60100200
Poštnina plačana v gotovini Aoo. postale I gruppo
Cena 200 lir
OSREOHJ*
kSKI dnevnik
Leto XXXIV. Št. 137 (10.069)	TRST, sreda, 5. julija 1978
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v taskami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
VČERAJ NA MONTECITORIU ŠE DVE GLASOVANJI V PRAZNO
VELIČASTNE PROSLAVE 4. JULIJA - DNEVA BORCA V JUGOSLAVIJI
Mrzlični pogovori med predstavniki strank še niso premaknili položaja z mrtve točke
Na legendarnem Tjentištu je Tito opozoril na zapleten in zelo resen položaj v svetu
itli z
Sirske čete s0 včeraj popoldne prekinile krhko premirje in začele silovito obstreljevati desničarski predel libanonskega glavnega mesta, ki ga je prebivalstvo začelo zapuščati že v jutranjih urah. Poročilo berite na zadnji strani. Na sliki; ruševine v Bejrutu	. (Telefoto ANSA)
PNI se ogreva za kandidaturo La Malfe - Craxi razširil seznam možnih socialističnih kandidatov - Morda danes zjutraj vrh tajnikov ustavnih strank
RIM — še dve glasovanji v prazno, uradna kandidatura republikanskega predsednika La Malfe in pis-®° Craxi ja Zaccagniniju so bili glav-jn dogodki včerajšnjega dne v pa-*ači Montecitorio, ki ga je sicer o-*načevala neskončna vrsta dvostranskih srečanj. Po včerajšnjih mrzličen posvetovanjih pa še ni mogoče Predvideti, ali jc izvolitev novega Predsednika republike pred durmi, ?'* se nasprotno parlament priprav-j*®' ča zruši vse rekorde glede šte-Vila glasovanj, ki bodo potrebna za **volitev Lconejevcga naslednika, dejansko ni bilo še včeraj pozno ^eer jasno, ali bo mogoče danes *brati za isto mizo predstavnike vseh Ustavnih strank, ki naj bi poiskale 2a vse sprejemljivega kandidata.
Vsi sicer soglašajo, da je takšno srečanje nujno potrebno za izhod s sedanje mrtve točke, po drugi stra-ui pa je tudi res, da je treba za tako srečanje ustrezno pripraviti te-r®n. kajti sicer bi lahko privedlo — Pomanjkanju sporazuma — do razbitja med demokratičnimi strankami z nepredvidljivimi, vsekakor Pa zelo nevarnimi posledicami.
Predolgo bi bilo, da bi naštevali vse včerajšnje sestanke in srečanja, ® Pa so v glavnem potekala po dveh tirih: na enem je tajnik KD ^accagnini skušal preveriti možnost, da bi za danes sklicali vrh strank Ustavnega loka (po zadnjih vesteh "■ lahko bil danes v poznih jutranjih Urah, udeležili pa naj bi se ga sa-tajniki strank), na drugem pa J? tajnik PRI Biasini skušal uveljavljati La Malfovo kandidaturo (o tem poročamo v posebnem članku Uaše ripiske sodelavke). Vsekakor U°do republikanci šele danes zjutraj zaključili vrsto dvostranskih pogovorov, šele ob koncu pa bodo odločili, ®li naj uradno sprožijo kandidaturo lastnega predsednika, ali naj jo u-•Uaknejo.
Edina uradno potrjena kandidatu-ra k. torej za sedaj Pertinijeva,
vendar tudi stranke, ki so se izreci® za socialističnega kandidata, ga sedaj ne bodo volile, dokler se °krog njega ne bo ustvarilo splošno ^glasje. Demokristjani pa še ved-Uo zavračajo to kandidaturo, češ da Je bila postavljena kot izraz določe-JJega političnega tabora. Dejstvo, aa je sam Pertini izjavil, da bo ®Prejel kandidaturo samo, če ga bo-1° podprle vse ustavne sile, pa Predstavniki KD odpravljajo z iz trte izvitimi argumenti. Zgovorna je p tem pogledu izjava podtajnika KD Lallonija; demokrščanski veliki vo-Uvci — je v bistvu dejal — so se ?e enkrat soglasno izrekli proti tej "andidaturi. Zato mi ne gre v ra-r.Un, da bi jih še enkrat sklical in Pui spet predložil vprašanje Perti-»uja.
