Iiiserati se sprejemajo in velja tristopna vrsta: 8 kr., čo se tiska lkrat, 12 ,, „ „ ,. 2 „ lri 'l X%J i> ,> »» i, u n Pri večkratnem tiskanji se •jena primerno zmanjša. Rokop i si se no vračajo, nefrankovana pisma so no sprejemajo, Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ckspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Mcdija-tovi hiši, II. nadstropji. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — k Za polleta . . 5 „ — „ Za eetrt leta . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr Za pol leta Za eetrt leta 4 „ 20 2 „ 10 V Ljubljani na dom pošilja a (>() kr. več na leto. Pol l li č bii list za slovenski uril Vredništvo jo Plorijanske ulice štev. 44. Izhaja po trikrat na teden in sieer v torek, četrtek in soboto. Govor poslanca dr. Vošnjaka pri obravnavi naučnega proračuna. Koroški Slovenci naj bodo potolažeui; fe prav nimajo svojega poslanca, vendar so uašli pomtč pri diugih slovenskih poslancih; posebno se je dr. Vošujak zdaj žs vdrugiČ krepko zarije potegni). Govoril je nam vtem iz srca, ko je tako energično prijel naučnegu ministra Konrada, ter osvetil natančno raznrre šolstva na slovenskem Koroškem. Njegov govor se glasi po Btenogrsliinem zapisniku: ,,Oglasil sem se za besedo, ker hočem osvetliti sedanjega naučnrga ministerstva delovanje, in hočem vse svoje pritožbe naenkrat povedati, da mi ne bo treba, pri vsaki posamezni točki oglasiti se. Mi slovenski poslanci imamo v državnem zboru težaven položaj. Mi spadamo k večini in se štejemo k vladni stranki, ter tudi glasujemo za vse vladne predloge. Tako smo glasovali za vojaško postavo, za gruntui davek, za hišni davek, za carino na kavo in petrolej. Ce se pa potem ogledamo po svoji domovini in se prašamo, je li vlada spoiuila svoje obljube, izražene v prestolnem govoru, zlasti glede ravuopravnosti narodov, kaže se nam prav žalostna podoba. Mi vidimo, da naša ravnopravnoBt pod sedanjo vlado nikakor ne napreduje, ampak le še rakovo pot hodi. (Res je I na desni.) Naš jezik je bil skoz desetletja veljaven kot sodnijaki jezik; zdaj pa se iz uradnij izbi civa, in še na Kranjskem, kjer je poleg 447.366 Slovencev samo 29 392 Nemcev in Kočevarjev, pravijo, da slovenščina ni v deželi navadni jezik, (čujteI na desni.) In njega svetlost g. pravosodni minister do zdaj še ni mogel teh krivic odpraviti. če se ozremo na šolo, vidimo, da hodi sedanji gospod naučni minister po široko raz-teptanih potih Strem»yrovega poaemčevanja. (Veselost na desni.) Njega svetlost, gospod ministerski predsednik povdarja pri vsaki priložnosti tukaj in v drugi (gosposki) zbornici, da on hoče ravnopravnost narodov; mi vsi smo ga menda dosti dobro slišali, ko je to povdarjal, samo g. naučni minister, ki zraven ujega sedi, ga neče Blišati. Visoka zbornica je že 1. 1880 sprejela dve resoluciji, kater h ena se ozira na srednje šole slovenske, druga na učiteljske pripravnice. Prva resolucija na klada g. ministru, naj uvede slovenščino kot učni jezik v vseh srednjih šolah na Slovenskem. Od tega je zdaj dve leti, pa v tem času se g. minister na tisto resolucijo prav nič ni ozrl, vse je ostalo pri starem in nič Be ni zboljšalo v tej zadevi, kakor bom precej naštel po raznih deželah. V Gorici je učni jezik na srednjih šolah nemški, akoravno je prav malo nemških učencev, ampak večinoma so Slovenci in Lahi. Nasledek tega je, da se mnogi učenci iz ljudske šole ne morejo v srednje šole sprejeti, ker niso dovolj zmožni nemškega jezika. Zadnj č ee jih je oglasilo za sprejem 44, pa od teh so jih je 14 odbilo s tem izgovorom, da ue zuajo dovolj nemški. (Čujte! na desni.) Ali bi se temu ne dalo pomagati, ako b j se