Zakaj je voda draga
Stran 5
LETO XLIV, ŠT. 1
Ptuj, 4. januarja 1991
CENA 7 DINARJEV
ZGODOVINSKI TRENUTEK SLOVENSKEGA NARODA
Slovenija postala samostojna
in neodvisna država
Ljubljana, sreda, 26. decembra —
na Štefanovo. Sivina povprečnega zim-
skega večera s snežno brozgo ni niti
najmanj dajala slutiti veličine trenut-
ka, na katerega se je ta dan pripravlja-
la vsa Slovenija. ISatanko ob osemnaj-
stih se je v veliki dvorani slovenske
skupščine pričelo svečano skupno zase-
danje vseh treh zborov, na katerem so
razglasili slovensko državno samostoj-
nost.
Dr. France Bučar, predsednik
Skupščine Republike Slovenije, je po-
leg delegatov vseh zborov na seji to-
plo pozdravil tudi predsednika Pred-
sedstva Republike Slovenije Milana
Kučana, dr. Janeza Drnovška, člana
Predsedstva SFRJ, Lojzeta Peterleta,
predsednika Izvršnega sveta Republi-
ke Slovenije, vse člane slovenske vla-
de, delegacijo Sabora Republike Hr-
vatske, ki jo je vodil dr. Žarko Dom-
Ijan, nekatere člane Slovenskega na-
rodnoosvobodilnega sveta, dr. Alojzi-
ja Šuštarja, nadškofa in metropolita,
ter druge goste.
Na podlagi ugotovitve republiške
volilne komisije, da se je v nedeljo,
23. decembra, na plebiscitu za samo-
stojno in neodvisno državo Slovenijo
odločilo 88,5 odstotka glasovalnih
upravičencev, je dr. France Bučar v
nadaljevanju seje slovesno razglasil,
da je Republika Slovenija postala sa-
mostojna država. To so delegati spre-
jeli z burnim ploskanjem, pevski zbor
Antona Foersterja pa je ob slavnost-
nem trenutku zapel slovensko himno
Zdravljico.
Po razglasitvi je dr. France Bučar
govoril o zgodovinski poti slovenske-
ga naroda ter ob koncu poudaril, da
od razglasitve plebiscita pričenjamo
odštevati čas, ko mora Slovenija (v 6
mesecih) sprejeti vse najnujnejše po-
plebiscitne akte. Za njim je govoril še
predsednik Slovenije Milan Kučan in
v daljšem ekspozeju opozoril pred-
vsem na glavne usmeritve samostojne
države Slovenije ter pri tem poudaril,
da te temeljijo v glavnem na že spre-
jeti izjavi o dobrih namenih, ki je na-
letela na dober odmev, tako doma kot
v tujini.
Po zasedanju so se delegati in gost-
je zbrali v avli skupščine na prisr-
čnem srečanju in na njem med dru-
gim nazdravili slovenski samostojno-
sti ter zapeli nekaj slovenskih domo-
ljubnih pesmi.
-OM
(Foto: M. Ozmec.)
UVODNIK
Začnimo ga!
v novo leto srno stopili veselo in hrupno, z najboljšimi željami
za uspeh, zdravje in veselje: za razliko od prejšnjih vstopov pa v na-
povedih precej bolj zmerno. Takšni so časi. razmere in obeti. Dobro
je, da se lega zavedamo, saj podobnih napovedi pred letom ali dve-
ma nismo jemali resno.
Čeprav je do popolne samostojnosti in neodvisnosti Republike
Slovenije še veliko ovir in skritih pasti, je le potrebno imeti več zau-
panja v svoje sposobnosti in moči ter kolikor se le da odpraviti ma-
lodušje, ponekod celo strah pred novim, drugačnim.
Spomnimo se, kako je to v družini, kako si ustvarjamo nove,
kako gremo na svoje, pa kljub temu ostanemo družina — široka in
odprta: kako prevzemamo odgovornost, vlogo gospodarjev na kme-
tijah ali v obrti. Ali res pred vsakim takšnim korakom točno vemo,
kako bo ? Ja, kje neki! Res pa je, da »na pamet« ne gremo.
Bi šlo življenje in delo naprej, če hi se pri vsakem takšnem od-
hodu ah prevzemu obveznosti in odgovornosti za družino, kmetijo,
obrt zaradi strahu pred prihodnostjo ustavili in izgubili pogum ? Ne,
ne bi šlo.
Strah ali dvom pred novim še zlasti ob »dobronamernih«
napovedih negotovosti, izločanja, nepriznavanja in ne vem še česa
je normalen, življenjski, hi rekli. Ni pa potrebno, da je najbolj v
ospredju. Paja nismo goli. bosi in lačni! Seveda nismo, zato ne gre
drugače kol prijeti za delo in ustvarjati, zaživeti na svojem in od
svojega dela. Najprej tisti, ki imamo delo, potem pa vsi skupaj. Za-
čnimo torej!
Ludvik Katar
Zadnja skupščinska
seja z zamudo
Po natanko petinštiridesetih minutah nestrpnega čakanja na ob-
činske poslance, ki ne vedo, kaj je točnost in red, se je zadnja seja v
letu 1990, tudi svečana, ob lepo pogrnjeni mizi, novoletni smrečici in
čestitki župana dr. Jožeta Bešvirja končno le začela. Odloki o spre-
membi proračuna občine Ormož za leto 1990, določitvi prispevka za
zdravstveno varstvo v občini za leto 1991 ter o začasnem finansiranju
splošnih in skupnih potreb v občini za prvo trimesečje prihodnjega le-
ta so bili ob uvodnih besedah predsednika ormoške vlade Vilija Tro-
fenika sprejeti brez pripomb. Pripombe glede barve kritine so bile pri
odloku o ureditvenem načrtu Dolga Lesa, ki z novim letom z vsemi 58
stanovanji preide v upravljanje Tovarne sladkorja Ormož. Več pri-
pomb je bilo izrečenih na račun osnutka odloka o organizaciji in de-
lovnem področju upravnih organov skupščine občine in njihovih stro-
kovnih služb. Občinski poslanci so bili mnenja, da so imeli za osnutek
odloka premalo časa, da bi o njem lahko poglobljeno razpravljali v
krajevnih skupnostih in poslanskih klubih, zato bodo o tem do 20. ja-
nuarja sprejemali pripombe. Brez pripomb je bil sprejet sklep o prev-
zemu pokroviteljstva nad slovenskim športnim in kulturnim društvom
Franceta Prešerna iz Burscheida.
Ponovno pa se je zatikalo pri imenovanju predsednika komisije
občine Ormož za zbiranje podatkov o povojnih pobojih, pravno
dvomljivih procesih in drugih nepravilnostih. Po mnogih peripetijah
ob štetju glasov je bil za predsednika komisije imenovan mag. Mari-
ji"	Vida Topolovec
Vračanje avtoprevoznikov
v drugi polovici decembra so se avtoprevozniki, ki imajo obrt prijavljeno v
drugih občinah, predvsem hrvaških in bosanskih, sestali z direktorjem davčne
uprave STAMSLA VO.M ZA VCEM, BOJA.\OM A UERJE.M, vodjem davčne in-
špekcije, !VlARJAi\OM FVREKOM, vodjem obrtne odmere, FRAMCEM
ŠTRUCLOM, podpredsednikom Obrtnega združenja, in BRASKOM BRLM-
i\OM, občinskim ministrom za obrt in podjetništvo. Pogovarjali so se o možnostih
vrnitve, novostih na davčnem in obrtnem področju ter o trenutnih političnih razme-
rah v Sloveniji, zlasti še po plebiscitu.
Ptujski avtoprevozniki in lastniki
gradbene mehanizacije že vrsto let
odhajajo drugam. Tudi prejšnji
oblastniki so se z njimi večkrat sestali
in skušali ugotoviti vzroke. Na vseh
dosedanjih pogovorih, tudi decembr-
skem, so povedali enako: odšli so za-
radi visokih prispevkov, cestnin in re-
gistracije, nekateri pa tudi zaradi ne-
primernih odnosov državnih usluž-
bencev. Podatki kažejo, da še zmerom
odhajajo: leta 1987 jih je bilo L35, na-
slednje leto 119, leta 1989 102 in do
18. oktobra prejšnjega leta 91.
Branko Brumen, minister za obrt in
podjetništvo, je avtoprevoznike
»zdomce« (udeležba na pogovoru je
bila več kot dobra) seznanil, da z nji-
hovo vrnitvijo v ptujsko občino ni
večjih formalnosti. Vrnejo se lahko v
zelo kratkem času, najdlje v štirinaj-
stih dneh, lahko pa tudi v enem dne-
vu. Izpolniti morajo vlogo za obrtno
dovoljenje, občina ne bo delala težav
zaradi izobrazbe, dovolj je, če imajo
IV. stopnjo. Potrebujejo še fotokopijo
vozniškega in prometnega dovoljenja
ter potrdilo o plačanih davkih.
Stanislav Zavec je govoril o novo-
stih v davčni politiki. Ob tem je pove-
dal, da avtoprevozniki ne plačujejo
visokih davkov. Za leto 1989 je bil
najnižji znesek davka, ki ga je plačal
avtoprevoznik, nekaj čez 41 dinarjev,
najvišji pa 31.929. Slovenija bo v bo-
doče imela enoten davčni sistem, vsi
zavezanci bodo obdavčevani na enak
način, odstopanj ne bo. Obrtniki so
sedaj oproščeni tudi plačila prome-
tnih davkov ob nakupu repromateria-
la in osnovnih sredstev. To pa lahko
uveljavljajo samo tisti, ki so v Slove-
niji; za avtoprevoznike, ki imajo pri-
javljeno obrt drugje, ta olajšava ne
velja.
Marjan Furek in Bojan Auer sta
odgovarjala na konkretna vprašanja v
zvezi z obdavčevanjem. Marjan Furek
je se posebej poudaril, da Slovenija
davka po odbitku ne pozna in da ga
tudi novi davčni zakoni ne vključuje-
jo. Prav tako Slovenija od novega leta
ne bo imela več pavšalistov. V letu
1991 bodo tudi avtoprevozniki morali
voditi poslovne knjige.
V zelo živahni in na trenutke pole-
mični razpravi so avtoprevozniki mar-
sikaj povedali. Vrnili se bodo, če bo
davčna politika sprejemljiva, pričaku-
jejo pa, da bo tudi v Sloveniji tako
kot v hrvaških in drugih občinah, kjer
jim država vzame tisto, kar je njene-
ga, šele takrat, ko dobijo plačano.
Obenem pa priznavajo, da drugje pla-
čujejo več kot doma. Glede plačil ob-
veznosti ne bo nič drugače kot doslej,
so jim povedali.
Avtoprevozniki so ob tej priložno-
sti govorili tudi o ceni svojega dela,
priznavanju lastnega dela, stroškov,
ki jih imajo pri vzdrževanju avtomo-
bilov. Gre predvsem za tista dela, ki
jih opravijo sami, saj njihovi dohodki
stroškov popravil, kakršne imajo v
družbenih podjetjih, kratkomalo ne
prenesejo. Med drugim predlagajo,
da bi cestnino plačevali v dveh obro-
kih, avtomobil pa registrirali za osem
mesecev glede na to, da do aprila -
do začetka gradbene sezone pona-
vadi ne vozijo.
Občina je zelo zainteresirana, da se
avtoprevozniki vrnejo, saj bo z njimi
pridobil tudi občinski proračun. Se-
daj polnijo druge, v domači občini pa
uporabljajo ceste in drugo. Sicer pa
nova davčna zakonodaja prinaša do-
ločilo, da je za davčno pdmero pri-
stojna uprava tiste občine, v kateri av-
toprevozniki delajo. Plačila dajatev
pa bi ptujska občina lahko izterjala že
v prejšnjih letih, tako je odločilo zve-
zno sodišče. Le da sklepa ni nihče po-
skušal uresničevati.	M'"
PO DESETEM ZASEDANJU PTUJSKE SKUPŠČINE
Iščemo mandatarja številka tri
Spoštovani bralci, novoletni prazniki so za na-
mi, upam, da ste jih preživeli srečni in zdravi. Tu
pa je znova realnost: bolj črna kot bela, bolj skrb
zbujajoča kot optimistična.
Težko je napisati poročilo z zasedanja take
skupščine, kot je ptujska, in to še z nesrečnega 10.
zasedanja. Zato uporabljam besede enega od
ogorčenih opazovalcev dogajanj v skupščini: »Za-
stavil sem svoje ime in vpliv, da lahko danes neka-
teri sedite in odločate v skupščini. Zato se bom tu-
di potrudil, da bo javnost zvedela za vaše delo. Za-
deve gredo v Sloveniji naprej, v Ptuju pa nismo
naredili nič. Dobili bomo tretjega človeka za man-
datarja in prav zanima me, kdo bo pripravljen sto-
piti na tako dražbo. Kot mlad človek si nisem
predstavljal takega skupščinskega dela. Menim,
da je edina rešitev v tem, da se skupščina razpusti
in se razpišejo nove volitve.«
Skupno zasedanje se je 27. decembra pričelo z
enourno zamudo; pred tem so potekali dogovori
in usklajevanja v želji, da bi občina le dobila novo
vlado. Že nekaj dni se je govorilo, da soglasja
strank z mandatarjem ni in ga ni pričakovati, ker
vsak vztraja pri svojem. Tako so poslanci v nekak-
šni naelektrenosti opravili prvi del svojega dela.
Podali so nekaj delegatskih vprašanj in pobud in
med drugim z malimi pripombami, pozneje pa
brez sprememb in po hitrem postopku sprejeli
med drugim tudi predlog začasnega financiranja
javne porabe v občirii Ptuj v prvem trimesečju.
Sredstva v te namene se bodo zagotavljala na pod-
lagi določil proračuna občine Ptuj za leto 1990.
Na hitro so sprejeli ureditveni načrt za prenovo
kareja 16 grajski hrib v I^uju ter odločbo o
uvedbi komasacijskega postopka na melioracij-
skem območju MO 8 - Pongrce-Gaj.
In potem je sledila glavna točka sporeda: voli-
tve predsednika izvršnega sveta. Mandatar Ferdo
VeingerI je v pisni obliki predstavil svojo vizijo se-
stave občinske vlade in svoj program. V vladi naj
bi bilo šest ministrov: za področja gospodarstva in
podjetištva, financ in lastninjenja, družbenih de-
javnosti in socialnih vprašanj, infrastrukture in
krajevnih skupnosti, varstva okolja in urejanje
prostora ter državne uprave in propračuna. Ponu-
jena sestava vlade je povzročila pravi vihar v po-
slanskih klopeh: Kmečka zveza -- ljudska stranka
je zahtevala ministra za kmetijstvo, pri tem so jih
podprli Zeleni, pa tudi nekateri poslanci iz zbora
združenega dela. Obrtniki so se sicer strinjali z
mandatarjem in takšno vlado, vendar so v prime-
ru' da pride do kakršnihkoli sprememb, tudi sami
zahtevali svojega ministra. Krščanski demokrati so
zahtevali, da ministrstvo za šolstvo, kulturo in dru-
ge družbene dejavnosti opravlja še naprej njihov
človek.