Rri tem pa je zanimivo, da demokristjani vztrajno trdijo, da ne nasprotujejo socialistični kandidatu-*?• da pa nasprotujejo tistim kandi-datom, ki jih je prav na zahtevo j® naštela socialistična stranka, in ?! so, kot je znano, Bobbio, De "krtino, Giolitti in sam Pertini. “rav s tem tolikokrat izraženim sta-“Sčem KD je treba povezati zadnjo Ppbudo tajnika PSI Craxija, ki je ?ln°či poslal Zaccagniniju pismo, v katerem je — po sicer še neurad-U|b vesteh — razširil seznam mož-jub socialističnih kandidatur. Po teh vesteh naj bi Craxi navedel še Uheni dveh uglednih pravnikov, od-rotnika Giuliana Vassallija in prof. ~4assima Severa Gianninija. Proti Prvemu pa se v nekaterih krogih že Rušijo ugovori, da je njegova kandidatura nesprejemljiva, ker trenutno °rani enega od obtožencev na pro-°esu zaradi afere Lockheed.
. V takem zapletenem položaju je Jasno, da se neuradno pojavljajo še druga imena, ki bi lahko premak-mla stvar iz slepe ulice. Liberalci ?a Primer še vedno podpirajo svo-Jdga kandidata Bozzija: včeraj so jddi oni imeli vrsto srečanj, na kadrih pa so prejeli izmikajoče odgo-y°re. Vsi so jim zagotovili, da nikakor ne nasprotujejo tej kandida-turi, nihče pa se ni obvezal, da bi 2a|ij dejansko glasoval.
V vrstah socialdemokratske stran-*?> ki sicer uradno še vedno podirajo Pertinijevo kandidaturo, se čedalje bolj vztrajno pojavlja ime paola Rossija, bivšega predsednika Ustavnega sodišča, ki še vedno pred-Seduje sodnemu zboru na procesu faradi afere Lockheed. Kandidatura P' utegnila biti pogodu demokristja-P°m, ki bi nedvomno raje videli na Rvirinalu socialdemokrata, kot pa s°cialista; to pa seveda samo v prikrit, da bi dokončno izgubili upamo, da zagotovijo predsedniško mesto komu iz vrst lastne stranke.
Danes zjutraj se bodo načelniki Parlamentarnih skupin srečali pri Predsedniku poslanske zbornice, da bi se dogovorili o nadaljnjem potegu glasovanj. Nekateri zahtevajo, ua bi se glasovanja vrstila drugo 7-a drugim, toda dokler ni političnega sporazuma bi bilo kaj takega po-Vsem odveč. Vsekakor bo prihodnje gbtsovanje danes zjutraj: po dosedanjih predvidevanjih se bo ponovil rezultat včerajšnjih glasovanj, osme-Sa in devetega, (tm)
Zaccagnini (levo)
in Craxi med včerajšnjim osmim
(Telefoto ANSA)
STRANKE USTAVNEGA LOKA NISO ODOBRILE NJEGOVE KANDIDATURE
LA MALFA ? NE, HVALA
RIM — Vse je kazalo, da bo tudi [ včerajšnji dan dolgočasen in da se bo iztekel v običajnem obredu: *ve-liki volivcu, ki drug za drugim v , vrsti oddajajo glasovnice ali gredo mimo s prekrižanimi rokami kot, dokaz, da se hočejo vzdržati, ostali pa pohajkujejo po fogerju in se pomenkujejo med sabo ali odbijajo naskoke časnikarjev. V tem zaspanem vzdušju je z dokajšnjim <dre-skora* eksplodirala prej poluradno in nato uradno vest, da republikanci kandidirajo svojega predsednika La Malfo. Veselo novico -e pred televizijskimi kamerami potrdil tajnik Biasini: «Republikanci so pripravljeni glasovati za Pertivija, če bo njegova kandidatura enotna, če pa bi se izjalovila, se bo naš predsednik žrtvoval in bo stopil na odskočno desko za Kvirinalu
Ni mu spelo, da bi do konca pre- , bral uradno izjavo, že so liberalci in socialdemokrati sporočili, da no- j če jo La Malfe, ki je kot človek sicer sprejemljiv, ni sprejemljiv pa kot simbol zgodovinskega kompromisa. Takoj nato so se oglasili še socialisti: Imamo že svojega kandidata. La Malfa? Nesprejemljiva hipoteza.