izvršile moje resolucije, ter bi se vsai zal spodnjo gimnazijo in realko uvedla slovenščini^ kot učui jezik? Ali ni to velika krivica za kmečko prebivalstvo, da mora nositi pač vse državne bremena, da pa se njega zarod ne more po služevati v izobraženje srednjih šol, ter mora še prej vadnice obiskati, da se nemški nauči? V Gorici je taka vuduica, in učenci iz ljudskih šol morajo prej eno leto to šolo obiskati, prej ko se sprejmejo v srednjo šolo. Tako so za eno leto prikajšani v primeri b tistimi srečnejšimi narodi, ki imajo svoje narodne »rednje šole. V kljub tej vadnici se otroci vendar ne naučč dobro nemški, kar je umljivo, če se pomisli, da doma le slovensko ali laško govore. V Trstu in v Istri so samo nemške in laške srednje šole, slovenske in hrvaške pa ni nobenp, akoravno bi ae po njih številu morale ustanoviti. Na Kranjskem imamo tri gimnazije, v Ljubljani, v Novem mestu in v Krauji, zaznamovane kot „slovensko-nemške'. To pa ni resnično, ker te g mnazije so Bkor čisto uem-ke. V Ljubljani so za prve razrede takozvane slovenske parulelk?; pa na teh se ž« v prvem letu nekaj predmetov v nemščini podučuje, v tretjem razredu je pa že vse nemško, tako da se ne more govoriti o slovenskih paralelkah. Ravno taka je v Novem mestu iu v Kranji. Na Štajerskem je na srednjih šolah v Celji, Mariboru in Ptujem učni jezik nemški, akoravno je polovica učencev slovenskih ukljub temu, da so jih v prvem letu mnogo slovenskih otrok ne sprejme zavolj prepičlega znanja nemščine. Mnogi učenci morajo tudi v prvem razredu po dve leti ostati iz tega uzroka, ker se niso še dovolj naučili, ker učitelja še prav no umejo. Tudi to je zatiranje Slovencev, da morajo njih otroci po več let v šolo hoditi zavoljo neznanja nemščine, kar drugi narodi ne trebajo trpeti. Ali je evropejska civilizacija res občečloveška. (Iz ruske „Zarje".) (Dalje.) Pravega vzroka tej prikazni nikdo ne ve. Zgodovina pa ravno to pripoveduje o narodih, oni se rode, razvijajo, dosežejo najvišjo stopinjo razvoja, hirajo in umirajo — naposled umrjejo od kakega vnanjega vzroka. Vnanji vplivi pri narodih, kakor pri posameznih osebah pokončajo oslabelo telo, ki bi se pri polnej moči, v mladeuškej ali moškej dobi se lahko prenesle te škodljive vplive. Vnanji vplivi pospešujejo razpad živalskih in rastlinskih ravno tako tudi polit čnih in socijalnih teles. Red-kokrat, le kadar so vnanji vplivi preslabi ali ima še dovolj sile, da se jih brani, politični ali socijalci organizem umira naravne smrti —-to je starostjo. Kitajsko nam kaže tak primer. Telo tako ednorodno, ki je zraslo v t hoti in jedinosti, je nabralo dovolj sil, da Be brani vnanjih vplivov, kakor oni starci, o katerih se govor', da dosežejo Matuzalovo starost ali — da je smrt pozabila na nje. Živo delovanje je v njih že davno zamrlo, le telesno življenje se je še obranilo. Ali je čuduo, da je v takih organizmih ugusnil ogenj mladosti, in sila napredka? Napčno bi bilo misliti, da ko ti starci bili vedno taki, ko vidimo mnogo rezultatov dela, ki so ga prej storili. V takem hirajočem stanji se nahaja dandanes Indija: in sta se dolgo časa nahajali Egipet in Bizantija, dokler ju niso vnauji vplivi spodkopali in razdejali nju umirajočih teles. Ti deželi sti ležali bolj na križem potji narodov, in nisti sestavljali takih gromadnosti kakor Kitajsko, zato se je razpad hitreje zvršil in njih mesto so posedli novi živahni in čvrsti narodi. Ta zamenitev starih narodov daje bolj naprednjaški obraz zapadu nego vzhodu, ali nikakotšna posebnost uma ne daje zapadu monopola zgodovinskega gibauia. Napredek ni privilegij zapada, — pasivnost ue pečat vzhodB, a sta le znaka