Mandatar Ferdo VeingerI je nato na kratko po-
jasnil svoje načrte in povedal, daje pri sestavi vla-
de imel nestrankarski pristop in da je želel kon-
senz vseh političnih strank, kar je nujno v težkih
časih, ki so pred nami. »Veseli me,« so bile njego-
ve zadnje besede, »da sem še pravočasno spoznal
delo te skupščine. S tem je moj mandat neprekli-
cno končan.«
Za mikrofon je nato stopila podpredsednica se-
danjega IS Metka Slanič, ki je opravljala začasno
tudi posle predsednika, in najavila tudi svoj ne-
preklicni odstop. Dejala je, da se poslanci v boži-
čni in prednovoletni evforiji ne zavedajo izredno
težkega položaja, ki ga sama, opravljajoč tri funk-
cije v IS, ne zmore. Zadeve so postale navidezno
neizhodne in na izredni seji se je sestalo predsed-
stvo skupščine. Medtem so med poslanci krožila
ugibanja, ali bo sedaj odstopil tudi predsednik
skupščine. To se ni zgodilo, predsedstvo je našlo
rešitev: začasno bo posle predsednika IS opravljal
Branko Brumen, sedanji minister za obrt in podje-
tništvo, posle podpredsednika IS pa Franc Bezjak,
sedanji minister za kmetijstvo. Oba predloga pred-
sedstva so poslanci podprli.
Predsednik skupščine Vojteh Rajher je zavrnil
očitke na račun nesposobnosti skupščine, da spre-
jema konstruktivne odločitve, in menil, da je le-ta
sposobno telo, ki pa je žrtev manipulacij. Sam
zaupa skupščini in jo je pripravljen voditi, kolikor
časa bodo volilci in skupščina sama pripravljeni
sprejemati odločitve.
Naj pa si dovolim še komentar, ki je podkre-
pljen z razmišljanji posameznih poslancev, tudi ti-
stega iz zbora krajevnih skupnosti, ki je dejal, da
ga je sram in da gre domov s slabo vestjo: »Po-
slancev ne kaže kriviti za precejšnje neuspehe
ptujske skupščine. Razen tistih v družbenopoliti-
čnem zboru, v katerem gre za resnična nagajanja,
ki so očitna in kriva za to, da se skupščina po še-
stih mesecih še vedno ubada s kadrovskimi težava-
mi. Že pred zasedanjem skupščine je bilo jasno,
da okoli izvršnega sveta v novi sestavi ni soglasja
strank, in je vprašanje, zakaj je predsedstvo sploh
pustilo o tem razpravljati in po nepotrebnem pov-
zročati hudo kri.«
In sedaj je na vrsti iskanje mandatarja številka
3.
J. Bračič
2 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
4. januar 1991 - TEHNIK
Srečanje sodelavcev
Radio — Tednika
Na že tradicionalnem novoletnem srečanju sodelavcev radia Ptuj
in časopis Tednik so delavci informativne hiše, dopisniki in drugi so-
delavci prisluhnili željam in predlogom poslušalcev in bralcev po iz-
vedeni anekti v Tedniku in po telefonu. Z zadovoljstvom so ugota-
vljali, da se krog bralcev Tednika in poslušalcev radia širi, da sta jim
medija zanimiva, aktualna, domača in objektivna.
Vsebinska podoba časopisa in radijskega programa se iz leta v le-
to spreminja prvenstveno na osnovi kritičnih pripomb »uporabni-
kov« in takšne sklepe so zabeležili tudi na tem srečanju v želji, da se
krog sodelavcev še razširi, saj je to eden od bistvenih pogojev za celo-
stno obveščanje bralcev časopisa in poslušalcev radia.
L
Novoletno srečanje novinarjev in dopisnikov (Foto: Ozmec)
NA OBISKU V CENTRU ZA SOCIALNO DELO V ORMOŽU
V stiski po pomoč
Prvi večji socialni problemi v ormoški občini so se začeli že v lan-
skem letu. Glede na stanje, ki je značilno za vse naše gospodarstvo, pri
tem ormoško ni izjema — in čedalje večje število nezaposlenih pa bodo
težave na področju sociale v letu, ki se je komaj dobro začelo, v ormoški
občini brez dvoma še večje.
Center za socialno delo v Or-
možu je bil s takim imenom usta-
novljen 1. julija 1989 iz bivše so-
cialne službe pri nekdanjih sa-
moupravnih interesnih skupno-
stih. »Spremenila se je samo ta-
bla na pročelju zgradbe, drugače
pa isto delo opravlja enako števi-
lo ljudi,« je povedala direktorica
Centra Marjeta Štampar. Sama
pravi, da ima že beseda sociala
takšen prizvok, da se ob tem ne-
hote počutimo sila nelagodno,
kljub temu da pri njih pomagajo
ljudem, ki živijo na robu življenj-
skega minimuma po svoji ali tuji
krivdi.
V Center prihajajo občani
ne samo po pomoč, temveč tudi
po nasvet.
Strokovno delo v centru
opravljajo pri varstvu otrok, mla-
dostnikov in družine, odraslih,
vodijo evidenco socialnovarstve-
nih pomoči. Največkrat se ukvar-
jajo z otroki, prikrajšanimi za
normalno življenje zaradi zane-
marjenosti, alkohola, brezbrižno-
sti staršev, bolezni in podobnih
tegob. Otroke, ki nimajo normal-
nega družinskega življenja, naj-
večkrat dajo s posebno odločbo
v rejniško družino. »Preden pa
pride do takšnega postopka, je po-
trebno z družino veliko delati in
poskušati starše prosvetliti, jim
pomagati pri ureditvi materialne-
ga stanja. Če se starši po vsem,
kar naredimo zanje, njihove otro-
ke in njihovo družino v celoti, ne
poboljšajo, se odločimo in jim
otroke odvzamemo. Pri tem nas
vodi želja, da bi otroku našli naj-
primernejšo rejniško družino, kjer
se bo počutil varnega, kjer ga bo-
do imeli radi in kjer bo postal
enakopravnen član družine —
»naš«. Nekoč mi je preprost
kmečki človek povedal staro res-
nico, da je boljša slaba mati kot
dobra mačeha. Mislim, da je imel
prav, zato naredimo vse, preden se
odločimo, da otroka vzamemo iz
njegove in ga damo v rejniško dru-
žino.«
Od akcijah pomoči z oble-
ko, prehrano in drugim za preži-
vetje, ki so jih začeli v letu 1990,
je Marjeta Stampar omenila po-
moč številni družini Kozarjevim
v Žerovnicah. Center za socialno
delo v Ormožu je ob pomoči šte-
vilnih slovenskih podjetij zbral
za to družino vse — od oblek,
hrane, posteljnine, in igrač do
pohištva. Vsako leto pomagajo
najbolj potrebnim tudi do stano-
vanja, jim s širšo akcijo pomaga-
jo urediti hišo in podobno.
Posebne pozornosti so po-
trebni tudi stari ljudje, še pose-
bej tisti, ki si sami več ne morejo
pomagati. Takšne bi po najkraj-
šem postopku lahko spravili v
dom, pa bi se mnogi tam počutili
dokaj klavrno, zato oskrbo sta-
rejših oseb iščejo družine, ki bi
jih bile voljne sprejeti. Delo takš-
nih rejnic je resnično težaško na-
porno in humano; vsega vlože-
nega truda jim ne more nihče
plačati.
Pri ormoškem Centru za so-
cialno delo morajo veliko dela
opraviti socialne delavke same.
Teren je obširen, problemov ne
manjka . . .
Vida Topolovec
PREDSTAVUAMO PREDSEDNIKE STRANK: IVAN BOŽIČKO, ZELENI PTUJA
Konča naj se tudi drugi del
tehnološkega procesa
Mnogi Zelenim očitajo, da so
se organizirali kot politična stran-
ka ...
Ivan Božičko: Res je. To nam
zamerijo tudi zunaj — sosednje
države. S prvimi koraki demo-
kracije pri nas smo se pojavili tu-
di mi in lahko bi rekel, da smo se
politično vključili v proces de-
mokratizacije in vodenje naše
družbe. V bodoče pa menim, da
se bomo morali posvetiti zgolj
ekologiji... Bil je to pač čas
pred volitvami, ko smo Zeleni
postali glasnejši. Bolj osveščeni
so podprli naš program in goto-
vo drži, da bi težje uveljavljali
svoj program v tem trenutku. Če
ne bi bili organizirani kot stran-
ka.
V skupščini ptujske občine ste
Zeleni uspeli že z veliko predlogi,
še več pa je pobud, ki so ostale v
kakšnem predalu, nanje niste do-
bili niti odgovora, kaj šele da bi
vaši predlogi bili uvrščeni kot to-
čka dnevnega reda na seje skup-
ščine ...
Ivan Božičko: Zelo si želimo, da
ne bi bili tisti, ki tovarne zapira-
mo. Prizadevamo pa si, da se tu-
di drugi del tehnološkega proce-
sa konča. Tovarne so namreč re-
šile le prvi del tehnološkega pro-
cesa, to je izdelovanje izdelkov,
drugega dela, kot so emisije v
zrak, tla in tako naprej, pa žal ni-
so rešile. Mi želimo končati tudi
drugi del procesa, da dobimo
nek kibernetsko urejen sistem. V
skupščini se trudimo, da bi naše
ideje, naši predlogi bili upošteva-
ni. Nekateri so, drugi niso. V
ptujskem parlamentu pa je kriza;
mnenja so deljena, posamezniki
so kratek čas na oblasti, v tem
času ni mogoče začrtati nekih ci-
ljev na daljši rok, ko bi lahko tu-
di naša mnenja prišla v koncept
dolgoročnejšega programa. Eko-
loški problemi, njihovo reševa-
nje — to so dolgoročni procesi,
kjer ne gre samo za materialno
osnovo, ampak za surovine, za
izdelke, ki bi zmanjkali na tržiš-
ču, gre za celostno obravnavanje
ekoloških problemov.
Ekološki dinar že zbiramo, to
pa še zdaleč ni dovolj. Kako bo
mogoče ob obubožanem gospodar-
stvu zagotoviti ekološko čisto pro-
izvodnjo?
Ivan Božičko: To ni težko rešlji-
vo. Treba je le postaviti prave
ljudi na prava mesta, ustanoviti
tudi skupine, če je treba. Imamo
velik umski potencial, finančne-
ga res ne, toda stvari se dajo reši-
ti. Veliko govorimo o notranjih
rezervah podjetij in mislim, da
smo doslej naredili veliko pre-
malo. Če pogledamo izobrazbe-
no strukturo naših velikih podje-
tij, bomo ugotovili, da je tistih z
visoko izobrazbo zelo malo, da
ne govorim o podiplomski izo-
brazbi ... Nova oblast je v tej
smeri zastavila korenitejše spre-
membe, ki bodo zagotovile verti-
kalni pretok znanja. Samo zna-
nje nas lahko reši. Ekološki di-
nar smo uvedli zato, da kaznuje-
mo ljudi in jih pripravimo do te-
ga, da začno drugače razmišljati.
da ne vidijo le končnega efekta.
V preteklosti se jt veliko gradilo
in govorili smo, da smo država,
ki nima nezaposlenfti... Bil je
to sistem, ki je gradil industrijo
dimnikov, danes pa vt^no, kaj
pomeni sanacija tega. Čistilne
naprave dimnih plinov stanejo
toliko kot sam tehnološki protes.
Tu ne vidim drugačne rešitve ku
v nekem časovnem obdobju pre-
strukturiranje z upoštevanjem
znanja. Potem ni stranpoti. Pos-
nemati velja razvite dežele v sve-
tu, kot so Nemčija, skandinavske
dežele.
Kdaj pa ste se vi osebno zavedli,
da človek dela »silo« nad svojim
okoljem?
Ivan Božičko: Prihajam iz
polkmečke družine. Ljubim živa-
li, naravo, sem čebelar, kar tudi
kaže na nek moj odnos do nara-
ve. Že od leta 1973, ko sem se za-
čel ukvarjati s čebelarstvom —
tudi oče je čebelar — smo začuti-
li, da zadeve ne gredo v pravo
smer. Veliko čebel je umrlo, kar
je dalo vedeti, da je nekaj v nara-
vi hudo narobe. Še več pa sem se
začel ukvarjati s temi problemi,
ko sem postal predsednik Socia-
listične zveze v krajevni skupno-
sti Videm, ker sem takrat pač
imel veliko možnosti povedati in
zagovarjati to problematiko.
Zdaj ste predsednik Zelenih v
ptujski občini...
Ivan Božičko: Mogoče se še
premalo zavedam te funkcije. Ne
dam veliko na kariero, želim pa
pomagati. Naneslo je tako, da so
me predlagali, protikandidata na
žalost ni bilo in sprejel sem izziv.
Kje so možnosti, da Zeleni pro-
drete in uspete s svojimi programi
mimo parlamenta?
Ivan Božičko: Spomnimo se
časa pred deset in več leti, ko so
bile narejene študije o tem, kako
naj se opredeli Slovenija, da bo
ekonomsko uspešnejša. Ugoto-
vljeno je bilo, da je bodočnost
Slovenije v kmetijstvu, turizmu
in industriji, ki temelji na zna-
nju. Če vztrajamo pri tem, potem
naj bi postopoma prešli od oko-
lju neprijazne k okolju prijazni
industriji. Če bomo podpirali te
projekte, ki so narejeni že tudi v
Ptuju, na primer za Haloze, za
proizvodnjo tako imenovane bio-
hrane, bo uspeh zagotovo prišel.
Ptujska občina ima možnosti v
kmetijstvu, turizmu in industriji,
ki sloni na pameti.
Naloge v letu 1991?
Ivan Božičko: Prva naloga bi
bila, da pričnemo ljudi še bolj in-
tenzivno osveščati, jih opozarjati
na ekološke probleme. Želimo
vzpostaviti in poživiti sodelova-
nje s sosednjimi občinami. Sode-
lovanje naj bi namreč preraslo
občinske meje, temeljilo naj bi
na skupnem prostoru, na kate-
rem živimo. Zeleni v manjših so-
sednjih občinah ne delujejo, so
pa te ekološko zelo onesnažene.
