Časopis za mladost sploh, pa tudi za odrašene proste ljudi. I. tečaj. 6. Maliserpana 1848. 1. Nove zherke. Novi C je ftari Z. (5) n s 55 v> J- (?) 55 Z n 55 S' (f) Novi C je ftari zh. itf«> „ S „ „ fh. (f«) 55 * 55 55 Sh' *> *) Nem« tega fdj nima ; isrelcuje fe prav mehko. To fo vfe nove zherke, kterih isrekovanje je tukej sa tifte raslosheno, ki jih fhe ne po-snajo. Vfaka, tudi c ima smirej le en glaf. Vfe druge fe po ftarim isrekujejo. Nar bolj fi mora vfak v glavo vtifniti, de fe novi z ne isre-kuje tako, kot ftari, ampak tako', kot poprejfhnLs, to je, mehko; novi s pa fe proti poprejfhni-mu ravno narobe glafi, to je oj/lro, kakor ftari /", kteriga pa v novim pravopifa ni. Ker fe s oj/lro, fe tudi š ojstro, in ker fe z mehko, fe tudi ž mehko, isrekuje; poftavim: capa isreii zapa; čakati hrtzi zhakati se „ fe; še „ fhe. zima „ simaj zima „ shima. S3" Na uni firani je in bo sanaprej vfe v novim pravopifu pifano. 2 Pismice mladim bravcam Vedeža. D esiravno bo Vedež morebiti vsako pot tudi kej taciga povedal, kar bo tudi marsikte-riga odrašeniga veselilo; se bo vender posebno za mladost vsapiga stanu, za mladenče in deklice, pred vsim pa za šolsko mladost pisal. Zatorej pa mislimo, de bote vi, pridni licenci in učenčki! in tudi ve, pridne učenke ali šolarce! Vedeža prav pridno in radi prebirali. Storite to, in ne bo vam žal; zakaj dosti lepi— ga in koristniga (nucniga) se bote iz njega naučili, in mislimo, de vam bo vse, nar bolj pa lepe povesti dopadle. Preveč bi bilo na tanj ko praviti, kaj .de vam bo Vedež lepiga in koristniga pripovedoval; le to še enkrat rečemo, de vam bo gotovo vse dopadlo. De bote pa Vedeža še raji imeli, vam bo tudi večkrat kej ve-seliga povedal; zakaj mi vemo, de ste radi veseli. In prav je to, de ste radi veseli; de le vaše veselje nespodobno ni, ali clo pregrešno. Vi mlad en či pa, ki ste Slovenci in vender slovenskiga jezika, še prav dobro ne razumete (zastopite), se bote zraven tudi jezika čedalje bolj vadili. < Kmalo se ga bote morebiti v šolah učili. Ali ne bo dobro, ako se ga nekoliko že poprej navadite? — Ako se pa hočete svojiga mater-niga jezika boljše naučiti, si morate sosebno besede, ktere so vam dozdej neznane bile, pridno v glavo vtiskovati, potem pa jih tudi govoriti. De si tacih potrebnih, vam pa vender ne- 3 znanih besed berž berž kej naberete, jih bote v Vedežu, če bo le prostor pripustil, vsako pot nekoliko konc zadne strani v abecedni versti najdli. Upatoio, de se vara bo Vedež s tem še bolj prikupil. Bog daj, de bi bilo res! Vredništvo. Moliti ne odlašaj i (Prigodba.) Zaplata je precej visoka gora na Goren-skim. Lep kos gore je s travo obrasen, ktera je v senožete razdeljena. Kmetje jeseni travo pokose, ki jo ali koj (jjrec), ko se posuši, z gore spravijo, ali pa jo puste v senožetik v stoge spravljeno do zime, ter jo po snegu vlačijo z gore, de se je po tim takim manj pogubi, ker je germovje, ktero je po zimi s snegam pokrito, toliko ne vzame, kakor če bi se koj spravljala. Bil je lep zimski dan, de se malo v tem času tacih vrajma. Jasno je bilo in sonce, ki se do maliga dva mesca ni- nikoli skozi oblake, s kterimi je bilo nebo' vedno prepreženo^ prikazalo, je prijetno sijalo. Torej je grajšak — tako pripovedujejo stali ljudje — zavolj pomanjkanja klaje berž podložnim kmetam tlako napovedal. Prišli so skorej vsi, kterim je