vzraBta kakega naroda, naj že živi kjer si bodi. Tedaj, ko bi bili zapad in vzhod popolnoma omejeni celoti, bi vzhoda zametavati ne smeli. Najvažnejši vzrok misli, da ne more biti nobene civilizacije razun evropejske (romano germanske) je nepravilno razumljenje zgodovinskih načel in njih napredka. Koliko je kaka veda dovršena, se vidi v njenej sistem'. Pod sistemo pu ne raumemo vnanje sisteme, kako te mora kaka veda razlagati, da se ložje zapomni, katere se sedaj po pravici jako jmalo ceni, ker b svojo delitvijo in poddelitvijo večkrat učenje bolj otežuje npgo olajšuje. Tu mislimo notranjo sistemo, to je razvrBtenje in delitev predmetov in pojmov, spadajočih v krog kake znanosti, po njih vzajimnem sorodstvu. Astromija se kakor vsaka veda lahko na več načinov razlag«, da se ložje razume; pa te sisteme tu ne mislimo, le razvrstenje samih predmetov astronomije, t. j. nebeških teles, ki pa ne more biti proizvoljno, a mora zadostovati djanstvenim mejsebnjnim razmeram. Dovršenost te sisteme je dovršenost znanosti same. Z začetka so mislili, da se luna, solnce in planeti vrte okrog zemlje, kmalo so spremenili prvo mnenje, in si predstavljali, da Be notranji planeti vrte okrog solnca in z njim okoli zemlje, potem pa da imajo vBi planeti podobno gibanje. To predstavljenje gibanja planetov je osnovalo sistemo enciklov. Pozneje Zdaj »e obrnem do učiteljskih pripravnic. Gled6 teh je visoka zbornica v 81. seji 1. 1880 »prejela resolucijo, da »e mora v učiteljske pripravnice v Ljubljani in Mariboru uvesti Blovenščina kot učni jezik, ker so namenjene za slovenske učence. Za ljubljansko pripravnico je g. naučni minister po dolgem dreganji res določil, da se nekaj predmetov podučuje v slovenščini, pa šo pri tem je bil nedosleden, ker se podučuje ua rnižki pripravnici naravoslovje v slovenskem, na ženski pa v nemškem jeziku. Večina predmetov je pa še vedno nemška, in v viših razredih skor vsa nemška. V Mariboru se pa šu veronauk v nemščni uči, edini slovenski jezik so podučuje ua podlagi Bloveuščine. Sploh vidimo veliko nedoslednost pri učnem načrtu naših pripravnic. V Gorici se na ženski pripravuici učč varouauk, slovenščina zemlje-pisje, zgodovina in «ritmet'ka do tretjega razreda vse v slovenščini; nekteri predmeti se predavalo le v prvem razredu slovenski, tako naravoslovje iu fizika. Zadnji razred je tudi tam čisto uemšk. Tako je tudi v Kopru. Nekteri predmeti, o kterih je naučuo vodstvo vedno trdilo, da ni zanje slovenskih knjig, podučujejo se ua teh dveh pripravnicah v slovenščini, dokaz, da morajo vendar učne knjige imeti. Knjige so tukaj, pa na drugih pripravnicah jih uečejo rabiti. Zdaj se obračam do ljudskega šolstva. Tukaj najdemo zopet veliko razliko med raznimi deželami, kjer Sloveuci stanujejo. Na Goriškem je ljudska šola slovenska, v Istri pa ne slovenščina zatira, Slovencem iu Hrvatom tam še narodnih ljudskih šol ue pnvošijo. Na Kranjskem je ljudska šola slovenska, samo ua Kočevskem in v Beli piči je uemška, ker prebivajo tam Nemci. Na Štajerskem so šole jako mešaue; imenujejo se slovenske ali pa slovensko-uemške, pa tudi tam Be z nemškim jezikom veliko prezgodaj začne, tako da tak poduk otrokom ue donese nobene koristi. (Dalje prih.) Leon XIII, in njegova najnovejša okrožnica. ii. l'o Bplošnih opazkah v prvem članku ozrimo se nekoliko bolj natanko na novo Leonovo okrožuico do biskupov in drugih dosti jmkov cerkvenih na Italijanskem. Takoj v začetku zdi se mi potrebno omeniti, da okrožnica go. vori sicer v prvi vrsti o Itali|i in ondotuih razmerah, vendar je pa tako splošna, da jo moremo in morajo tudi vsi drugi katoliki brez posebnega napora obračati bi v