V teh občinah so ribiška, lovska
društva in s temi bomo navezali
stike ... Z več ljudi bomo imeli
tudi večjo moč. Želimo pa si tudi
sodelovanja, in ga tudi že ima-
mo, s sosednjimi državami, kot
so Madžarska, Avstrija, Nemči-
ja, skandinavske dežele. Poveza-
ni smo tudi že s pomočjo raču-
nalnika z mednarodno mrežo Ze-
lenih. Želimo se uveljaviti tudi
mednarodno. Udeležili smo se
srečanja Zelenih na Madžar-
skem, na Rogli je bila predstavi-
tev velikih odlagališč ...
Kakšne so razmere za delo vaše
stranke?
Ivan Božičko: Uredili smo si
prostore in se tudi tehnično
opremili. Smo v parlamentu, pri-
sotni v medijih ... Na naši skup-
ščini smo slišali, da naša prizade-
vanja podpira veliko prebival-
cev. Dobili smo vtis, da smo med
»pridnimi« v ptujski občini. Si-
cer pa smo v okviru Demosa,
kjer smo si stranke delo in nalo-
ge porazdelile; mi skrbimo za
ekologijo. Če bo šlo tako naprej,
pa ni rečeno, da bi rešili ptujsko
gospodarstvo, da ne bi postali
bolj aktivni tudi na političnogo-
spodarskem področju.
Pogovarjala se je
Nataša Vodušek
Ivan Božičko.
Za razvoj manj
razvitih območij
Na predlog članov iz Haloz so
na prvi konferenci SDP Ptuj
sprejeli resolucijo z naslednjo
vsebino:
»Čutimo vso resnost in globi-
no problemov podeželja. Preno-
vitelji občine Ptuj se zavedamo,
da moramo za razvojne spre-
membe na podeželju največ dela
opraviti sami. Toda brez spre-
membe razvojne strategije v Re-
publiki Sloveniji do podeželja ne
bomo dovolj uspešni. Zato pozi-
vamo vse, ki odločajo o razvojni
strategiji Slovenije, da čimprej
oblikujejo take razvojne projek-
te, ki bodo omogočali razvoj po-
deželja.
K sodelovanju vabimo vse, ki
se še zavedajo svojih kmečkih
korenin in mladosti na deželi.
Največ pričakujemo od tistih, ki
imajo znanje. Na deželi je znanje
žal razpršeno in premalo poveza-
no, da bi zmoglo energijo za hi-
trejše razvojne premike.
Pozivamo načrtovalce in upra-
vljalce v cestnem, vodnem in
PTT gospodarstvu, da sprejmejo
ustrezne programe in oblikujejo
razvojne sklade za pomoč. Ceste,
voda in telefon so tisti osnovni
pogoji, ki ljudi združujejo in jih
motivirajo za življenje na pode-
želju. Tudi s spremembami na
področju stanovanjske politike,
ki vpliva na poselitev podeželja,
je potrebno preprečevati nove
socialne probleme, ko ostajajo
stari ljudje na kmetijah osamlje-
ni.
Podeželje je naša razvojna per-
spektiva. Ne smemo in ne more-
mo soglašati z vsakim posegom v
naravno okolje. Na gričih in v
ozkih dolinah Haloz in Sloven-
skih Goric je skritega in neizko-
riščenega še veliko. Ugodne na-
ravne danosti za sadjarstvo, vi-
nogradništvo, čebelarstvo in živi-
norejo, čista - zdrava hrana in
vera v ljudi so naš kapital, ki ga
moramo oplemenititi s pametjo.
Še tako dober projekt ne bo
uspel, če za njim ne stojijo lju-
dje. Zato bo razvoj podeželja
uspešen le, če bo izhajal iz ljudi,
njihovega znanja, tradicij in am-
bicij.
Podeželje danes najbolj potre-
buje trdne in stalne vire dohodka
in delovna mesta za ljudi, pred-
vsem pa ljudi, ki znajo, hočejo in
imajo možnost delati na podeže-
lju. Zato je treba omogočiti še hi-
trejši razvoj kmetijstva, domače
in proizvodne obrti, alternativne
oblike turizma, trgovine in po-
dobno.
Smo za razvoj podeželja?
Smo!«
Resolucijo je s podpisi podpr-
la večina udeležencev konferen-
ce, svoje podpise pa je dodalo še
32 čebelarjev ptujske občine, ki
so takrat posebej zborovali v ga-
silskem domu.	FF
PORTRETI REPUBLIŠKIH POSLANCEV
Dr. Ludvik Toplak
Doktorja pravnih znanosti Lud-
vika Toplaka je Slovenska kme-
čka zveza na spomladanskih volit-
vah pritegnila med svoje kandida-
te za Družbenopolitični zbor. Z
banom Pučnikom iz Črešnjevca,
sedaj podpredsednikom Kmečke
zveze, sta bila iz naše volilne eno-
te izvoljena kar oba. Dr. Ludvik
Toplak je kmalu postal predsed-
nik Družbenopolitičnega zbora
republiške skupščine in najbrž se
prav velikokrat vprašujemo, koli-
ko potrpežljivosti, znanja in spret-
nosti premore, saj voditi najbolj
buren zbor v slovenskem parla-
mentu ni niti malo enostavno.
Ob koncu leta je dobil iz Ame-
riškega biografskega inštituta še
veselo novico, da je izbran v krog
dvanajstih kandidatov za laskav
naslov Človek leta 1990.
Pripoveduje, da je univerza,
na kateri je predaval v ZDA tudi
letos predlagala za naziv preda-
vatelja, katerega teorije so se v
zadnjih desetih letih v največji
meri uresničile. On je v preteklih
letih predaval o gospodarskih,
družbenih in ekoloških temah.
Univerza, na kateri je predaval,
pa dokazuje, da se od vseh teorij,
ki so bile postavljene v ZDA in
75 drugih državah, njegov nauk
najbolj uresničuje. Nauk imenu-
je kot nauk o osebnem, socialno-
ekonomskem in ekološkem rav-
novesju.
Dr. Ludvik Toplak utemeljuje
in dokazuje, da vsak človek v se-
bi nosi dve nagnjenji: dobro in
slabo. Od vsakega posameznika
posebej pa je odvisno, katero na-
gnenje bo uresničeval in do kate-
re mere. Človekove potrebe, na
primer želje po lastnini, so v —'
merjavi z drugimi bitji pri člove-
ku neskončne. V tej neskončni
želji po biti bogat je izvor njego-
ve neizmerne energije, če pa je
preveč pohlepen, »požrešen« in
neobvladan, je to lahko izvor
njegove lastne nesreče, lastnega
razkroja. Druga močna potreba
— želja po oblasti ali potreba po
družbeni afirmaciji se uresni-
čuje od človeka do človeka razli-
čno. Vsak človek nosi v sebi sku-
šnjavo napuha, želje po oblasti.
Vprašanje pa je, do katere mere
jo sam obvladuje; če ga družba
ne kontrolira, ga zanese. Zato je
veliko v začetku kulturnih ljudi
skušnjava premagala. Hoteli so
biti veliki, nepremagljivi . . . Zato
pa, kot sklene misel, moramo v
družbi oblikovati take instru-
mente, ki bodo blokirali človeko-
va slaba nagnjenja. Potrebi po
lastnini in oblasti lahko delujeta
pogubno, uničita lahko družino
izčrpen vir energije. Podobno ve-
lja tako za posameznika kot po-
samezne države in za človeško
vrsto kot celoto, tudi v odnosu
do narave. Človeška požrešnost
in potratnost lahko ogrozita tudi
prihodnje rodove. Ravnotežje
posameznika, družbe in družbe z
naravo oblikuje predvsem kultu-
ra - osebna morala, religija,
družbena kultura, običaji — in
pravni red, ki blokira posamezni-
ka v njegovi pohlepnosti na ra-
čun drugih.
Ludvik Toplak je pravzaprav
naš rojak, velikokrat je v naših
krajih. Zadnje čase predvsem za-
radi pogovorov o denacionaliza-
ciji. Pripoveduje, da je oblikova-
nje tega zakona eden najtežjih
korakov nove slovenske oblasti,
da pa bo nared v februarju. V te-
sni zvezi je tudi s kmeti, ki se bo-
rijo za vrnitev zadružne lastnine,
in se odločno zavzema za prave
kmečke zadruge, kot jih je slo-
venski kmet že poznal. Zelo kriti-
čen je do Ptuja, posebej do nje-
govega odnosa do intelektual-
cev. Nikoli ne bo razumel, kako
je mogel nekdo uničiti tako dra-
goceno etnografsko zbirko, kakr-
šno je pred leti postavila na ptuj-
skem gradu dr. Štefka Cobelj.
Na Kmečko zvezo je navezan
predvsem zaradi tega, ker se že
dalj časa zavzema za vrnitev za-
družne lastnine, za popravo kri-
vic razlaščenim, za to, da družbe-
nega premoženja ne bi poceni
razprodali, preden so razčiščena
vprašanja prejšnjih lastnikov. Na
Kmečko zvezo,»pa ^a*v«že tudi
tradicija njeggVe družine. Je na-
mroA Tojjlakovth iz. Juršin-
d. 1.
TEDNIK - Manuar 1991
OD TU IN TAM - 3
V vrtu
Po biokoledarju med 1. in 16.
januarjem na vrtu ne delamo; pa
kaj bi tudi delali, saj se narava v
vrtu prav tako kot vse drugo rast-
linje predajo zimskemu počitku.
Sicer pa je narava tako naravna-
lna, da vanjo in njene procese, ko
ni primeren čas, ni dobro pose-
gati, saj ji takrat lahko bolj ško-
dimo kot pa koristimo.
Počitek narave pa še ne pome-
ni, da naj z njo počiva tudi vrti-
čkar. Vrtičkar se v tem času že
pripravlja na prihodnjo vegetaci-
jo, pripravlja se na sestavo setve-
nih m saditvenih načrtov, nadzo-
ruje pridelke in posevke, ki so na
ozimljanju, in si usposablja opre-
mo m druga sredstva, ki jih bo
uporabljal pri delu v vrtu v na-
slednjem vegetacijskem letu.
V	vrtičkarstvu so interesi če-
stokrat različni: nekomu več po-
meni pridelava zelenjave, druge-
mu je bolj priljubljeno sadjar-
stvo, vsak pa prav gotovo del vr-
ta nameni zelenicam, okrasnemu
in bivalnemu vrtu. Vsako od teh
področij zahteva poleg obilice
volje mnogo delovnih izkušenj,
teoretičnega in praktičnega stro-
kovnega znanja. Principov vrt-
narjenja in smisla za urejanje ze-
lenega okolja se moramo naučiti.
Strokovno znanje pridobimo ob
različnih praktičnih oblikah in
vzgledih, teoretično pa predvsem
v strokovni literaturi. V zimskem
času, ko narava počiva, sezimo
po kakšni strokovni knjigi ali re-
viji s področja vrtičkarstva. Na
knjižnih policah se najde dovolj
poljudno napisanih strokovnih
knjig, ki nam bodo razodele
mnoge neznanke iz narave, z na-
sveti pa pomagale k uspešnemu
vrtnarjenju in urejanju zelenega
okolja.
Medtem ko narava počiva in
na prostem ni drugega cvetja kot
ledene sveče in ivje na drevju,
nam del žive in cvetoče narave
nadomeščajo lončnice v stanova-
nju, Prav tem negovankam mora-
mo v tem času, ko nimajo zim-
skega počitka ali pa je ta pri po-
sameznih vrstah zelo kratek, pos-
večati ustrezno nego in pozor-
nost.
Ker je pozimi dan kratek, je za
mnoge lončnice premalo svetlo-
be. Svetloba je eden izmed pogo-
jev za usvajanje ali asimilacijo
organskih snovi, rasti in razvoja
rastline, in če te ni dovolj, je to
za rastlino zaviralni faktor rasti
in s tem neposredno tudi cvete-
nja. To dejstvo je pri zimski negi
lončnic izredno pomembno upo-
števati, saj z umetno svetlobo ta
izpad težko nadomeščamo. Z
zmanjšano rastjo pa lončnice po-
trebujejo tudi manj vode in hra-
nilnih snovi. Pogosto prav v tem
času grešimo, ko lončnice zaliva-
mo in gnojimo v enakem zapo-
redju kot takrat, ko je dan daljši
in je na voljo več svetlobe. Vseh
lončnic torej ne smemo vsevprek
enako in obilno zalivati niti pre-
hranjevati.
V	tem času kljub okrnjeni svet-
lobi cvetijo lotarinške begonije,
cinerarije ali pepelke, čeveljčki
in sobne primule; te moramo
prav zaradi polne vegetacije ob
času cvetenja pogosteje zalivati,
po potrebi pa prehranjevati s te-
kočimi gnojili.
Če imamo v stanovanju pra-
proti, ananasovke ter vresovke,
teh v času kratkega dne in dolgih
noči ne prehranjujemo, pa tudi
zalivanje omejimo na najmanjšo
mero, da se ne posuši koreninska
gruda.
Klivije, gloksinije, gumovce,
ciklame in hortenzije so lončni-
ce, ki kljub omejeni svetlobi po-
zimi skorajda nimajo dobe miro-
vanja. Tem lončnicam v tem času
za četrtino zmanjšamo obseg za-
livanja, prehranjujemo pa jih po
potrebi z manj koncentriranimi
zalivki, ki vsebujejo dušik.
Lončnic ni priporočljivo zali-
vati s svežo vodovodno vodo.
Takšna je za rastlino premrzla, v
njej pa so tudi raztopljene razne
soli in apno, ki so škodljive za
rastlino. Zalivamo le s postano
vodo, ki je segreta na sobno tem-
peraturo in v kateri so se soli, ap-
no in druge snovi v najmanj 24
urah sesedle. Ce je voda iz javne-
ga vodovoda preveč trda, jo
omehčamo s kuhanjem. Koristno
je zajeti deževnico in z njo zali-
vati zlasti občutljivejše in zahtev-
nejše lončnice.
Miran Glušič, ing. agr.
ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV PTUJ
Začenja se težko delo
Na drugi seji Občinskega sveta ZSSS Ptuj, ki je
bila 27. decembra ^ delavskem domu Franca
Krambergerja v Ftuju, so namenili največ razpra-
ve organiziranosti svobodnih sindikatov v Sloveni-
ji in v občini. Sedanje občinsko vodstvo ZSSS je
začelo delati z najem 1990 v povsem novih razme-
rah. Začeti je 2)ilo treba na novo pridobivati člane,
ustanavljati sindikalne organizacije v podjetjih,
organizirat/ sindikate dejavnosti v občini, pri tem
pa si prizadevati, da v Ptuju postane organizacija
ZSSS območna.