bilo rečeno. Ze so senarili precej časa, kar poldne zazvoni spodej po cerkvah, in ker se je tudi v goro slišalo, so nekteri djali: „PoIdne zvoni, tovarši! treba je, de molimo angeljsko češenje 4 in očenaš ali kaj poverh, de se nam kaka nesreča ne primeri." Odkrili so se, in nehali delati, ter so molili vsi, le trije ne, ki so svojo pot naprej delali, rekoč: „Ni časa, de bi zdaj molili; kdo bi se že pri vsaki mali stvarci mudil? Kar bomo pred delo končali, toliko bomo pred z mravza; nujmo le urno naprej brez preneh-leja!" — Ce je delo res tako silno, de nobeniga odloga ne terpf, in ako imaš resnično voljo, molitev koj po dokončanim delu opraviti in jo tudi potlej opraviš, ti Bog tega gotovo za «lo ne vzame; ako pa nimaš tako strašno silniga dela, moli o pravim času, in scer že zato, de ne boš pohujšanja dajal. Imenovani trije delavci pa so še poverh od molitve zaničljivo govorili, — in kaj se zgodi? Komej so izgovorili, se uterga nad njimi plaz snega, kteriga je. sonce ogrelo, in zasul je vse tri, kjer so revno poginili , brez de bi se bilo zvedilo, kam de so njih trupla prešle; nar berže so jih volkovi ali druge zverine pojedle. — Odkrij se, kdorkoli si, kadar slišiš angeljsko češenje zvoniti y tega se ti ni treba sramovati; ne odlašaj molitve ter ne reci: Ta se ne odkrije, in ne moli, uni tudi ne, pokaj bom pa jez? — Ne glej drujih, in ako so drugi tako malo bogaboječi, kar se so-sebno po velicih mestih — Bogu se žali! — pogosto vidi, meniš, de moraš tudi ti takošin biti? — Tega nikar! M. Valjavec. 5 Otroci nej se brez varha ne kopljejo. v Kopati se je zdravo. Človeška koža je namreč polna majhnih majhnih in tedej nevid-Ijivih luknjic, po kterih se iz človeka zmirej nekakosin puh kadi. Skozi ravno te luknjice, tudi, kadar nam je vroče, po't ispod kože vun prihaja. Ako so pa te luknjice zavolj naše nečednosti zamazane, se ta puh ne more čisto iz-kaditi in potlej se tudi čisto ne izpotimo, kar je nezdravo. S kopanjem se pa nesnaga od života odpere, vse luknjice so potem popolnama odperte, nevidljivi puh se zopet čisto iz nas kadi, in pot ne zastaja pod kožo 5 tedej se je kopati zdravo. Tode otroci nej se ne hodijo sami, to je, brez varha kopat5 zakaj pri kopanji je dosti nevarnost in nekteri, ki teh nevarnost poznal ni, je že, namesto zdravje zadobiti, v vodi hudo bolezen ali pa clo smert naletel, to je, utonil. Ktere pa so te nevarnosti? Te-le: Ako človek vroč k merzli vodi pride, se prec sleče in v vodo poda; se lahko prehladi in si tako hudo hudo bolezen nakloni, ali pa ga clo mertud (božji žlak) zadene, in tako v vodi, namesto de bi si bil k zdravji pripomogel, žalostno konc vzame. — Dostikrat je dno vode od konca, včasi deleč proti sredi ravno, potlej pa na enkrat veliko globokejši, tako, de se tisti, ki brez skerbi dalje gre, ko bi z očmi trenil, pogrezne in utoni. Večkrat so tudi v vodi kernice, to je, 6 take jame, v kterih se voda verti in človeka, če zna še tako dobro plavati, noter potegne in požre. Ako je kernica močno velika, že od deleč na-se potegne. Dosti ljudi v vodi tudi rad kerč zgrabi, kteri ude na rokah ali nogah, ali pa na obeh na enkrat tako vkup vleče in lomi, de človek ves obnemaga in se v preveliki glo-bočini mora utopiti, ako nobeniga blizo ni, de bi mu pomagal. — Prederzni fantiči tudi z visočine v vodo skačejo. To je strašno nevarno; zakaj če ni