Na srečo (za republikance) se je z bodrilnimi besedami oglasil demokristjan Granelli: «La Malfa je simpatičen in osebno bi glasoval zanj.
S tako kandidaturo bi se poiožpj razjasnil in bi lahko bila osnova za razpravo na vrhu strank ustavnega
Izidi
včerajšnjih
glasovanj
RIM — Izidi včerajšnjih glasovanj kot jih jc prebral predsednik poslanske zbornice In-grao (v oklepaju podatki o popoldanskem glasovanju):	pri-
sotnih je bilo 979 volivcev (977), glasovalo jih je 545 (540), 434 I (437) pa se jih je vzdržalo.
Amendola jc dobil 358 (357) glasov, predsednik ustavnega sodišča Paolo Rossi 17 (17), liberalec Bozzi 15 (12), Camilla Cedcraa 4 (3) in Terracina 2 glasova. Popoldne so nekateri poslanci glasovuli še za socialista Vassallija (5 glasov), časnikarja Selvo (2) in generala Bacchianija (2).
Če primerjamo včerajšnja glasovanja z volitvami dosedanjih predsednikov republike opazimo, da je bil ob devetem glasovanju izvoljen Antonio Segni, medtem ko so bili njegovi predhodniki De Nicola, Einandi in Gronchi izvoljeni ob prvem oz. ob četrtem glasovanju. Volitve so se zavlekle s Saragatom, ki je bil izvoljen ob 21. glasovanju in Giovannijcm Leoncjem, ki jc bil izvoljen ob 23. glasovanju.
loka. Res je sicer, da je enostranska, ni pa blokovska.»
Pertini pa je zgledal nekoliko poparjen in ko mu je nekdo spodbudno rekel, da je njegovo ime še na seznamu, je obrnjen proti AmendoH pripomnil: Moje ime je samo še na seznamu anagrafskega urada v Gior-gio Amendola ga je bodril: »Troje ime je že zapisano v zgodovini.» In Pertini: «Da, kot Pavliha.* Pozne-
je, ko se je Pertini cddalHl, je komunistični «zastavonoša» spregovoril o La Malfi: «Njegova kandidatura je korektna, vsaj glede na to, kako so jo predložili. Mi bi sicer imeli rajši socialista, toda La Malfa je zelo dober človek in lahko bi se sporazumeli za njegovo kandidaturo, če bi se Pertinijeva izjalovila. Res je sicer, da ni ravno zdrav, bolehamo pa bolj ali manj vsi.v
Ob šestih popoldne so se začela dvostranska ,srečanja, za katera jc dala pobudo republikanska stranka. Za ledeno prho so poskrbeli že demokristjani, čeravno naj bi Zac-cagnini (tako se je vsaj govorilo v Montecitoriu) osebno svetoval re publikanskemu tajniku predložitev La Malfove kandidature. Kaže, da so predstavniki KD med sestankom res priznali, da so se zavzeli za republikanskega predsednika, obenem pa so poudarili, da ne morejo tvegati spopada s socialisti, socialdemokrati in z liberalci. Zlasti še, ker v tem primeru La MiUi ne bi več predstavljal enotne kandidature.
Kot drugi so republikancem nalili grenčice socialisti, ki so med kratkim srečanjem v bistvu rekli sa mo: ne, hvala.
Končno je bila vrsta na komunistih, ki so poudarili, da cenijo La Malfo, vendar pa pripomni,:, da je njihov kandidat Pertini.
Kandidatura republikanskega predsednika se je zaenkrat izjalovila in PRI se je skušal izmazati tako, da je pripomnil, da kandidatura La Malfe ni altem diva Per-tinijevi, pač pa le predlog, ki naj bi ga upoštevali, če bi prva propadla.