Usjiehi so vidni. Do 20. decembra so imeli že
oko<'i 13.700 članov, prihajajo pa še nove prijave.
V	večini podjetij že delujejo organizacije ZSSS.
Uspešno deluje več odborov sindikata dejavnosti.
Prizadevajo si za ponovno oživitev sindikata vzgo-
je in izobraževanja. Stiki z občinsko skupščino in
njenimi organi so dobri. Tudi s Plohlovimi in
Tomšičevimi sindikati niso sprti.
Med večje uspehe si občinski svet ZSSS Ptuj šte-
je to, daje v Ptuju ena od 12 območnih organizacij
ZSSS v Republiki Sloveniji. Niso namreč bili za-
dovoljni z območno organizacijo v Podravju, zato
so se osamosvojili. Naj k temu povem, da občin-
ske organizacije ZSSS Lenart, Ormož in Slovenska
Bistrica ostajajo v območni organizaciji s sedežem
v Mariboru.
Pri občinskem svetu ZSSS Ptuj uspešno deluje
pravna pomoč, saj so je delavci vse bolj potrebni.
V	letu 1990 so nudili pravno pomoč v 134 prime-
rih, kar je znatno več kot prejšnja leta. Kolektivno
pravno pomoč pa nudijo tudi delavcem podjetij,
ki so v stečaju.
Kar za 305 % so v letu 1990 povečali nepovratno
pomoč socialno ogroženim delavcem — članom
sindikata. Pridružili so se z ustanoviteljskim dele-
žem Delavski hranilnici Slovenije, da bodo tako
za naprej svojim pomoči potrebnim članom lahko
še izdatneje pomagali.
Prizadevajo si, da bi uredili redno plačevanje
sindikalne članarine; ta je 0,6% od izplačanega
neto osebnega dohodka. Od tega ostane-sindikatu
podjetja 45 %, ostalih 55 % pa gre za financiranje
drugih oblik sindikalne organiziranosti. V Ptuju so
sklenili, da 70 % te članarine obdržijo v občini za
delo območne organizacije ZSSS, 30 % pa odvaja-
jo v Ljubljano.
Izredno pomembna naloga, ki je pred ZSSS, je
podpisovanje kolektivnih pogodb za delavce posa-
meznih dejavnosti. O primeru kolektivne pogodbe
za delavce v kmetijstvu in agroživilstvu je na seji
poročal Edi Kupčič. Predstavniki sindikata in go-
spodarske zbornice so pogajanja in usklajevanja
uspešno končali. Dva dni pred podpisom pogodbe
pa je svet direktorjev kmetijstva in agroživilstva
odločil, da ne priznava pogodbe. Boj bo treba za-
četi znova. »Ta primer me sili v razmišljanje, da
nekateri želijo delavce postaviti v položaj brezpra-
vne raje,« je dejal Edi Kupčič. Na srečo svet di-
rektorjev ni prepovedal sklepanja podjetniških po-
godb. Zato so v Kmetijskem kombinatu Ptuj po
zaslugi razumevanja vodilnih že podpisali kolekti-
vno pogodbo.
To že bolj spada v program dela za leto 1991. O
tem bodo na Občinskem svetu ZSSS f^uj podrob-
neje govorili na eni od prvih sej v letu 1991, ko bo-
do ob zaključnem računu za leto 1990 sprejeli tudi
finančno ovrednoten program dela za leto 1991.
Na srečno in uspešno so si ob koncu seje tudi na-
zdravili!	pp
;; V Kuvajtu smo živeli mimo
in sproščeno«
Za Kuvajt mnogi trdijo, da je bil dežela iz Tisoč in ene noči. Prevzame te. Čr-
no zlato je naredilo čudež. Država je doživela nesluten razvoj in blagostanje, ka-
kršnega v svetu skorajda ne poznajo. V Kuvajtu ni revnih ljudi; ljudje se razlikuje-
jo le po tem, ali gre za večjega ali manjšega bogataša. Vsi imajo streho nad glavo,
brezplačno zdravstvo, šolstvo in telefon. Hrane je v izobilju, pa še cenejša je kot
pri nas. »Siromašnejši« so tisti Kuvajtčani, ki imajo samo eno hišo, dva avtomobi-
la... Država je še posebej radodarna do »siromašnih« z več otroki. Tem daruje
hišo, vsako leto novi avtomobil, opremo in po tisoč dolarjev mesečno za vsakega
otroka.
V Kuvajtu sta živela in delala
tudi Ptujčana Viktor in Moja
Cvetko z Majdine poti sedem. Z
iraškim vdorom v to obljubljeno
deželo pa sta praktično izgubila
vse, kar sta v dolgih letih ustvari-
la. Moja je prišla s sinom domov
mesec dni pred iraško invazijo,
Viktor pa en dan. Prvič sta prišla
na dopust brez denarja, posebno
kartico, s katero bi lahko dvigni-
la gotovino, pa so jima zase-
gli ... V Kuvajtu je ostalo stano-
vanje, zlatnina, avtomobili ... In
po obvestilih, ki sta jih dobila, je
vse izropano in uničeno.
Moji se ob pripovedovanju tu-
intam še zasveti solza. Čas je naj-
boljši zdravnik, pozdraviti pa
vsega ne more. Cvetkova še ved-
no razmišljata o Kuvajtu: takoj
bi se vrnila, če bi le bilo mogoče.
Sedaj se bosta preživljala z opti-
ko; delavnico sta odprla pred ne-
davnim. Vsi, ki so lokal videli,
pravijo, da je za Evropo, onadva
pa bosta vesela, če bodo stranke
prihajale. Majdina pot je le od-
daljena od mestnega središča.
Ne glede na to pa jo tisti, ki želi
kakovostno storitev, najde.
Viktor Cvetko je bil v Kuvajtu
priznan optik. V zasebni firmi, ki
se je ukvarjala z več dejavnost-
mi, je bil šef optike. V zadnjih le-
tih se je ukvarjal tudi s slušnimi
aparati. Delal je za kuvajtski
dvor, za šejka in njegove sorod-
nike. Kadarkoli so ga potrebova-
li, so ga poklicali v palačo. Tudi
med ambasadorji je imel veliko
odjemalcev. Sedaj se pogosto
spominja dnevov pred iraško in-
vazijo^.
Biio je kak teden pred tem.
Iraški veleposlanik, s katerim sta
bila dobra prijatelja, ga je pova-
bil na zajtrk. Prosil ga je, naj mu
izdela dvajset očal, ker gre na
dopust in ga nekaj časa ne bo.
Ob tem pa mu je ponudil tudi
službo. Viktorje vedno bolj pre-
pričan, da mu je takrat želel ne-
kaj povedati, pa ni mogel.
Zgodilo se je . .. Ostali pa so
lepi vtisi in nepozabni spomini.
»V Kuvajtu so ljudje živeli mir-
no in sproščeno, dokler ni udaril
Sadam Husein. Življenje je bilo
enkratno, veliko boljše in bolj or-
ganizirano kot v Sloveniji in Ju-
goslaviji. Naši ljudje živijo pre-
več izolirano in vase zaprto, mor-
da tudi zaradi splošnega družbe-
nega stanja. V Kuvajtu tega ne
poznajo, vsak je dobrodošel gost
v hiši. Pri beduinih je nepisano
pravilo, da če prideš v senco nji-
hovih šotorov, si njihov gost.«
V	deželi iz Tisoč in ene noči je
kljub zahodnemu standardu še
veliko tradicije. Družina je sveta,
v njej pa je žena, ko se zapro hi-
šna vrata, neomejen gospodar.
Šolanje je obvezno, tudi za žen-
ske. Vedno več jih študira na za-
hodu, nekateri tudi na vzhodu.
Ženski je dovoljeno, da dela po-
vsod, le v politiki ne. Za srečo v
zakonu pa velja naslednje pravi-
lo: »Če želiš biti srečna v zakonu
in imeti vse, kar želiš, nikoli ne
vprašaj moža, kje je bil in kaj je
delal.«
V	Kuvajtu se temperatura ni-
koli ne zniža pod dvajset stopinj
Celzija. Proste dneve večina lju-
di preživi ob obali kot taborniki.
Ne gredo v hotele. Ljudje se
sprostijo, niso obremenjeni tako
kot pri nas, ko nas dnevno razje-
dajo takšne in drugačne igrice.
Življenje se začne zvečer.
Tudi v trgovinah te sprejemajo
čisto drugače kot pri nas. Veseli
so, da prideš; četudi ničesar ne
kupiš, si spoštovan.
Moja je delala kot nevrofizio-
loški asistent v kliničnem centru
v Kuvajtu, pozneje pa v državni
bolnišnici. Sin je obiskoval an-
gleško šolo, ki je čisto drugačna
od naše. Res je stroga, vendar
otroci gredo v šolo z veseljem. V
štirih mesecih se je Damjan na-
učil govoriti angleško, tudi arab-
sko in francosko zna. Sedaj obi-
skuje osnovno šolo Ivana Spole-
naka, kjer so ga nadvse dobro
sprejeli.
Letošnje novo leto je za Cve-
tkove bilo drugačno kot prejšnja
leta. Včasih so ga tudi v Kuvajtu
pričakali drugače kot sedaj. Zad-
njih deset let pa klasičnih hotel-
skih zabav ne poznajo, so prepo-
vedane. Več pa je zato zasebnih
zabav; njihovi organizatorji tek-
mujejo med seboj, kdo bo imel
več gostov. Tudi to je stvar pre-
stiža. Moja in Viktor Cvetko si
podobno kot nekateri drugi, ki
so »okusili« obljubljeno deželo,
želijo, da bi znova zavladal
mir... In da bi se lahko vrnili v
»svoj dom«, kot pravijo Kuvaj-
tu.	MG
(Posnetek: M. Ozmec.
Novi zneski doplačil
Prvega januarja je pričel veljati sklep o spre-
membi in dopolnitvi sklepa o plačevanju partici-
pacije v zdravstvu. Za prvi pregled v splošnih am-
bulantah je po novem treba plačati 30 dinarjev
(prej 20), ponovni trije stanejo 20 dinarjev. "Za
zdravila s pozitivne liste zdravil in sanitetni mate-
rial je treba doplačati 30 dinarjev. Povsem nova so
doplačila za ortopedske vložke (50 dinarjev), v fi-
zioterapiji na začetku zdravljenja ne glede na tra-
janje (40) in za pregled EEG, ki ga potrebuje psi-
hiatrija (60 dinarjev).
Prvega januarja pa je pričel veljati tudi sklep o
predpisovanju zdravil. Pri tem velja še posebej
opozoriti na razvrstitev zdravil v liste. Pri pozitivni
listi zdravil plača uporabnik predpisano participa-
cijo, pri vmesni 50 odstotkov vrednosti izdanega
zdravila in pri negativni listi plača zdravilo v celo-
ti. Razvrščanje zdravil je urejeno s posebnim pra-
vilnikom. Ob tem velja še posebej poudariti, da
bodo zdravila plačevali tudi tisti, ki so sicer oproš-
čeni plačila participacije, če je v pravilniku o raz-
vrščanju zdravil tako določeno.	MG
Ptujske ulice
danes, včeraj .
jutri( ?)
(4. nadaljevanje)
VICAVSKA POT (1919) -
(KS O. Meglič)
VIČAVSKI POT gl. VICAV-
SKA POT
VODNIKOVA U. (1919) -
(KS D. Kvedra)
Valentin Vodnik (1758 Šiška-
1819), pesnik, duhovnik in na-
rodni buditelj.
VOLKMERJEVA C. (1919) -
(KS B. Ziherla)
Leopold Volkmer(174l Ljuto-
mer—1916 Sv. Ubran v Slov. g.),
duhovnik, narodni buditelj in
pesnik.
VOŠNJAKOVA U. (1919) -
(KS D. Kvedra)
Josip Vošnjak (1834 Šoštanj —
1911 Visole), pisatelj, dramatik
in politik.
VRAZOV TRG (1919) - (KS
D. Kvedra)
Stanko Vraz (1810 Cerovec—
1851 Zagreb), slovenski in hrva-
ški pesnik ter publicist.
VRTNARSKA POT (1971) -
(KS T. Žnidariča)
VVILHELMOVA U. (1974) -
(KS Budina-Brstje)
Albert Wilhelm (1906 Senože-
če—1944), ptujski igralec in ko-
munist.
ZADRUŽNI TRG (1953) -
(KS I. Spolenaka)
ZAGREBŠKA C. (že 1953) -
(KS L Spolenaka)
ZAVCEVA U. (1971) - (KS
Štuki)
Alojz Zavec (1922-1942
Mostje), zidarski delavec iz Vita-
nja, Lackov sodelavec.
ZECNERJEVA U. (1985) -
(Rogoznica)
Ferdinand Zechner (1901
— 1931), komunist in knjigovod-
ja.
ZELENIKOVA U. (1919) -
(KS D. Kvedra)
Jože Zelenik (1846 Levanjci —
1910), profesor in narodnjak.
ZIDANŠKOVA U. (1971) -
(KS Turnišče)
Miloš Zidanšek (1910 Celje-
1942), pekovski pomočnik, parti-
zan.
ZIHERLOVA PLOŠČAD
(1977) - (KS B. Ziherla)
Boris Ziherl (1910—1976 Lju-
bljana), marksistični filozof. Ime
ulice!
ZOISOVA POT gl. COJZO-
VA POT
ŽABJAK, naselje v smeri Ki-
carja.
ŽGECEVA U. (1971) - (KS
F. Osojnika)
Franjo Žgeč (1896 Dornava-
1961 Celje), pedagog in levičar-
ski publicist.
ŽNIDARICEVO NABREŽJE
(po 1953) - (KS T. Žnidariča)
Tone Žnidarič (1913 Nova vas
pri Ptuju — 1944 Radovitiči), ko-
munist, publicist in dijak ptujske
gimnazije.
ŽUNKOVICEVA U. (1977) -
(KS Turnišče)
Anton Žunkovič (1919—1944),
kmečki sin iz Župečje vasi in bo-
rec.
ŽUPANČIČEVA U. (1971) -
(KS F. Osojnika)
Oton Župančič (1878 Vinica
— 1949 Ljubljana), pesnik.
Če odmislimo imena naselij,
krajevnih skupnosti ter določena
imena za nenaseljeno področje,
dobimo 210 ulic, ki so danes v
republiških seznamih. Ko jih
skušamo grobo razdeliti, spada
pod kulturno zgodovino 67 imen
ali 31 % (seveda imajo prednost
tim. »napredni kulturni delav-
ci«), pod komunistično gibanje
ter NOB 91 imen ali 43 % in pod
krajepisje 52 imen ali 26 %. V
prejšnje stoletje bi lahko uvrstili
45 imen oseb ali krajepisnih
imen (26 %), vse ostalo pa je no-
vejšega izvora. Neposredno
ohranjeno ime je na primer
Dravska u., a še ta v prevodu. S
samega seznama je videti, da je
bila prva velika sprememba 1.