voda zadosti globoka, se prederznež, ako je ravno taciga skakanja izučen, lahko ubije. Kteri se pa tega niso v šolah izučili, kjer plavati uče, kakor je to v velikih mestih navada, — tisti nej to le opuste, če so tudi odrašeni in scer plavati znajo. — Iz vsiga tega pa vsak lahko previdi, de se mora kraj, kamur se hočemo kopat iti, dobro dobro poznati, in de tudi tisti, ki plavati znajo, ne smejo v vodi brez skerbi biti, in ako so sami, se nikoli v tako globoko vodo podati, de bi jim čez glavo segla; zakaj kako si bojo v nesreči pomagali? — Vi pa', otroci! ako se hočete zavolj zdravja očediti, prosite starše, de ali sami z vami gredo, ali vam pametniga varha seboj, ali pa vode domu v pripravno posodo prinesti dajo. Ven-der se je (zavolj prehlajenja, kerča ali pa raz-sajanja otrok) že tudi v posodah nesreča primerila. Otroci nej se tedej nikoli brez varha ne kopljejo. J. Navratil. 7 Novica. V nedeljo teden je bil v Ljubljani vojak ali soldat Matija Cerne, ki je rojen Slovenec in scer Krajnec, zato ker je na vojski na Laškim ali Talijanskim nek cesarski grad zoper veliko sovražnikov samo s sedemnajstimi to-varši serčno branil in se tudi z denarji, ki so mu jih sovražniki ponujali, ni dal zapeljati — posebno počasten. Dobil je namreč zavolj svoje serčnosti in zvestobe veliko zlato svetinjo^ osem cekinov vredno, ktero mu je vojvoda ali general, potem ko ga je glasno pohvalil, vpričo vsih tukajšnih vojakov na persi pripel, ga dvakrat zaporedama kušnil, nazadnje ga pa še k sebi h kosilu povabil. Zunej drage zlate svetinje bo imel pridni Cerne še vsak mesic pet goldi-narjov plačila več, kot poprej, in te bo tudi po dosluženji noter do smerti dobival. AH ni to velika čast? Od veselja so ga, kader mu je vojvoda lepjO svetinjo pripenjal, solze polile 5 pa tudi vojvoda, vsi vojaki in drugi mladenči, ki so to vidili, so bili tako ganjeni, de so se sko-rej vsim solze v očeh lesketale, in vem, de je vsak natihama sklenil: „Tudi jest se hočem, ako kedaj v vojsko pridem, serčno obnašati!" Drugi dan so Ljubljančani med seboj skledico denarjev nabrali in jih pridnimu Cernetu poslali. Kej taciga se ni nadjal, in zopet so ga solze ganjenja in veselja polile, in djal je: „Zdej me ta čast še enkrat tako veseli kot popred, ker vidim, de to tudi druge veseli." 8 Ta hrabri (jserčnij vojak, in scer desetnik ali.kaprol našiga regimenta, bo šel zdej zopet na Laško nazaj in bo Laham gotovo vnovič pokazal, kaj de je slovenski vojak! Slovenski mladenči! ne želim, de bi mogli iti kedaj v vojsko j ako bi se pa to vender poprej ali poznej zgoditi moglo, ondaj se spomnite in posnemajte serčniga in svojimu cesarju zve-stiga Cerneta! — Duhovni pa nas uče, de se moramo ne le za vero, ampak tudi za cesarja in domovino — ako je treba — bojevati in Umreti. j, Navratil. Smešnica. Oče so djali: „Matiček! že veš, kaj de si pa spet storil; le enmalo počakaj, de to delo končam, bo prec šiba zapela." „Oče! nikar se ne prehitite" — reče žalostno Matiček — „sej lahko dolgo čakam." Nenavadne besede. (Besede z znamnjein -J- niso slovenske, in se nej ne govore.) Abeceda, abece; abecednik, abecebukvice. Aboten, neumen; abot, abota ali abotnost, neumnost; abotnik, neumnež, bedak, -J- (nore); abotnica, neumnica. Ašterželj, hlačnik, preramnik, -J- (hozentrogar). Arovnik, -f (modroc). Rozalija Eger, založnica. J. Navratil, vrednik.