Dejansko pa, kot je poudaril socialistični tajnik Craxi, gre za (metaforično seveda) poskus pokola, v katerem imajo demokristja n kot o-bičajno vlogo ostrostrelcev, saj u-pajo, da jim bo tako uspelo poko pati laične kandidate in uveljaviti svojega. KogarkrM v Montecitoriu vprašaš (kot Maurizio Podamo med svojo oddajo), kdo vreži za vogalom, ti iasno ali megleno vselej odgovori: KD. In kdo od demokristjanov'! Andreotti, Zaccngmni, in zakaj ne, Fanfani.
GRAZIA GASPARI
RIM — Generalni tajnik CISL Ma-cario je tudi v imenu Lame za CGIL in Benvenuta za UIL ocenil ponedeljkovo srečanje med sindikati, ministrom za delo Scottijem, Agnellijem in Confindustrio. kot zasebno ministrovo pobudo. «Čimprej je treba preiti v soočenje s podjetniki,
da se pregledajo stališča do perečih problemov, kot so področni načrti, mladinsko zaposlovanje, razvoj prejemnikov in zdravstvena ter skrbstvena politika.*
Od danes sladkor za 70 lirdražji
RIM — Medministrski odbor za cene (CIP) je pod predsedstvom predsednika vlade Andreottija sklenil, da bodo z današnjim dnem zvišali ceno sladkorja. Po novem bo treba plačati za kilogram sladkorja 650 lir, namesto dosedanjih 580.
Poseg dr. Magnaga pri avstrijski vladi
BOČEN — Predsednik bocenske-ga pokrajinskega odbora dr. Magna-go je včeraj posegel pri avstrijskem zveznem kanclerju Kreiskem in pri ministru za finance Androschu ter ju opozoril na nevarne posledice, ki bi jih utegnili imeti nedavni ukrepi avstrijske vlade na turizem v Gornjem Poadižju. Gre za ukrepe, s katerimi so uvedli močan davek na blagovni tranzit po avstrijskem o-zemlju, in proti katerim že nekaj časa protestirajo vozniki tovornjakov, ki so včeraj spet blokirali mejni prehod na Brennerju.
Poziv vsem miroljubnim silam, naj delajo v prid miru in zaustavljanju sedanjega nevarnega trenda - Sutjeska - zgled herojstva in enotnosti jugoslovanskih narodov Pri Dobrepolju osrednja slovenska proslava z govorom Janeza Vipotnika
TJENTIŠTE — Jugoslovanski narodi so včeraj proslavljali 4. julij — Dan borca. Proslave so bile po vseh republikah, v vseh večjih in tudi manjših krajih, obeleževali pa jih poleg svečanosti tudi pomembni delovni dosežki.
Osrednja proslava je bila na Tjentištu v dolini legendarne Sutjeske, kjer so hkrati proslavili tudi 35-let-nico preboja, to je največje, najbolj krvave in najslavnejše epopeje jugoslovanske narodnoosvobodilne borbe, v kateri je dalo svoja življenja za svobodo skoraj 8.000 borcev, pa tudi civilnega prebivalstva, otrok, starcev in žena. Proslave se je udeležil tudi predsednik Tito, ki je osebno vodil bitko na Sutjeski. Pred stotisočglavo množico in številnimi najvidnejšimi osebnostmi ter bivšimi heroji Sutjeske, se je v svojem govoru najprej spomnil žrtev iz te težke bitke na Sutjeski, ki je bila izbojevana kljub večkratni številni in tehnični premoči sovražnika in na plastičen način našteval enote in kazal na okoliške hribe, kjer je potekal preboj vojske in kakih 3.500 težkih ranjencev. Nemška vrhovna komanda je, da bi razbila jugoslovansko narodnoosvobodilno vojsko, zbrala tu skoraj 130.000 okupatorskih in kvizlinških vojakov, med katerimi so bili tudi bolgarski fašistični vojaki. Osemkrat večja sovražna vojska ni uspela stisniti o-broča in jugoslovanska narodnoosvobodilna vojska je iz bitke izšla kot zmagovalec v vojaškem in moralnem pogledu — je poudaril Tito. To, da so sodelovali v največji bitki narodnoosvobodilnega boja borci iz vrst vseh jugoslovanskih narodov je hkrati pomenilo oblikovanje e-notne Jugoslavije, kakršna je danes, in ki jo morajo sedanje in bodoče generacije ohraniti.