1919, ko so večino imen bodisi
poslovenili bodisi tudi spremeni-
li. Takoj po 2. svetovni vojni pa
so nekaj ulic spremenili (tudi
okupacija je v glavnem vrnila av-
stroogrsko poimenovanje), a mo-
čnejše zamenjave so bile nato I.
1953, 1965, 1971, 1974, 1984 ter
1985. Tu bi le še omenili Staro
ulico, ki je nimamo v tem sezna-
mu (odcep s Prešernove na Vra-
zov trg), vendar ni nikjer table,
niti nima nobene hišne številke.
Nekatera imena ptujskih ulic so
spremenila lokacijo, kar bomo
omenili v drugi skupini.
(Se nadaljuje)
4 — MORDA VAS ZANIMA
4. januar 1991 —
MILENA TURK
Življenje
1 vikarjev
(11. nadaljevanje)
Lukarji so luk mnogo skrbneje
spravljali kot druge poljske pri-
delke, še posebej po letu 1925,
kajti dogajalo se je, da so jim luk
pokradli z njiv; tuintam se je
kakšna greda čez noč močno ra-
zredčila. Zato so včasih rekli:
»Ce hočeš imeti dosti luka, se
moraš obuvati, ko se drugi sezu-
vajo!« Tako se je dogajalo, da so
imeli eni kar naprej veliko luka
in so z njim veliko zaslužili in
stržili, čeprav so ga malo pridela-
li. Zato so lukarji v tistih časih
vsako pozabljeno glavico luka iz-
pulili ali jo pobrali, če je padla z
voza, ter jo v predpasniku prine-
sli domov. Gospodinje so več-
krat pregledale njivo. Poslednje
tedne rasti pa je marsikdo pre-
spal na njivi in pazil nanj. Ko pa
se je sušil na podstenju — pre-
derju, so ga pogosto čuvali vso
noč.
»Od leta 1925 dalje je oral
zetTilje, zasajen z lukom, pomenil
toliko, kot imeti lepo hišo, par
konj, morda celo košček vinogra-
da in gozda, v cerkvi pa sedež
blizu glavnega oltarja,« piše In-
golič v Lukarjih.
Ko je bil luk doma, se je še ne-
kaj dni sušil na podstenju. Po-
tem so mu odtrgali koreninice —
»cime« ali »mustače« in steblo
—	»slamo«; to so pustili pet pr-
stov dolgo, da so lukove glave
lahko spletali v kite. Nato so ga
znosili na podstrešje, po navadi
k dimniku — »raufanku« in ga
razgrnili po podu, kjer se je do-
bro osušil. Tako je ostal do zime,
ko so ga zmetali na kup, največ
30 cm visoko, in ga pokrili s sla-
mo ali s staro odejo. Po drugi
svetovni vojni, ko luka ne spleta-
jo več v vence, zvežejo po dve in
dve čebulni stebli, jih zavozlajo
in denejo prek tanke vrvi. Vrv, s
katere visi šest in več glav čebu-
le, obesijo pod sleme, kjer se suši
(glej risbo).
Na zraku se namreč čebula bo-
lje suši in je manj zgnije, kot če
bi jo sušili na podstrešju. Če je
čebula čez zimo zmrznila le po
vrhu, so jo pustili pri miru in se
je odpustila. Če pa je bila preglo-
boko zmrznjena, je pričela gniti.
Čebula rada gnije le, kadar je
mokra letina. Danes pa je pogost
vzrok gnitja prevelika količina
dušikovih gnojil. Manjše in čvr-
stejše glavice čebule so odpor-
nejše proti gnilobi in počakajo
do nove letine, debele glave pa
niti do novega leta. Manjše glavi-
ce luka so tudi sočnejše, toda
zraste jih malo. Pridelek je torej
kvaliteten, toda majhen.
Lukec, ki so ga populili istoča-
sno kot luk, so spravljali v vreče.
Doma so ga malo očistili in spra-
vili v lese. Lukčevo seme pa so
spravljali v kako staro posodo ali
siamnjačo in jo čez zimo shranili
na podstrešje.
Se prea drugo vojno je bila
znana navada, da je kmet — lu-
kar dal svoji hčeri po končani os-
novni šoli v obdelavo eno izmed
gred, na kateri naj bi sama gojila
luk. Izkupiček od prodanega lu-
ka je ostal seveda njej. Tiste žen-
ske in dekleta, pri katerih doma
niso imeli dovolj svoje zemlje ali
pa sploh nič, so jo vzele v najem
—	»na odsluž« pri velikih kme-
tih. Za eno pognojeno, izorano
in pobranano njivo so morale 20
do 25 dni v letu delati pri kmetu
oziroma odslužiti 20 do 25 »teža-
kov«. Te lukarice so vstajale ob
prvem svitu in najprej odšle na
najete grede; okopavale in plele
so luk do 5. ali 6. ure zjutraj. Po-
tem so odšle kmetom odsluževat
najeto zemljo. Za materami so
prišli tudi otroci, ki so prav tako
kot one dobili malico. Mlada de-
kleta so si za denar, ki so ga do-
bile od prodanega luka, kupile
obleko, obutev, kolo, osebne po-
trebščine ...
Veliki kmetje, teh je bilo naj-
več v Markovcih, ki so imeli te-
žake (kočarje, ki so odsluževali
najeto kočo, zemljo, orodje, voz,
živino), so jim za opravljeno dni-
no — »težak« dajali kovinske že-
tone — »želance«, na katerih je
imel vsak težak — delavec vtis-
njeno svoje ime. Če je delal cel
dan, je dobil cel žeton, če pa pol
dneva, polovičnega. Po novem
letu, okrog treh kraljev, so go-
spodarji naredili obračun: kdo je
komu kaj dolžan, kdo še ni od-
služil vseh dnin, kdo je delal več
dnin, kot je bil dolžan, idr.
Danes pa orjejo in branajo s
traktorji, zato zemlja ni več ra-
hla. S traktorji tudi gred ne mo-
rejo več delati. Po lukarskih va-
seh sadijo tudi hibridne sorte če-
bule. Tako so za eno leto skrajša-
li »življenje« te triletne rastline,
samo da bi čimprej zažvenketal
denar. Lani so sejali holandsko
sorto čebule — HYGRO. Tisti
lukarji, ki so jo sejali za prodajo,
so si od kmetijske zadruge izpo-
sodili specialen stroj za sejanje
čebule, ki seje bolj na gosto (na
18 cm). Z enim kilogramom se-
mena posejejo 18 do 20 arov. To-
da pridelek je bil lani slab, saj
kmetje še nimajo izkušenj s hi-
bridnimi sortami čebule. Zato so
letos posejali manj hibridov.
Dolgoletni, specializirani pride-
lovalci hibridne čebule pa imajo
dober uspeh. Takih pa je v Luka-
riji zelo malo. Največ čebule so
do leta 1976 prodali Kmetijske-
mu kombinatu F*tuj (leta 1976 je
bila odkupna cena za 1 kg čebule
2,80 din, pa jo je KK Ptuj pozne-
je dvignil na 4 dinarje), nekaj
malega pa na drobno. Zadnja le-
ta K K Ptuj čebule ne odkupuje
več, ker nima prave cene na tržiš-
ču.
Zadnja leta pridelujejo za pro-
dajo le še lukec, a ga ponavadi
ne prodajajo sami, ampak ga
prodajo vaškim preprodajalcem
— »tržarjem«, ki ga potem pro-
dajo na tržnicah. V celi Lukariji
je še kakšnih 15 tržarjev.
Lukarji gojijo za svoje potrebe
tudi srebrno in rumeno »dalma-
tinsko sorto čebule.«
Priprava, prevoz in prodaja luka
Luk so prodajali trgovcem —
odkupovalcem na kilograme. Re-
kli so, da ga prodajajo na vago-
ne, ker so ga vozili na železniško
postajo v Moškanjce, kjer so ga
nalagali na vagone. Seveda pa so
ga tako dali ceneje, kot če bi ga
prodali na tržnici. Na vagone so
prodajali predvsem trdni kmetje,
ki so pridelali od 3.000 do
10.000 kg luka in vsega ne bi mo-
gli prodati na drobno. Manjši
kmetje so pridelali po 2.000 do
3.000 kg luka in so ga prodali na
tržnicah.
Na tržnice sp ga tovorih z vo-
zovi, z vlakom, s kolesi, pa tudi
peš v nahrbtnikih — »ručjakih«.
Po drugi svetovni vojni, ko ga
pridelajo veliko manj, ga preva-
žajo v avtobusih in avtomobilih.
Toda danes ne vozijo več na trg
predvsem luka, pač pa lukec in
vrtnine (solato, krompir, grah, fi-
žol, korenček, peteršilj, zelje),
kajti luk ne gre več tako v proda-
jo kot nekoč, ker je konkurenca
hibridnih sort čebule prevelika.
Pridelava luka je tudi preveč za-
mudno delo in se ne izplača.
(Se nadaljuje)
Dober den prvič v toten leti, upam pa. da tudi ne zodjič. S plebiscitom smo se
osamosvojili, na silvestrovanji rmo dnarce zapili, zdaj pa bomo samo še s kkkk...
ovinskimi zvonovi zvunili. Morer, vam povedati, da ste tisti, ki ste mislili, da bom
namesto kovinskih zvunov kaj drugega napisa, pokvarjeni. Tejko v vednost, da slu-
čajno ne bi bilo kokšne pomote in zamere.
Mija z mojo Mico sma stopla v novo leto 1991 čista prerojena in prenovljena.
Tudi pomlajena, čeglih sma že predugo na toten puklasten sveti. Na našen Suhen
hregi smo si naredli silvestrovanje po načeli: jedačo, pijačo in Jehačo naj prinese
vsoki por kre sebe, če pa bo keremu kajfalilo, pa bomo nekaj dobri sosedi fcoj pri-
meknoli. Vidite, to Je ta pravo človeška solidarnost: pomagaj sosedi in sočloveki v
nevoli... Tak smo se lepo meli, da se mi .še gnes kolca po tisten večeri, gdo sta se
na Silvestrovo cengara na vuri eden gor na drugega .^pravila. Vse povprek smo si
voščili, se lubčkali in kljunčkali, pa Je na kunci vse v dobrih sosedskih odnosih osta-
lo... Vidite, tak van Je to, če se lidje razmijo med seboj in je sosed sosedi sosed, ne
pa človik človeki vuk.
Kaj pa se mi kaj zaj počutite po plebisciti za suvereno Republiko Slovenijo.
MoJ sosid Juža tak provi in to komentita: »Pret sen bija samo veren in zvesti svoji
ženi, zaj pa še sen (su)veren član svojega naroda...«
Drogi občani in farani, krajani in zemljani: Vsi, ki ste si mislili, da bomo po
plebisciti Švica grotali, vas moren potolažiti, da bote morali zato še fejst švicati in
pošteno delati. Pot v Evropo bo žmetna in trnova. To ho še provi križov pot, v keren
bota morala vkuper korakati in delati tovariš in gospod!
Če gdo misli drgačik, mi naj to sporoči na uredništvo Tednika, s pripisom —
za Lujzeka. Te pa srečno, vaš križani LUJZEK.
Obiskali smo . . .
v soboto, 22. decembra, je bila velika hala hladilnice lenarškega
Agro-kombinata polna kot že dolgo ne. Spremenila se je v dvorano,
ki so jo Lenarčani skupaj z Radiom Maribor uporabili za snemanje
36. javne kmetijske radijske oddaje; to smo medtem že poslušali na
radijskih valovih.
V dveinpolurnem programu seje zvrstilo marsikaj zanimivega tu-
di za pestro strukturo obiskovalcev v dvorani; največ je bilo seveda
kmetov, predstavnikov raznih strokovnih kmetijskih organizacij, poli-
tičnega življenja, prišli pa so tudi drugi, ki jih je zanimala prireditev.
Da smo bili zares na kmetijskem področju v osrčju Slovenskih goric,
je dokazovala zanimiva gesta že ob vstopu. Vsak obiskovalec je dobil
popotnico z jabolkom in domačimi dobrotami. Tudi sicer je prevlado-
vala »dekoracija« z jabolki, ob njih pa je bilo mamljivo dosti doma-
čih dobrot Aktiva kmečkih žensk z Jurovskega Dola, ki so s svojo do-
bro domačo hrano dodatno poskrbele za uspeh prireditve. Tradicijo
pa so uspešno prenašale tudi na moške, saj so trije »fantje« prosto-
voljci na sami prireditvi spekli prave božične potice.
Poslastica so bile točke nastopajočih in povabljenih gostov; še iz
sosednjih občin so prišli. Slišali smo veliko strokovnih mnenj o živi-
noreji, sadjarstvu, prodaji mleka, vinu ... Ob tem pa pesem žanjic,
pesem domačih ustvarjalcev, pa tudi gostov iz sosednjih občin .. . Ve-
liko lepega, starega^ morda že preveč pozabljenega. Prevladovale pa
so seveda božične pesmi, ki jih je čudovito izvajal ansambel Sloveni-
ja. Smo želeli prikazati lepo družinsko vzdušje v predbožičnem času?
Ali pa morda kakšno usmeritev?
Kakorkoli že: Lenarčani so prispevali svoj žar k uspehu te odda-
je. vsak čas ima svoj žar!
MARIJA ŠAUPERL
Trgovina Mini
market Majda v
Voličini
v juliju sta zakonca Majda in
Branko Kmetič v Voličini odprla
prvo zasebno samopostrežno tr-
govino z mešanim blagom. Pro-
stori, kjer je trgovina, so last
KUD-a Voličina; najemnina, ki
jo plačujeta, ni previsoka.
Krajani so se na trgovino na-
vadili, saj sta Branko in Majda
domačina, poleg tega so tudi po-
lice dobro založene. Zakonca
Kmetič pravita, da ob odpiranju
trgovine nista naletela na admi-
nistrativne ovire. Pozdravljata
konkurenco na področju trgovin-
ske dejavnosti v občini Lenart.
Vedno močnejša je, vse to po-
trošnikom olajša izbiro, zasebni-
ke pa prisili, da delajo kvalitet-
no. Po mnenju Branka Kmetiča
bi morali zasebni trgovci v obči-
ni Lenart bolj sodelovati, se po-
vezati. Njihove cene bi morale
biti za nekaj odstotkov nižje od
cen v družbenem sektorju, saj bi
le tako lahko bili konkurenčni
družbenemu sektorju.