korist. Prav kratko si hočem načrtati obseg okrožnice, le misli, ktere izraža papež o moči in vplivu časo|clr»lcj in kavo, tega pa no pomislijo, da so ravno oni zakrivili tu novi davek. Oni ao namreč z njihovem vluduujem držuvi toliko dolgu naložili, da je treba zduj grozovito obresti plačevati. Zoper koga se rnoru pritožiti, ali zoper liberalne na-kopovalco dolgi, ali zoper konservativne pla-čevalcu obresti? Poslednjo nas sicer jako, jako teži, pa je ^aj pošteno; prvo pa ni bilo, ampak le nasledek Btraukaratva. Ker pu vludu ne more več zvišati direktmh davkov, ji je treba iskati denarju pri indirektnih duvkih. Judje bi rudi nagrabili veliko denarja, pa nič ue delali; ako je kje kaka očitna družba, gotovo no manjka ondi judov; uko pu gori kuka hišu, kjer jo trebi vodo nositi in ogenj gasiti, ne boš nobeden mda vidil, ker si mislijo: čemu so pa kristjuui ? O k redu} i h Holttli so so spet letoB nu Dunaju posvetovali strokovnjaki , kako bi jih bo'jo vravnali. Bere se, da vzlasti v spodnjih razredih hočejo vrniti se nu sturo, da bodejo učili v vsakem razredu nujveč s katehe-tom trije učeniki. Sedaj ao jih čaaih nahaja po pet do aodem, iu vsakteri avoj nauk najviše tiru, du ne morejo vzmagovuti celo dobri in spoaobni. Učitelji učence premalo poznajo, in ves značaj bo vže v mladosti zbega, ker tako različni z njimi delujejo. V kratkem prido zboru to ua vrsto, iu naj bi dali spet nazaj vsoin enuko in nekoliko bolj pošteno počitnice mimo sedanjih, ktere niao vgodne ue družinam, no dušiieniu ni telesnemu razvijanju uaši mladine. Vojno HilulHtcrHtvo je izdalo prvi izkaz ranjenih vojakov, ki bo oakrbljevani razn h bolnišnicuh. Vai ao po imenu imenovani, in natunjčuo ju poveduno, ali je kdo malo uli hudo ranjen, kukor tudi, če jo na glavi, roki, nogi ali kjer si bodi runjen. Ker bo pa veči del ptuji regimenti, no bomo vseh posamezno m po imeuu naštevali, ampak opomnimo le sploh: da jo imenovanih 61 ranjencev, ki ae znajdejo v oamerih bolnišnicah. Ker so imeli že mnogo manjših in večih prask z vstaši, malo število ranjenih lepo kaže , kako varno vojakovodju postopa tur življenja vojukov nikjer brez sile v nevurnost uu postavlja. VoiNkovoiUa Ima*, .loviiiiovlf naznanja 28. febr. nuduljno delovanje svoje armado v Zugorji. V malih četah je iskal po v.4ujnikih, ua ktero pa nikjer ui naletel, razun du jo bil v veliki daljavi zapazil nekoliko ob-oroženih. Večidel krajev jo popolnoma zapu-šonih od možev; našli 111 vjeli so enega samega možu, v kterega hiši jo bilu vojna ka*a vsta-šov, in ao jo naši precej zaplenili. V blagajuici ao bili razui denarji, namreč: 1100 ruakih rubljev, trojo cesarskih cekinov, nekaj tolarjev Marijo Terezije, 195 francoskih cekinov po 20 frankov, drugo v avstrijskih banknotih po 50, 10 iu 5 gl. Skupna svota je znašala 0000 gold. V Dubrovnik je prišlo, kukor pišo ,Pokrok', 40 mož a Krivošij, du poizvedo, ue bi-lt podmaršal baron Jovanovič hotel ž ujimi obravnavuti o podvržeuji Krivošijuncev. A bur. Jovanovič jim odgovoif, da se no »pušča v nobeno razgovurjau,e, marveč da zahteva nepogojno podvrženje njihovo. V |*rit£i velika radoat, kajti 28. febr. je potrjena c. kr. Kari-Ferdinandova univerza %»£reb. [Marca 1. je akademija jugo-alavenaka imela Bejo, in v njej je g. J. Tor bar razlagoval opazke avoje o zadujem potresu. Od 9. nov. 1880 do 21. jan. 1882 bilo je, pravi, vseh potresov ravno 200, in škode jo po službenih izkazih v Zagrebu in predmeatih 2,153 094; v podžupuuijuh in vnaojih mestih vkupej teduj 8,276 130 gld. Vae to sebnej knjigi popisano na tauko. 