misliš, da sem pozabil: Trideset let je, tudi o Veliki noči je bilo, ko si pridrvel po klancu in srečal Kafola: Takrat je bil hlapec, brez beliča, no, male kupčije so ga dražile, to se pra-vi z eno besedo: Kdo je Kafola pregovoril k — no, pustimo to. Resnica je, da sem takrat — zaslu žil toliko, no, toliko, da ti nisi vedd, kaliko — a ti si, norec, spravil malenkost, plačilo v žep, norec, norec, vse življenjc je bilo tako, naj pa bajta govori —« Težko je sopel Kafol, v grlu ga je dušilo. Ponuda je molčal in gledal v mizo. »Da, pred tridesetimi leti ti k meni s srečo, danes jaz k tebi —« »Z dražbo!« — je z nasmehom vstavil Ponuda. »Tu jo imaš, glej, glej, takole se naredi« — Kafol je mečkal in trgal v ogromnih pesteh list papdrja, da so se koščeki vsipali vsenaokrog. »Ali smo mar psi, da si ne bi priznali, kar je — res!« Globoko se je oddihal Kafol, strmel in čudil se Ponuda. A govoril še vedno ni. »Kaj!«, je zavpil Kafol in treščil s pestjo ob mizo. — »še na kolena naj pade Kafol —« in že je skočil pokonci. Ponaida k njeinu: »Zupan, Kafol, ali je res?« — Oni pa je rvpil ves besen: »Konec zalezavanju — vasovanju ponoči, h Kafolu se pnide podnevi, z odkrito besedo, tako-le in tako-le, tisti potuhnjenec, tisti vaš Marko, v enem tednu hočem imeti konec, ali si tako star, mar je tako daleč do Kafola, da se stopi k njemu, da se mu reče: Navajen je dela, poniagal bo, — kakor smo si dozdaj, pravzaprav, da veš, — konec, konec, presneta banda!« Kakor vihra je zdrvel Kafol skozi vrata in po klancu navzdol. In ko je Zveličar vstal in na Veliko so boto popoldne počastil svoje vernike, ki so mu v pobožni in veseli procesiji prepevali alelujo, se je vsa fara čudila, kako li moreta biti za par Kafol in Ponuda, župan in berač. Župan pa je stopal v procesiji veljaven, vesel; trideset let je čakalo Vstajenje, pa je prišlo na koncu kar samoodsebe. Saj veliki, ki se poniža — vstame in še malega dvigne. Aleluja!