Lastnika trgovine sta z dose-
danjimi poslovnimi rezultati za-
dovoljna. Rada bi širila svojo de-
javnost, vendar je zaradi ostrih
zakonskih predpisov zelo težko
kupiti zemljišče, težave pa so tu-
di z najemanjem novih prosto-
rov.
Darja Orni k
Vabilo na ogled
razstave
v Matični knjižnici I.enart
razstavlja svoje slike IVO
LORENČIČ iz Cerkvenjaka.
Razstava je na ogled od 11.
decembra do 15. januarja in
to v času, ko je za obiskoval-
ce odprta Matična knjižnica.
V Voličini končana
gradnja telefonskega
omrežja
v sredo, 26. decembra, je bilo
na Zavrhu veselo. Kako tudi ne,
saj so krajani Zavrha in Čerm-
Ijenška priredili zabavo ob kon-
cu gradnje telefonskega omrežja.
Prve pogodbe so krajani pod-
pisali v decembru 1987. Naročni-
ki so morali za gradnjo omrežja
oz. za telefonski priključek pri-
spevati 35.000.— din. Po zače-
tnih zapletih in zastojih je grad-
nja v zadnjih treh mesecih izred-
no hitro napredovala. Naročniki
so zadnji aneks k osnovni po-
godbi (višina aneksa je bila 7.000
din) podpisali konec avgusta
1990. Poleg denarnega prispevka
so morali opraviti še minimalno
50 ur prostovoljnega fizičnega
dela in prispevati 3 drogove.
V manj kot dveh mesecih so
postavili drogove in na celotnem
območju krajevne skupnosti Vo-
ličina opravili vsa potrebna ze-
meljska dela. Izvajalec del, pod-
jetje Tegrad iz Ljubljane, je delo
na razvodnem omrežju pričel ko-
nec septembra, končal pa je v
dveh mesecih.
Podjetje Tegrad je za dela na
razvodnem omrežju zahtevalo
1.659.286.- din, od tega so kra-
jani morali opraviti prostovoljna
dela v vrednosti 672.000.— din.
Krajevna skupnost Voličina bi iz
fonda za nerazvita področja mo-
rala prejeti 447.000.— din, ven-
dar jih je prejela le 140.000.-
din, zato je morala tudi ta del in-
vesticije pokriti z lastnimi sred-
stvi. Precejšen finančni zalogaj je
bila tudi nabava kabla in druge-
ga materiala. Krajevna skupnost
Tegradu dolguje še 100.000.—
din in jih bo poravnala v letu
1991 s sredstvi za nerazvita ob-
močja.
Poleg dvaindvajsetih starih je
v krajevni skupnosti Voličina se-
daj še 210 novih telefonskih na-
ročnikov; nekateri so pristopili
šele pred nekaj tedni. Do
24/12-1990 so zvonili telefoni pri
202 naročnikih.
Gradnja telefonskega omrežja
je povzročila veliko hude krvi.
Ob koncu gradnje so si krajani
oddahnili. Zlasti to velja za grad-
beni odbor pri svetu krajevne
skupnosti Voličina, pa tudi za
predsednika Skupščine občine
Lenart Jožeta Škrleca. Vsi so s
svojim delom veliko pripomogli,
da je gradnja omrežja v zadnjih
mesecih hitro napredovala in da
telefoni zvonijo.
J. K.
S poslanci lenarške
skupščine ni šale
Tako je lahko ugotovila predstavnica Zavoda Republike Slovenije za šol-
stvo — organizacijske enote Maribor pedagoška svetovalka Zinka Bezjak, ko je
poslancem na zadnji seji skupščinskih zborov v letu 1990 (27. decembra) pred-
stavila poročilo o vzgojno-izobraževalnem delu osnovnih šol občine Lenart v
šolskem letu 1989/90. Nekaterim poslancem tudi njen očitek v smislu »Le če-
vlje sodi naj kopitar« ni vzel volje in so kar zaporedoma razpravljali o pomanj-
kljivostih poročila, ki jim je bilo predstavljeno. Poročilo naj bo v bodoče meto-
dološko napisano, podatke, ki so bili zbrani na vseh osnovnih šolah v občini
Lenart, pa naj drugič preverijo, saj je veliko poslancev o poročilu podvomilo.
Predvsem ob podatku, da vsi ravnatelji osnovnih šol v lenarški občini izpolnju-
jejo formalno-pravne pogoje za opravljanje del in nalog ravnatelja (ob znanem
dejstvu, da imajo štirje srednjo in trije višjo izobrazbo, kar je nižje kot v drugih
občinah regije).
Na koncu razprave je bila sprejeta ugotovitev, da poročilo ni odraz dejan-
skega stanja na področju šolstva v občini Lenart, zato ga poslanci niso sprejeli,
temveč so zahtevali, naj na organizacijski enoti IVlaribor izdelajo novega. V PO-
SLANSKIH KLOPEH JE ZAVEL NOV VETER, ki daje slutiti, da marsikomu
v skupščinskih krogih ne ugaja preveč, predvsem tistim iz prejšnjih »vodilnih
struktur«, ki se še vedno zavzemajo za strpno, počasno razreševanje na dolgi
rok, tudi zadeve, ki jo je član izvršnega sveta Ivan Vogrin imenoval AFERA
KRANER! Čeprav organi za notranje zadeve niso ugotovili razlogov za ukre-
panje, so poslanci zavzeli stališče, da je potrebno zoper udeležence v aferi
KRANER sprožiti disciplinski postopek!
Četrtkova 6. seja vseh zborov Skupščine občine Lenart se je končala umirje-
no ob zahvali župana vsem poslancem, saj so vsi pripomogli k dobremu rezulta-
tu plebiscita, ob koncu leta 1990 pa so bili vsi povabljeni na zakusko v gostišče
Vogrin v Gradišču.
TEDNIK
^ 4. januar 1991
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 5
Odgovor na javno vprašanje, objavljeno v Tedniku
Izvršni svet Skupščine občine
Ptuj je v letu 1990 odobril pove-
čanje cen komunalnih storitev
Za lažje razumevanje nena-
vadno visokega porasta cene vo-
dTin smeti od 1 /11 -1990 dalje je
potrebno osvetliti problematiko
formiranja cen od decembra
1989, ko je bilo omejeno poveča-
nje cen — ne glede na zatečeno
velikost cene in s tem možnosti
pokrivanja stroškov — z Odlo-
kom o določitvi najvišje ravni
cen v stanovanjsko-komunalni
dejavnosti (Uradni list SFRJ, št.
84/89), po katerem je bila dolo-
čena najvišja raven cen, ki so bi-
le oblikovane in uporabljene po
predpisih do 19. decembra 1989,
1/1-1990, 1/7-1990 in 1/11-1990.
Povišanje cen komunalnih stori-
tev so bile naslednje:
povečane do 10 %, z veljavnostjo
od 1/1-1990 do 30/6-1990.
Večji procent povečanja pri
vodi (15,9 %) izhaja iz povečanja
vodnega prispevka (351 %), kar
je bilo sprejeto tudi pri poročilu
tržne inšpekcije, ki je v februarju
opravljala kontrolo izvajanja
omenjenega odloka.
V ilustracijo navajamo cene, ki
so bile oblikovane po takrat zna-
nih stroških, in procent poveča-
nja v primerjavi z veljavno ceno
(od 1/12-1990):
Obenem z zamrznitvijo cen
komunalnih storitev pa ni bila
omejena tudi rast stroškov; ti so
se ves čas povečevali. Prav tako
pa v ceni niso bile vkalkulirane
podražitve materialnih stroškov
Predlog spremembe cen od
1/7-1990 dalje je izdelan v skla-
du z navodili Republiškega ko-
miteja za varstvo okolja in ureja-
nje prostora, ki nam je v juniju
1990 posredoval skupna izhodiš-
ča, osnove in merila za oblikova-
nje elementov cen komunalnih
storitev v letu 1990.
Navedena strokovna podlaga
je dopolnjena (pri IS SO Ptuj) z
znižanjem izhodiščne vrednosti
najnižjega čistega osebnega do-
hodka na 2.450 din (po navodilih
3.084 din). Obseg stroškov poslo-
vanja je tako določen na osnovi
analize in doseženih stroškov v
obdobju I —VI 1990, enaka vred-
nost pa je upoštevana tudi za II.
polletje — torej zopet izloča
sprotno povečanje vhodnih stro-
škov. Pri izračunu cene pa je bilo
upoštevano zaostajanje oz. izpad
prihodka za I. polletje ~ kot ka-
že že navedeni izračun. Predlog
o povišanju cen komunalnih sto-
ritev s strani komunalnega pod-
jetja ni bil potrjen v predlagani
višini, ampak je Izvršni svet SO
Ptuj znižal predlog za povišanje
cene vode pri ostalih porabnikih
za 70 % ~ izpad zaradi nižje
odobrene cene vode, ki naj se
nadomesti z rednim odjemom
iz decembra 1989 in vpliv vhod-
ne inflacije za leto 1990. V na-
slednji tabeli je prikazan pregled
pokrivanja stroškov s faktrirano
realizacijo oz. veljavnimi cena-
mi:
vode s strani Perutnine Ptuj.
Prav tako izvršni svet ni odobril
predlagane cene za odvoz smeti
in je ta predlog bil znižan za
100 %, razlika pa naj bi se nado-
mestila s postopnim zviševanjem
cene do konca leta 1990.
Analiza stroškov poslovanja
konec avgusta je pokazala, da ni
večjih odstopanj med realizacijo
stroškov poslovanja in planirani-
mi vrednostmi, po katerih so bile
določene in predlagane cene za
posamezne storitve. Ker pa velja-
vne cene niso bile priznane v tak-
šni višini, kot so bile predlagane,
pa tudi stroški so naraščali bolj,
kot je bilo predvideno, je bila
potrebna ponovna korektura cen
za vodo in odvoz smeti; potrjena
je bila na Izvršnem svetu SO Ptuj
z veljavnostjo od 1. 11. do
31/12-1990.
S to časovno omejitvijo veljav-
nosti smo zavezali Komunalno
podjetje Ptuj, da za leto 1991 pri-
pravi novo kalkulacijo, s katero
bodo odpravili trenutno cenovno
nesorazmerje.
Ce upoštevamo vse spremem-
be cen v letu 1990 z veljavnostjo
po številu dni, so bile dosežene
povprečne cene, ki znašajo:
Voda: — gospodinjsva 6,91
din/m', pri čemer je delež stro-
škov distribucije (ali enostavna
reprodukcija) 85,7 % cene.
11,1 % predstavljajo sredstva za
izgradnjo omrežja, 3,2 % pa vod-
ni prispevek
- ostali porabniki 14,06 din/
m\ pri čemer je delež stroškov
enostavne reprodukcije 80,3 % in
delež sredstev za izgradnjo
19,7%.
O našem sovražniku številka ena
Prepričan sem, da sem zapisal pravi naslov pri-
spevku, kajti pisati želim o alkoholu, za katerega
mnogi, zlasti medicinski strokovnjaki v svetu pa
tudi pri nas, menijo, da je naš sovražnik številka
ena.
Nadvse žalostno je, da si tudi sedanja oblast
glede alkoholizma zatiska oči, da se torej obnaša
dvolično. Po eni strani izdaja mnogo sredstev za
zdravljenje alkoholikov, po drugi strani pa omo-
goča in celo propagira ter dopušča, da se kot gobe
po dežju iz dneva v dan rojevajo nove gostilnice,
bufetki . . . Najti jih je mogoče že v vsaki še tako
zakotni ulici. Glavni moto oblastnikom pač je, da
se jim iz gostilnic cedi denar za nikoli ne dovolj si-
te občinske blagajne.
Nedolgo tega sem se sprehodil po ožjem središ-
ču mesta Ptuja in med sprehodom naštel, da ima-
mo trenutno v Ptuju enajst družbenih gostiln, de-
vet, ki so v upravljanju trgovskih organizacij, in
dvaindvajset zasebnih gostiln in bifejev. Poleg tega
imajo svoj bife ptujski obrtniki in upokojenci. Pre-
pričan pa sem, da sem jih nekaj spregledal. Skup-
no torej kar štiriinštirideset, kar je brez dvoma
mnogo, mnogo preveč. Posledica tega je, da v lo-
kalčke zahaja mnogo ljudi, neredko nekateri kar iz
gostilne v gostilno. Zato ima Anka Osterman s
Centra za socialno delo še kako prav, ko je med
drugim povedala, daje naša družba v tem pogledu
dvolična.
Redki so primeri, da bi lastniki gostinskih loka-
lov upoštevali že dolgo napisani »zakon«, da vi-
njenim osebam ne smejo več točiti alkoholnih pi-
jač. Resnica je morda drugačna. Gostinci prav od
vinjenih ljudi pokasirajo največ denarja. Pa verjet-
no ne samo gostinci! In resnica je, da se je tudi
zadnji grozoviti umor zgodil v neposredni zvezi z
alkoholom. Alkohola pa ni mogoče kaznovati, ob-
soditi. Potrebno bi bilo ukrepati drugače: prepo-
vedati točenje pijač v pozne nočne ure in takoj
prepovedati gradnjo novih vinotočev, ki so običaj-
no skriti pod nekakšno firmo kavarnic.
Franjo Hovnik
Kdo se skriva za Zelenimi
Kot zvesta in redna bralka vašega Tednika vas
želim opozoriti na to, daje vsebina vašega časopi-
sa v zadnjem času oziroma v številki, ki je izšla 20.
12. 1990, namenjena v glavnem kritizerstvu in
obravnavam Zelenih FHuja, čeprav sama dobro
vem, kdo se skriva za skupščino Zelenih Ptuja.
Prav bi bilo, da se pod sestavek podpiše sestavlja-
lec članka, saj imam občutek, da so v glavnem vsi
članki, ki so bili objavljeni s podpisom Zelenih
Ptuja, omalovažujoči, polni obtoževanj in zahtev
tako po odgovornosti odgovornih ljudi v Ptuju kot
po odstopu odgovornih, ko bi naj bili krivi za na-
stalo situacijo.
Pri čitanju člankov imam občutek, da je oseba,
ki se skriva pod psevdonimom Zeleni Ptuja, jezna
na ves Ptuj oziroma na vse odgovorne ljudi, ki pri-
hajajo na takšen ali drugačen način z njo v konf-
likt. Prav bi bilo, da se sestavljalec člankov podpi-
še pod sestavke s svojim polnim imenom in da raz-
misli o pisanju takšne vrste člankov.