1,122 436 ; izdd v po obravnava) se v državnem zboru po navadf nadaljuje. Predvčerajnem je dr. RoBer že v šestnajsto govoril zoper malo loterijo in priporočal vladi naj jo odpravi, pa nič uo kaže na to, du bi mu no bilo treba drugo leto še v sedemnajsto govoriti o tej zadevi. Včeraj pričela bo je obravnava v naučnem m nisteratvu, ktero jo zastopal Bokcijaki načelnik Fidler, kor bo bolehnoat ministra Konrada ni polegla, ampak po naznanilu zborniškega predsednika dr. Smolka šo pohujšala. Govorili so Itoser, Adamek, Lustkandel, Voš-ujuk, Promber pa Wiodersperg. Naj telitnejši je bil govor Vošnjakov, ki so je pritoževal, da bo še zdaj niBO vrcBničile resolucije, ki jih je zbornica lauBko leto aklenila glede slovenščine ua Bredujih šolah in učiteljskih pripravnicah. Posebno obširno pa jo dr. Vošnjak govoril o žalostnih razmerah ljudakega šolstva ua Koroškem, ter dokazoval, da je vae res, kar je trdil v svoji interpelaciji, dasi so levičarji to tajili. Koroški poslanci ao ai marljivo zupisovali med Vošujakovem govorom, da mu bodo prilično odgovorili, in eden izmed njih bo jo zlasti jezil zarad tega, da se on vtika v Koroško zadeve, ko vendar na Koroškem ni izvoljeu. I)r. Vošnjak jo govoril poldrugo uro in govor njegov Vam pošljem v porabo. Li-beralui listi so norčujejo iz njegovih besed, a to jo aluba zavrnitev. Posebno se odlikuje k tem stara „Presse", ki Vošnjaka primerja s slikarjem Munkuc^yem, in govor njegov s sliko „KriBtua pred Pilatom". Uabeljni, pravi ta list, so TaulTererji iu vradniki tam doli, ki trpinčijo ubogi nurod slovenski, velike duhovne pa nadomestujeta ministra Pražak in Konrad. Liat so aicer aamo norčuje, pa je v tej šali ruzodel veliko resnico. X lliiiiajn, 5. marca. (Državni zbor) še zmerom obraveuva državni proračun in bodo imel še celi ta teden z njimi opraviti. V petek akušal je Moro odgovarjati na govor Vošnjakov, pa pel jo lo staro pesem, da bo Slovenci ua Koroškem čisto zadovoljni, da alovenakih šol sami ne marajo itd. Včera je pa najprej dr. Roser vtemeljeval svoj predlog, du ao moru nedolžno obsojenim prizuati odškodnina, potem pa »o je nadaljevala obravnava o proračunu naučnega ministerstva. Prav izvrstno je govoril o razmerah na praškem vseučilišči češki profesor Kvičala, nemški profesor Sax pa jo zopot prebuvljal žo ato in ato-krat omenjene StudentoVBke pretepe v Kuhljah. PoBlauci za tako čenče uo marajo doati in zboruica je skoraj prazna ter ao lo napolni, kadar predsednikov zvouček po mostovžih še-tajoče kličo k glasovauju. Prihodnja »oja bo v torek ob 11. uri dopoludne. Odseki jalco marljivo delajo, zlasti obrtnijski odsek, ki je dozdaj dovršil klikih 35 puragrufov nove obrtnijske postave. Tudi odsek za pre-mombo volilnega reda imel jo te dni prav pogosto seje, da o pravem času dovrši dotičue Izvirni dopisi. 'Mi Dunaju, 4 marca. (Dr. Lueger obsojen. — Volitev mestnih podžu-punov. — Vobolicu.) Pred sodnijo bila jo to dni jako zanimiva razprava zoper mestnega odborniku dr. Luegerja zarad žaleuja časti, ker je avoju tovariša Gunescha in Gold chmidta dolžil, da ata so dala podkupiti od angleške družbe, ki hočo po dunujskem mostu napraviti železnico nu železnih kolo,h. Lueger ui mogel s cer dokazati, du bi bilo rea, kur je trdil ter je bil obsojen na 100 gld. denarne lobo, a iz obravnavo jo vendur lo občiuatvo povzelo sodbo, da v mestnem odboru ui vse tuko, kakor bi moralo biti, iu da natolcevanje Luegerjovo ui čisto prazno. To jo tudi potrdilo občinatvo, ki ju med obravnavo živahno hvalo ploskalo Luegerju iu jo morul soduik večkrat prositi, naj bode mirno, ker bi moral sicer zapustiti aobauo. Lueger mestnega po-sianstva šo ni odložil in se hoč.i prej o tej i predloge. Zarad premembe volilnega reda pri zedevi šo