Dragi sestavljalec članka, menim, da le ni vse
tako slabo, kot prikazujete vi v svojih člankih. Sve-
tovala bi vam, da v svoji zagretosti tudi sami nekaj
naredite za zdravo in čisto okolje in da se v bodo-
če ne skrivate za skupščino Zelenih Ptuja.
Mislim in želim, da v bodoče Zeleni Ptuja s ko-
rektnejšim odnosom poročajo o svojih aktivnostih
in da se ne poslužujejo nekorektnih napadov in
podtikanj. Pozdravljam Zelene Ptuja in njihovo
korektno borbo za zdravo in čisto okolje!
Uredništvu Tednika pa želim povedati nasled-
nje: Če bo Tednik tudi v bodoče izpolnjeval pra-
zni prostor s takšno vrsto člankov, bo marsikateri
naročnik odpovedal Tednik in ugasnil radio, saj v
današnjih težkih časih nismo željni takšne vrste
obtoževanj.
I. K.
Spoštovani!
Vaša pravica, da tako razmišljate in ugibate, ni
sporna. Povedati vam moram, da gre za sporočila za
javnost stranke Zelenih Ptuja in mi nimamo pravice
ugotavljati ali raziskovati, kdo stoji za sporočili ali
kdo jih je napisal. Za zapisanim stoji stranka ter je
njena odgovornost in tudi pravica, kaj zapiše. Delo
in rezultate dela strank ocenjujejo volilci, torej tudi
naši bralci, rezultati takšnega ocenjevanja in sprem-
ljanja pa se v dobrem ali slabem pokažejo na nasled-
njih volitvah. Vi pišete o Zelenih Ptuja; popolnoma
enako pa velja za vse stranke oziroma vse, ki imajo
ali bi radi pridobili naklonjenost volilcev.
Uredništvo
SPOMINI NA BORL
i 1 — 19431
(62. nadaljevanje)
Milena Berce
Najbolj spoštovana tovariši-
ca in najbolj priljubljena med
borlskimi jetnicami je bila Mi-
lena Berce. Vsem je vlivala po-
gum in nas vzpodbujala k med-
sebojnemu zaupanju in tovari-
štvu, kar je sama izkazovala v
največji meri do vseh jetnic.
Kljub lastni žalostni usodi, saj
so ji ubili ljubljenega moža, je
vedno našla tolažilno besedo
za druge v nesreči. Bili sva si
najbližji prijateljici, k čemer je
pripomogla najina povezava v
osvobodilnem boju v mesecih
pred aretacijo. K Bercetovim v
Središče ob Dravi sem hodila
na javko po najočilu Jožeta
Kerenčiča. Tako so naju skup-
ni boj za veliko stvar narodne
osvoboditve, medsebojno zau-
panje in nato skupno trpljenje
trdno povezali v veliko prija-
teljstvo. Taka navezanost zra-
ste le med ljudmi, ki jih velike
preizkušnje »legitimirajo«.
Karkoli bo lepega, pogumne-
ga, plemenitega in nesebičnega
napisano o Mileni Bercetovi,
ne bo preveličano, kajti Mileni-
na človeška in revolucionarna
podoba zasluži največje prizna-
nje.
Milena Berce je bila dva-
najst let starejša od mene. Za
seboj je imela študijska leta na
učiteljišču in dve leti na univer-
zi. S študijem in čtivom si je
nabrala veliko znanja in je bila
zasidrana v gibanju za pravi-
čnejšo družbo. Jaz sem bila še-
le na začetku te poti — dijaki-
nja ptujske gimnazije; gimnazi-
jo sem morala zapustiti po četr-
tem razredu zaradi okoliščin
po vdoru okupatorja. Zaradi že
oblikovane Milenine osebno-
sti, njene trdne usidranosti v
svetovnem nazoru in predano-
sti boju za narodno osvobodi-
tev in zaradi njenega plemeni-
tega značaja je bila Milena ne
le moja velika prijateljica, am-
pak tudi moja velika vzornica.
Spominjam se, kako sva mo-
rali z Ančko Kočarjevo pakira-
ti zelo lep in številen kavni ser-
vis, ki so ga Nemci našli na
podstrešju, in kako sva v poso-
di za sladkor našli zlat nakit:
uhane, iglo za klobuk in meda-
Ijon. Po svoji vesti tega zlata
nisva hoteli pustiti Nemcem in
Mileno sva vprašali za nasvet,
kako in kaj z njim. V tej pripo-
vedi o Boriu je bila že napisana
moja izjava o tej najdbi. Zato
povem lahko le še to, da sem
iglo za klobuk, ki sem jo prev-
zela jaz, med vojno izgubila;
kje in kako, ne vem več. In kaj
je bilo z medaljonom, ki ga je
prevzela Milena in ga nosila z
vstavljeno sliko svojega Polde-
ta, ne vem ničesar. Morda je
šla z njim v smrt, saj je zatrdila,
da medaljona ne bo nikoli
odložila. Tudi za uhane Ančke
Kočarjeve ne vem več ničesar.
1. avgusta 1942 sem zapušča-
la Bori skupaj s skupino 29 je-
tnikov; Milena Berce naj bi bi-
la trideseta tedaj izpuščena. Bi-
la je kot jetnica sicer izpušče-
na, morala pa je stanovati blizu
gradu in prihajati vsak dan zju-
traj na delo v policijsko kuhi-
njo. Kakor se spominjam, so ji
to delo Nemci odredili zača-
sno, dokler ji ne bi našli zapo-
slitve zunaj Sp. Štajerske, nekje
v Avstriji ali Nemčiji.
Z Mileno sva se zadnjo noč
v jetniški sobi na Borlu dogo-
vorili, da bo ostala pri delu, ki
so ji ga Nemci odredili, dokler
bo potrebno, nato bo šla k par-
tizanom, kjer naj bi se našli s
posredovanjem mojega doma.
Ko sem odhajala, je napisala
na moj spominski list med pod-
pisi drugih jetnic: »Milenčka,
bila si mi najdražja in srečna
bom, ko bova zopet sku-
paj . . .« Vem, da je hotela na-
pisati, česar tedaj ni smela:
». . . Srečna bom, ko bova sku-
paj pri partizanih.« Žal se na-
jin načrt ni izpolnil. Zakaj ne,
je v tej pripovedi napisano v
drugih poglavjih. Že čez dober
mesec je Milena umrla. Bilo je
oktobra 1942, v mesecu trgatev.
na katerih je toliko let zapored
obirala grozdje na obširnih vi-
nogradih svojega očeta v Jeru-
zalemu pri. Ljutomeru. Takrat
ni slutila, da ji bo narodni so-
vražnik v tem mesecu veselja
uničil življenje.
Na Borlu sem se navezala še
na nekatere zapornice, med nji-
mi na Mileno Štamparjevo iz
Lačavesi pri Kogu. Zelo ljuba
borlska zapornica mi je bila
Marica Frece, ki sem jo spo-
znala kot kurirka Jožeta Keren-
čiča, ko me je poslal oktobra
1941 poročat o smrti Štefana
Kovača, organizatorja vstaje
proti okupatorju v Prekmurju.
Tedaj sem v Celju poiskala To-
neta Žnidariča, člana pokrajin-
skega komiteja, da sem mu po-
ročala o izgubi v Prekmurju.
Ko sva šla skupaj po mestu,
sva srečala Marico Frecetovo
in Silvo Gabrovčevo. Ustavili
smo se in se pogovarjali. Obe
sta sodelovali v OF. Na to celj-
sko srečanje me je na Borlu
spomnila Marica.
Silva Gabrovec je bila sorod-
nica Ane Gabrovec, lastnice
pekarne ob boriskem mostu.
Vse tri Celjanke — Marica Fre-
ce, Silva Gabrovec in Ančka
Kočar — so bile pogumne mla-
dinke in moje drage borlske to-
varišice. Ančko Kočar so Nem-
ci izpustili z Borla skupaj z me-
noj.
Ko sem se po vojni spoznala
z bivšo borlsko zapornico Ivan-
ko Žagarjevo (p. Milovanovič)
iz Celja, mi je povedala, da je
bila tudi ona med vojno zaprta
na Borlu, toda le dva dni. Na
Bori so jo Nemci prepeljali iz
Celja skupaj z Nado Franceto-
vo (p. Primožič) iz Slovenj
Gradca. Že čez dva dni so ju
odpeljali s skupino drugih je-
tnic z Borla v Auschwitz.
Ivanka se spominja, da je na
Borlu videla Mileno Berceto-
vo, kako je bleda stala pred
vrati temnice, ki so ji jetniki re-
kli bunker, v kateri je bila zapr-
ta. Ker je bila Milena v temnici
zaprta od 13. do 27. avgusta
1942, je možno, da je Ivanka
videla Mileno takoj po svojem
prihodu na Bori in tik preden
so Mileno 27. avgusta odpeljali
z Borla v ptujski zapor, od tam
pa v Maribor, kjer so jo ustreli-
li.
Nada France iz Slovenj
Gradca je bila zaprta na Borlu
dvakrat. Prvič z očetom, kar
sem že napisala. Takrat so jo
marca 1942 izpustili domov,
ker ji niso mogli dokazati sode-
lovanja v osvobodilnem giba-
nju. V resnici pa je bila kurirka
OF. Znova so jo prijeli mesec
dni po prihodu domov in ta-
krat sta odšli skupaj iz celjske-
ga zapora. Stari pisker z Ivan-
ko Žagarjevo na Trnjevo pot.
Obe sta vojno preživeli in živi-
ta sedaj v Ljubljani. Ivanka je
članica RO ZZB NOV Sloveni-
je referentka za interniran-
Sojetniki
Poleg tovarišic, s katerimi
sem preživljala borlske jetniške
dni, se spominjam tudi nekate-
rih jetnikov, ki sem jih spozna-
la v osvobodilnem gibanju
pred zaporom ali pa so se na
Borlu izkazali za požrtvovalne
tovariše do sotrpinov. Pri tem
so tvegali tudi svojo varnost in
življenje. Veliko je bilo takih
pogumnih fantov pa tudi mož,
na katere si se lahko zanesel in
jim zaupal.
Med njimi je bil Čurin, do-
ma iz Središča ob Dravi. Žal
sem pozabila na njegovo ime.
Okoli sebe je imel skupino
mladih pogumnih fantov s sre-
diškega območja. Sam je bil
starejši mož in lepega, neu-
klonljivega značaja. Kakor se
spominjam, je bilo iz središke-
ga predela ustreljenih med voj-
no okrog trideset talcev, nekaj
manj jih je umrlo v taboriščih.
Koliko gorja so prestale druži-
ne teh žrtev, največ pa same žr-
tve!
Iz Celja je bil gradbeni teh-
nik Slavko Kukovec, ki je bil
pred zaporom med pomembni-
mi aktivisti OF na celjskem ob-
močju. Kaže, da je uspel pred
Nemci prikriti svoje delovanje
v OF, kajti izpustili so ga z
Borla kakor mene — I. avgusta
1942.
(Se nadaljuje)
Popravek:
v 60. nadaljevanje sestavka
Spomini na Bori (20. 12. 1990)
se je vrinila tiskovna napaka.
Pravilno je: ». . . Megla je bil
pri svojem delu povezan z or-
ganizatorjem OF prof. Jožetom
Kerenčičem v Slovenskih gori-
cah in Štefanom Kovačem v
Prekmurju.«
6 — TV SPOREDI
4. januar 1991 - TgPOTK
TEDNIK
— 4. januar 1991
OGLASI IN OBJAVE — 7
Ptujčani o založenosti trgovin
Januarja bomo že po tradiciji kupovali manj. Ptujske trgovine so že
pred prazniki bile dobesedno izropane. Slaba gospodarska situacija je
naredila svoje, decembra trgovci skorajda niso več dopolnjevali svoje po-
nudbe. Občani, ki smo jih spraševali o založenosti naših trgovin oziroma
o njihovipredpraznični ponudbi, so bili v glavnem s tistim, kar ponujajo,
zadovoljni. Marsikdo pa je dodal, da nam do avstrijske založenosti,
prazničnega vzdušja in drugega veliko manjka. Za tiste z debelejšimi
denarnicami naše trgovine ne ponujajo razkošja, za povprečnega obča-
na, ki se težko prebije od plače do plače, pa dovolj.
Antonija Medved, Lovrenc na
Dravskem polju: »Mislim, da so
naše trgovine še kar dobro zalo-
žene. Tudi video-tehnike je do-
volj, le cene so za nas previsoke.
Sinu bi želela kupiti video.«
Marija Robar, Videm: »Malo
hodim po ptujskih trgovinah, več
kupujem na Vidmu in v Avstriji.
Je pa tako, da tistega, kar iščem
v domačih trgovinah, skoraj ni-
koli ne najdem. Druge ocene o
založenosti ptujskih trgovin ne bi
mogla dati.«
Bojan Terbuc, Ptuj: »Naše tr-
govine so iz dneva v dan bolj za-
ložene. To še posebej velja za
tehnične izdelke. Tudi pomanj-
kljivosti je veliko. Kupil sem zla-
te uhane; trgovina jih je prodala
brez embalaže, sedaj čakam, da
jo dobim. Pri ponudbi in cenah
za igrače še vedno zaostajamo.
Priljubljene Barbike so v Avstriji
trikrat cenejše.«
Cita Kosi, Ptuj: »Ponudba
ptujskih trgovin se iz obdobja v
obdobje izboljšuje. Trgovci se
trudijo, kolikor se morejo. Tudi
vzdušje je primerno, pozna pa
se, da ljudje niso tako sproščeni,
kot se za praznike spodobi. Časi
so precej negotovi, ljudje ne ve-
do, kaj lahko pričakujejo; morda
je vzrok v tem.«
Janez Rižnar, Ptuj: »Z založe-
nostjo ptujskih trgovin nisem za-
dovoljen. Predpraznična podoba
Ptuja in trgovin je skromna. Ob-
čutek imam, da so ljudje nezado-
voljni in da ni pravega vzdušja.
Ljudje so pri prazničnih nakupih
zelo previdni. Ponudba je v pri-
merjavi z našimi možnostmi ne-
realna. Tisto, kar je kakovostno,
je predrago.« JTpraševala: MG
Tbtografije: M. Ozmec
Antonija Medved
Marija Robar
Bojan Terbuc
Cita Kosi
Janez Rižnar
Pri Prešernovi družbi bo maja izšel
roman Ivana Potrča Tesnoba. Kot
sam pravi, je to pripoved o življenju
njegove generacije. Sicer pa v zad-
njem nekoliko boleha in ni najbolj
razpoložen za pisanje.