posvetovati s avojimi volilci, a mnogi listi bo vsled tega vendar le zopet pisali, da bi bilo najbolje razpustiti duuajaki mestni odbor in voliti vse druge može. Danes je bila volitev dveh podžupanov. Za prvega namestniku županovega je bil izvoljen odvetnik dr. Prix, dosedanji drugi na- čeakem velikem posoatvu po naavctu dr. Zeit-h a m morja ae je večina kmalo porazumel«, J pri predlogu poalauca Lienbacherja pu, da naj ho volilna pravica za državni zbor podeli vsem, ki smejo voliti za občinski zastop, imeli ao zlaiti poslanci poljski nekoliko pour.slikov. Ta predlog toraj po vsem svojem obsegu ne bo mestnik, drugi podžupun pa jo postal odbornik obveljal, pač pa skoraj ni dvomu, du se bode Steudel ki je v držuvnem zboru s Krona-j volilna pravica pripoznala vsem, ki plačujejo vettrom zastopa demokratičnovolilcedunajske.[vaaj pot goldinarjev direktnega davka. Tej Grof Ta a f fe napravi v torek zvičerno j določbi so pritrdili tudi Poljaki in privolili, veselico, k kteri jo povubljenih okoli 1000 ,du so raztrgue tudi na Galicijo. Tudi vlada oseb, med njimi tudi državni poslanci. temu ni nasprotua, ter hoče, preden se odloči, Duiiftjil, 8. muren. (Budget na lo šo pozvediti, za koliko se na Dunaji pomnoži število volilcev, ako Be privzemo vsi oni, ki plačujejo po 5 gld. davka. Mestna gosposka zdaj soBtavlja dotični izkaz, in ko bode dovršen, Be bode tudi postava kouečuo določila. Zgubiti vlada ne more na Dunaji nič, ako se pomnoži število volilcev, pač pa lahko pridobi toliko Bebi vdanih volilcev, da bodo vladni kandidatje laglje zmagali kakor doslej. Da bode imela pa ta postava velik vspeb za Ljubljano in meBtne skupine na Kranjskem sploh, mi ni treba še posebno povdarjati. Vse Trsta, 28. febr. Ne vem ali bi se človek pri zdravi pameti smijal ali jezil, ako bere članek tu izhajajočega irredentarskega časnika „C tadino" od ponedeljka, pod naslovom: „Skobelov v Rojani." To vam je Bkr-pani pamfljt v treh jezicih, kojega pisatelj ni nobeden drugi nego renegat Antonaz. V tem članku ščuje zoper nas pošteno vdane Slovence in naša vrla tlovenska državna poslanca g. Nabergoja in Tonkli a. Zasmehuje ju, da sta Skobelovu stregla s slavnimi „kranjskimi klo basami", in besno meče okoli sebe s „ščavi." Članek je sestavil namreč v laško-francosko-slovenBkem jeziku in grdi nas pred svetom. A to ni bilo dovolj, ravno isti članek je tudi posnela „tržaška tetka" („Triest. Ztg."), organ nemško-liberalnih židovskih kreatur in in glasovite „fakcijozne opozicije", prodaja med drugim tudi ta posnetek za bora 2 kr. v jutranji številki od torka. Uboga tetka, komaj se je malo odahnila zaušnice, ktero je dobiia po njenih dveh poslancih, že je začela okoli sebe grizti, a tu je popala za trdo bedarijo, ktero more Je kak blazen človek v norišnici skrpati. Se ve da, takemu uredniku vse prav pride, kar le ščuje zoper nas Slovence in Slovane Bploh ia ureduje svoj list le b škarjami. Jako dobro je, da je „Maritime banka" šla rakom žvižgat, ker ta bi utegnila ta list po njeni čudni špekulaciji še podpirati, a sedaj je le navezan na židovski komplot in fakcijozno opozicijo, kadar se ti in še neka druga — stranka naveliča list podpirati, kteri ima vedno veliko izgubo posebno pak sedaj kar izhaja jutranja številka, bode mu kmalu sapa zaprta in pride iz dežja pod kap. Da upliva Bkoro nobenega več nima v našem mestu, je jasen dokaz zadnjo državno-zborska volitev, naj se napenja in ščuje kakor hoče, nje in njeni „fakcijozni ooozic ji" že skoro dvanajsta ura bije. Kar se pa tiče izvirnega autorja, ister-skega renegata in irredentarskega kričača A., pak moram omeniti, da tudi njemu dobro dišč kranjske