O zadnjih dogodkih v Sloveniji je
za naš časopis povedal: »Odcepitev
— beseda, ki sem jo v zadnjih letih te-
žje in težje pranašal; nisem in nisem
se mogel zbogati z njeno jezo in so-
vraštvom. Prehudo se je razhajala s
Prešernovo besedo: — Žive naj vsi
narodi. Pa tudi s Cankarjevo in s še
katero pisateljevo besedo. Vendar pa
besede, ki so bile povedane v teh na-
ših velikih slovenskih dnevih (Kuča-
nov govor, Kučanove besede), so me
mogle pomiriti, niso bile več spolitizi-
rane; nasploh mislim, da vse preveč-
krat prevlada spolitizirana beseda, da
je premalo čutiti kmetove in delavče-
ve govorice, to je tiste govorice, ki z
ljudstvom živi; z ljudmi, ki si v potu
svojega obraza služijo svoj kruh. Taki
ljudje ne poznajo odcepitve, pa naj
bodo to Srbi ali Slovenci. Kar se me-
ne tiče, doživljam te zadnje čase, še
posebej v lanskem letu, s kritičnimi
besedami, ki sta jih za Prešernovo
družbo napisala k mojemu romanu
esejista dr. Franc Zadravec in Fran-
ček Bohanec. To je tisti svet, s kate-
rim sem zadnja leta živel in še vedno
živim.«
Ivanu Potrču, pisatelju, častnemu
občanu ptujske občine, želimo ob
rojstnem dnevu predvsem zdravja, s
kozarcem štajerskega pa mu želimo,
da bi spet prijel za pero. In seveda
vse lepo v novem 1991. In njegove že-
lje v novem letu? Takole nam je zau-
pal: »Da bi se vse to, kar smo tako le-
po govorili, uresničilo, da ne bi ostalo
samo pri besedah ...«
Nataša Vodušek
Slika (Ivo Ciani)
Nove cene
komunalnih storitev
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj
je prejšnjo sredo soglašal z novimi,
bistveno manjšimi cenami za vodo in
odvoz smeti. Gospodinjstva bodo od
prvega januarja letos plačevala za ku-
bik vode 9,80 dinarja, drugi porabniki
20,30. Komunalno podjetje je tudi
predlagalo, da bi v ceno vode vraču-
nali nakup cisterne. Izvršni svet je
predlog zavrnil in predlagal, da naj
cisterno kupijo iz sredstev za razširje-
no reprodukcijo in amortizacijo.
Ustanove, gospodinjstva in upo-
rabniki poslovnih prostorov bodo po
novem za odvoz smeti plačevali 0,90
dinarja po kvadratnem mestru površi-
ne, industrija, obrt in podjetja 1,80,
gostinstvo in trgovina pa 3,51 dinar-
jev. Cene za odvoz smeti so začasne.
Glede na to da bo v kratkem urejen
odvoz za večji del občine, bodo lahko
še nižje. Izvršni svet pa ni soglašal s
predlogom cen za ogrevanje. Vrnil ga
je komunalni organizaciji z zahtevo,
da ga ponovno preveri oziroma uskla-
di z novimi cenami goriva. MG
ŠTEVILO PORODOV UPADA
Končali in začeli z dečkom
Na porodnem oddelku ptujske bolnišnice na silvestrovo niso
imeli preveč dela. Kot je povedal vodja dežurne ekipe dr. Milan Luk-
man, so imeli zadnji porod v lanskem letu v ponedeljek, 31. decem-
bra, ob 16.15. Jana Sološi iz Vošnjakove 9 v Ptuju je rodila fantka,
težkega 3.050 gramov in dolgega 40 cm. Zatem so po dolgem času
imeli vso noč mir, tako da so si lahko v miru nazdravili.
Prvi porod v letošnjem letu pa so imeli I. januarja ob 6.35. Jelka
Kramberger iz Brstja 29 je rodila fantka, težkega 2.400 gramov in dol-
gega 47 cm. Zatem je ob 11.25 Anita Ilovšek iz Pobrežja 21 pri Vidmu
rodila prvo punčko, težko 3.000 gramov in dolgo 49 cm. Tako smo
porodno leto končali in začeli s fantki. Sicer pa so lani imeli na po-
rodnem oddelku ptujske bolnišnice 1099 porodov. Prevladovala so
dekleta, v celoti pa je 40 porodov (5 odstotkov) manj kot predlani. To
pa zagotovo ni vzpodbudno!	— OM
Srečna mamica Jelka Kramberger s prvim letošnjim fantkom.
(Foto: M. Ozmec)
Pred iztekom leta 1990 smo se
na videmskem pokopališču po-
slovili od Marjana Brgleza, pri-
znanega ptujskega gospodarstve-
nika in pevca — solista Komor-
nega moškega pevskega zbora.
Marjanova življenjska pot se
je začela 25. marca 1931 v števil-
ni družini skromnega kmetoval-
ca in priznanega videmskega or-
ganista in zborovodje. Že doma-
če okolje mu je privzgojilo izje-
men čut za doslednost in priza-
devnost.
Težki vojni čas je Marjan s
svojo družino preživel v izgnan-
stvu na Hrvaškem.
Srednjo kmetijsko šolo je začel
obiskovati v Šentjurju pri Celju,
končal pa jo je v IVIariboru. Po
končani srednji šoli se je najprej
zaposlil v Postojni, po odsluže-
nju vojaškega roka pa na takrat-
nem zadružnem posestvu Vu/-
berg-Placar.
Kmetijstvu je ostal zvest vse
do svoje prerane smrti. Ob delu
je sledil sodobnim tokovom v
kmetijstvu in se izobraževal. Svo-
je znanje je izpopolnil tudi na
delovni praksi na Danskem, na
Višji agronomski šoli v Mariboru
pa je postal inženir agronomije.
Domala vse službeno udejstvo-
vanje je posvetil Kmetijskemu
kombinatu Ptuj, kjer je bil na-
zadnje več kot deset let direktor
Farme prašičev. Za svoje delo v
prašičereji je leta 1967 dobil naj-
višje državno priznanje.
Marjan je bil nad trideset let
član Komornega pevskega zbora
Ptuj. S svojim čudovitim, narav-
nim baritonom, ki je bil odraz
domačega pevskega okolja in
zvena Haloz, je kot solist nudil
poslušalcem in pevskim kolegom
doživeto, intonančno čisto pred-
stavitev ljudske in umetne pesmi.
S svojo neposreonostjo, iskri-
vostjo in vzglednim pevskim de-
lom si je med pevci in ljubitelji
petja ustvaril veliko spoštovanja
in prijateljstva. Dolgo vrsto let je
kot predsednik zbora vodil ta
pevski kolektiv in deloval v orga-
nih Zveze kulturnih organizacij
občine Ptuj.
Veliko dobrega je storil za raz-
voj ptujskega kmetijstva in veli-
ko je dal slovenski pesmi in slo-
venski kulturi na sploh.
Hvala mu za vse.
Kdaj pa kdaj se bo ob njego-
vem tihem poslednjem domu
oglasila nežna pesem; takrat bo-
do stari pevski prijatelji spet sku-
paj.
Franc Lačen
Pri Sv. Trojici v Halozah smo se 10. decembra poslednjič poslovili od naše-
ga priljubljenega župnika p. Frančka Cučka. Množica ljudi, ki ga je spremljala
na njegovi zadnji poti, je potrdila pokojnikovo priljubljenost in spoštovanje
med ljudmi.
Pred sedmimi leti je bil poslan v naš kraj. Veselili smo se njegovega priho-
da, saj smo o njem slišali že mnogo dobrega. Že prva srečanja z njim so nam
pokazala njegovo preprostost in pripravljenost za delo med nami. Spoznavali
smo, kaj pomeni duhovnik in njegovo poslanstvo. Nenehne moralne vzpodbu-
de in njegov trud, da bi v našem kraju vsaj malo poglobil duhovne in kulturne
vrednote, so na videz naletele na nerodovitna tla, vendar sta njegovo delovanje
in vzgled tudi tukaj začela rojevati sadove. Zazrt v prihodnost se je globoko za-
vedal, kaj pomenijo človeške vrednote. Bolela ga je usoda nekaterih družin,
usoda mladine. Ta skrb ga je vedno znova vodila na razne misijone, kjer je s
svojo preprostostjo oznanjal srečo in veselje. Vedno je iskal stik z mladimi, na
njih je gradil.
Mladini in otrokom je posvečal največ časa in svojih moči. Razumel nas je,
nas vzpodbujal in vodil. Njegova vesela narava nam je dajala pogum, njegovi
nasveti so nam kazali pot. S kitaro in pesmijo nas je razveseljeval. Kljub težki
bolezni, ki jo je prestajal in trpel, se ni nikoli pritoževal. Razdajal se je s tisto
požrtvovalnostjo in nesebičnostjo, ki jo zmorejo le veliki ljudje. Spoznali smo,
kaj pomeni ob njem imeti duhovne vaje in mladinska srečanja. Njegova želja je
bila narediti nas vsaj malo boljše, da bi znali sprejemati drug drugega, biti do-
bri. Domov smo se vračali bogatejši za marsikatero spoznanje. Čutili smo nje-
govo težnjo po dobrem in tudi nam je to postalo ideal. Šele sedaj, ko nas je za-
pustil, spoznavamo vrednost njegovega dela. Sedaj vem, kako narn bo manjkal.
Spremlja nas zavest, da nas je zapustil eden tistih velikih ljudi, o katerih se ne
piše veliko, a živi v srcih tistih, ki so ga poznali.
Trojiška mladina
O republiškem pionirskem in
članskem tekmovanju v semikon-
taktu ter reviji borilnih veščin ob
obletnicah Kluba borilnih veščin
Ptuj in Boksarskega kluba Ptuj
smo že poročali. Na prireditvi, ki
jo je odprl predsednik Športne
zveze Ptuj dr. Lojze Arko, je od
organizatorja prejel posebno pri-
znanje za uspehe v preteklem le-
tu maratonec Mirko Vindiš, ki je
sicer podeljeval diplome prvou-
vrščenim tekmovalcem. Med 40
pionirji in 33 člani se je odlično
uvrstilo precej ptujskih borcev,
gledalci pa so si ogledali tudi šti-
ri priložnostne boksarske borbe.
REZULTATI REPUBLIŠKEGA
PRVENSTVA
Pionirji:
do 30 kg: 1. Tonček Topolovec,
Ptuj; 2. Barbara Murat, Ptuj.
do 40 kg: 1. Sebastjan Zinrajh,
Ptuj; 2. Branko Šmigoc, Kidriče-
vo.
do 50 kg: 1. Aleš Gregorec, Ptuj;
2. Boštjan Zajšek, Ptuj;
do 60 kg: 1. Mars; 2. Kalšek, oba
Zagorje.
nad 60 kg: 1. Miklavčič; 2. Poto-
čnik, oba Zagorje.
Člani:
do 57 kg: 1. Slavinec, Maribor;
2. Boštjan Marčič, Kidričevo,
do 69 kg: 1. Bino Pernat, Ptuj; 2.
Rozman, Zagorje,
do 74 kg: 1. Ernest Pleh, Ormož;
2. Lešnik, Maribor,
do 79 kg: 1. Vinko, Maribor; 2.
Branko Fidler, Ptuj.
REZULTATI BOKSARSKIH
BORB
Lahka kategorija: Jamar, SI.
Bistrica—Novkovič, Gradec 2:0.
Polsrednja k.; Mere, Ptuj—
Lah, SI. Bistrica 2:0.
Srednja k.: Ujčič, Maribor—
Bele, Ptuj 1:1.
Supertežka k.: Flajšer, Ptuj—
Zorič, Celje 1:1.	^^^^
»Če vodiš predvsem z odred-
bami in urejaš s kaznimi, boš
ugotovil, da se ti ljudje izmika-
jo in da nimajo vesti. Če pa vo-
diš z energijo svojega prepriča-
nja in pri tem upoštevaš nra-
vna načela, boš uvidel, da se
ljudje ne odzivajo le zaradi
slabe vesti, pač pa slede prepri-
čanju.« (iz Konfucijevih misli
(551-479j)r. n. št.) — (Prire-
dil dr. A. Z.)
NESREČA NA ŽELEZNIŠKI
POSTAJI V PTUJU
V soboto, 22. decembra, okoli
16. ure so na železniški postaji v
Ptuju premikali vlakovno kom-
pozicijo s tretjega na sedmi tir. Iz
neznanih razlogov je takrat pred
vlak stopil vodja premika Janez
Kukovec, doma iz Ormoža. Vlak
ga je zbil po železniških tirih.
Hudo ranjenega Kukovca so v
kritičnem stanju prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
KOMBl TRČIL V TOVOR-
NJAK
Po regionalni cesti od Ormoža
proti Ljutomeru je v sredo.
26. decembra, vozil kombi Vi-
ljem Miško iz Ptuja. Zaradi ne-
prilagojene hitrosti ga je v Žero-
vincih zaneslo na nasprotni vo-
zni pas. Prav tedaj je nasproti
pripeljal tovornjak Erik Močnik
iz Ivanjskega Vrha 7. V čelnem
trčenju je bil hudo poškodovan
sopotnik v kombiju Anton Lah,
Cesta kurirjev NOV 21, Ptuj, in
so ga prepeljali v ptujsko bolniš-
nico.
S CESTE V DREVO
V torek, 25. decembra, okoli
23. ure je Franc Vindiš iz Ptuja
vozil osebni avto po lokalni cesti
skozi Njiverce v KS Kidričevo.
Verjetno zaradi neprimerne hi-
trosti ga je zaneslo z vozišča in s
sprednjim desnim delom avto-
mobila je trčil v drevo. Pri tem se
je hudo poškodoval in so ga pre-
peljali v ptujsko bolnišnico.
FF
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovi! Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948.
Izdaja Zavod za časopisno in ra-
dijsko dejavnost RADIO-TEDNIK
PTUJ. UREDNIŠTVO: Franc La-
čen (direktor in glavni urednik),
Ludvik Kotar (odgovorni ured-
nik), Jože Šmigoc (pomočnik
odgovornega urednika in lek-
tor), Štefan Pušnik (tehnični
urednik); Jože Bračič, Ivo Ciani,
Majda Goznik, Darja Lukman,
Martin Ozmec, Vida Topolovec,
Nataša Vodušek in Milena Zupa-
nič (novinarji). PROPAGANDA:
Oliver Težak. NASLOV: Radio-
Tednik, Raičeva 6, 62250 Ptuj,
p.p. 99; tel. (062) 771-226; faks
(062) 771-223. Celoletna naro-
čnina 350 dinarjev, za tujino 600
dinarjev. ŽIRORAČUN pri SDK
Ptuj: 52400-603-31023. Tisk: GZP
Mariborski tisk Maribor. Na pod-
lagi zakona o obdavčenju proiz-
vodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proizvode,
za katere se temeljni davek ne
plačuje.