klobase, ktere si prisluži kot ureduik „Citadine", da ščuje zoper vse kar je slovanskega Bploh in da irredenti v rog trobi, na prav slovenski zemlji na obalih slovanskega morja; ne sme si misliti, da smo še vedno taki, kakor smo bili leta 1868, ampak, da smo velikanak korak naprej naredili, da mu v sedanjem času lehko drugače na uho zatrobimo, da živimo na svoji zemlji, ko bi se še enkrat njegovi pajdaši upali vpiti: „fora ščavi." Po „šubu" s takimi irredentarskimi kričači in ščuvarji zoper nas mirne Slovence, tja naj gre v rešeno Italijo in prepričan Bem, da bi se še nazaj jako pohleven prosil, zakaj to je njemu predobro zoano. ljudstva slovenskim državnim poslancem, ktere naj bi spolnovBli tudi sedaj ne le slovenski, ampak vsi skupej, na pr.: „Delajte pridni ustavo... Nikar ne pripustite, da bi se v zboru drugo reči kvasile, ki ne segajo v vaše delo. Po nepotrebnih vgovorih Vi čas zapravljate, dežela pa drage denarje in nič ne pride naprej I" (Imenovanje.) V Litiji je postsl c. kr. okrajni sodnik g. Jan. Nabernik, rojen Slovenec iz Ljubljane, doslej pristav sodnijski v Kamniku. (Popravek vsled tiskarnega pogreška.) V katoliški družbi bil je zadnjo sredo go vor o umetnosti krščanski pa poganski, oziroma novi moderni , ter o njuni bistveni razliki. Prihodnjo sredo pa govoril bode kan. dr. Čebašek. — Enake govore imajo v M a-riboru v čitalnici, kjer je o Sojenicah in Rojenicah pripovedoval dr. J. Pajek; v ne deljo je govoril dr. Mladar itd., kakor poroča „Slov. Gospodar." Taki govori so ne le za kratek čas, marveč za poduk in spodbudo. Domače novice. V Ljubljani, 7. marca. („ Učiteljski Tovariš") kaže št. 5. t. 1. v sostavku „Novice pa dr. Janez Bleivveis" str. 69 naukov sedem, ktere je ,,otec Slov. Naroda" vže 1. 1848 dal v imenu slovenskega Eazne reči. — Iz Maribora došlo nam je pismo pastirsko za post, ki obravnava, kakor SekovBko, stan sv. Očeta poglavarja cerkve katoliške, ktero vprašanje je bistevno vsem katolikom vzlasti sedanji čas. — Zapisnik (XXXIV.) oduhovnihkou-ferencijah za 1. 1881, kteri vredovan po g. kan. Fr. Kosarju , ima v sebi ob kratkem vse obravnave, sklepe in določila, po kterih seje duhovnom ravnati, in to je bistveno in potrebno, da enaka posvetovanja niso brez VBpeha. Na 17 krajih vdeleževalo Be je omenjenih posvetovanj 267 duhovnov. Bog blagoslovi I — Knjižica v 16° str. 504 z naslovom „Da8 Dekanat Tiiffer", popisal kanonik preč. g. Ignacij Orožen, kteri — jako spretni arhivar — opisuje vso škofijo Labodsko (Mariborsko) po dckauijah tako na tanko in na drobno, da Be človek mora čuditi marljivosti pisateljevi in čestiti prihodnjim zgodovinarjem, kteri bodo imeli na razpolaganje toliko in tako zanimivaga blaga. Želeti bi bili tudi drugim škofijam slovenskim tako izvedeni spisatelji njihovih razmer cerkvenih in narodskih. — Slovstvo češko. Da bratje Čehi v vseh strokah znanstva in umetnijstva jako hitro napredujejo, je znano. Ža je do tega da hočejo avojo Enciklopedijo ali svoj včliki Slovnik Naučni dati v Kobrovej zalogi vdrugič na svetlo. To je res veselo znamenje. Vendar je nam Slovencem tudi veselo znamenje in kažipot, da je Čech (XIV, 50) o tej priliki spregovoril pomenljive besede v katoliškem oziru, v dokaz, da tudi v tem napredujejo bratje čehi. Slovnik Naučni res ni namenjen le katolikom, vendar pravi, naj ne žali vere in vede katoliške, če hoče, da ga podpirajo katoličan'. Ako ima na pr. znanstvene razprave o vsakem škrateljnu ali bogku grškem ali latinskem, zakaj ne bi imel tudi poštene razprave o Kristusu, o papežih, o resneah in naukih cerkve katoliške? Razprava o Kristusu je v prvem natisu, pravi, toka, da ž njo niso zadovoljni ne katoliki ue protestanti ne mobamedani itd. Naj Slovence veseli to, da se Čehi katoMbi zavedejo in da javno to rojakom Hvojim pripovedjo. Največ te greši v tej rtči iz nevednosti, in vzajemno so da marsikaj popraviti; pri nas Slovencih pa, ki dotlej še nismo zsgazili, obvarovati in odvrniti. — Pastyr duhovni ima v II. tečaju v V. sešitku v znan h treh razdelkih enako zauimljive stvari, in je vreden, da se vsestrasko podpirajo. — Spremembe v lavantinaki škofiji: Vis. čast. gosp. Jožef Heržič, stolni in mestni vikar v Maribotu je imenovan kot žup-uik na Spodnji Polskavi; kot kaplan k bv. Lovrencu v puščavi pride čast. gosp. France Slavič; čast. go p. Vekoslav Šijansc, kuplsn pri sv. Martinu v Rožni dolini, je imenovan za ondašnjega farnega oskrbnika. — Za celjskodekanijoje napovedano škofovo obiskovanje in birmanje na mesec iumj tekočega leta. Po vseh župnijah, razun Št. Petra in v Gal ciji se ima deliti zakrament sv. birme. Dnevi se bodo odločili pozneje birmovanja. — „Timea", naj bolj sloveč čatopis izhaja v Londonu na Aogležkem. Letni dohodki znašajo nad deset milijonov gld. Gotovo znašajo tudi stroški nekaj milijonov (kar pa ni povedano), dobiček je vendar le velikanski. Nek drugi časnik „Daily Telegraph", donuša čistega letnega dobička čez poldrugi milijon gld. Govori bc, ali bolj prav, čita so po časopisih, da španska vlada svoje postne marke daje tiskati v Pešlu na Ogerskem. Komaj verjetno! — Samoumori. Me3eci februarja je bilo na Dunaji 19 samoumorev, in Bicer 17 moškega in dva ženskega spola. Izkaz velikodušnih darov in doneskov društvu zidanja nove cerkve lezusovega Srca v Ljubljani do konec septembra 1882. (Dalje.). Ana za dve leli 2 gld.; Marija Lampo 54 s.; 4 osebe 1 gl. 42 s.; ti i dobrotnice v hiralnici 11 gl. 80 Urška v hiralnici 8 gld. Po g. Jož. Cater-ju v Hrušovcu: g. Jož. Novak 1 gld.; njih žena 1 gl.; sin France 1 gld.; hči Marija 1 gld.; Marija Kavčič 1 gl.; dve dobrotnici od Kavčiča 1 gld., 4 s.; Anton Mohar, strežaj na železnici 1 gld. 20 s.; Neža Urlep, posestnica Go s.; Andrej Kosec 60 s.; Andrej Košer 60 s.; Neža Urlep 60 s.; dobrotnikov po 52,s., skupaj 3 gld. 64 s.; Marjeta Skerjanu 1 gl. ; Helena Škerj anc 1 gld.; 10 dobrotoic po 62 s., skupaj 6 gl. 20 s.; 10 drugih dobrotuic po 52 s., skupaj 5 gld. 20 s.; 18 dobrotni« in dva dobrotnika po 52 s., skupaj 10 gld. 40 s.; 13 oseb po 52 s., skupaj 6 gl. 76 s. Duhovoija Ilirtenberg 8 gld.; kaplanija Besnica 5 gl., župnija Kresnico 13 gld, 63 s., župnija Studeno 6 gld.; župnija Šentjuri pri Svibnem 19 gld. 30 s; župnija Blagovica 14 gl. 3fi s.; županija Šmartno pri Litiji 49 gld. 35 s., župnija v Sorici 14 gld.; župnija v Kinnni v Gorici 2 gld. 25 s.; župnija v Toplicah 26 gld ; župnija pii sv. Ožvaldu 7 gld. f<4 s.; župnija v Trebelnu 10 gl.; župnija Stari Terg pri Poljanah 5 gl.; župnija Šentjuri pri Šmariji 20 gld.; župnija Ljubno 6 gld.; župnija Preserjo 2 gl.; župnija Kokra 6 gld. 50 s.; župnija Leže 6 gld. 64 s ; župnija Kmšinja 6 gld. 60 s.; župnija Berdo 18 gld. 14 s.; župnija Ajdovica 13 gld.; župnija Turjak 16 gid; župnija Seuturska Gora 5 gld. 50 s.; kaplanija Suhorje 12 gl.; župnija Podbrez o 30 gl.; po preč. g. Jeren-u 3 gl. (Daljo sledi.) Zahvala. Za vsestransko dokaze srčnega sočutja med boloznijo in o smrti našega preljubljonega sina oziroma brata gospoda Josipa Kriegerja, potem za izvonredno spremstvo pri pogrebu za mnogo darovanih krasnih veneov, posebno slav. društvoma „Sokolu" in požarni brambi in slav. pevskemu zboru čitalnišlcemu za milo petje, izrekava najtoplejšo zahvalo. Frančiška Krieger, Ivan Schrey, mati. brat. V Ljubljani 4. dne marca 1882.