Potem je predsednik Tito še enkrat spomnil na današnji zapleten in zelo resen položaj v svetu. Opozoril je na to, da pravzaprav ne mine dan, ko se v svetu ne bi zgodilo nekaj, kar vodi k nadaljnjemu zaostrovanju in nevarnosti novih vojnih spopadov. Zato mora biti Jugoslavija budna in še bolj aktivna, zlasti sedaj, ko se približuje ministrska konferenca neuvrščenih v Beogradu. Znova je pozval vse miroljubne sile, naj ne mine niti dan, da ne bi storile nekaj v prid miru in zaustavljanju sedanjega .ievarnega trenda.
Predsednik Tito je zagotovil, da bo Jugoslavija storila vse, da bi zaustavila poskuse razbijanja neuvrščenih, saj to gibanje zagotavlja neodvisnost in obstoj mnogih držav ter onemogoča načrte kolonializma.
Ob koncu je predsednik 'Lito v nekaj besedah ocenil minuli XI. kongres Zveze komunistov Jugoslavije in pri tem dejal, da je njegov pomen in vsebino mogoče v najkrajših besedah izraziti z ugotovitvijo, da je bil to kongres kontinuitete, stabilnosti in enotnosti, kontinuitete jugoslovanskega revolucionarnega razvoja, politične stabilnosti in trdnosti socialistične samoupravne družbe in močne enotnosti komunistov, delovnih ljudi, narodov in narodnosti Jugoslavije.
VLADO BARABAS
Jugoslovanski predsednik Tito
LJUBLJANA — V dolenjski vasici Predstruge pri Dobrepolju je bila osrednja slovenska proslava Dneva borca. Več kot petdesettisoč delovnih ljudi, nekdanjih partizanov, prvoborcev in herojev, rezervnih vojaških starešin, mladine in
pionirjev, je prišlo iz vse Slovenije ter iz drugih krajev Jugoslavije na to zborovanju.
Na proslavi so prisrčno pozdra vili člana predsedstev SFRJ in CK ZK Jugoslavije Edvarda Kardelja ter najvidnejše družbenopolitične delavce Slovenije. Prisotni so zelo toplo pozdravili tudi delegacije slovenskih manjšin iz Italije in Avstrije in delegacijo nekdanjih italijanskih partizanov.
S to manifestacijo so obeležili 35-letnico osnovanja petih slovenskih narodnoosvobodilnih divizij, dveh korpusov in četrte operativne cone ter nekaj kasneje osnovanje divizije vojske državne varnosti in divizije »Garibaldi*.
Osrednji govornik na proslavi, predsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev Slovenije Janez Vipotnik, je poudaril, da ta proslava izraža bratstvo in enotnost narodov in narodnosti v socialistični Jugoslaviji, v kateri tudi Slovenci vidijo edino zagotovilo za neodvisnost, trdnost varnost in gotovost glede svoje prihodnosti.
V nadaljevanju je Vipotnik govoril o pomebnih vojaških in političnih dogodkih, ki so leta 1943 pripomogli k osnovanju višjih vojnih e-not v Sloveniji. Omeni; je »Zbor slovenskih aktivistov*, »Dolomitsko

PO PRVOTNIH DOGOVORIH BI MORAL BITI SESTANEK ŽE DANES
Šele v soboto srečanje med vlado in sindikati
Obravnavali bodo celotno vladno gospodarsko in socialno politiko - Konec tedna zasedanje enotnega vodstva federacije
REVI — Najvažnejši gospodarski in socialni problemi trenutka bodo v ospredju na sestanku med vlado in sindikati, ki bo na sporedu v soboto, 8. julija. Po prvotnih dogovorih bi moralo biti srečanje že danes popoldne. še včeraj so nekateri sindikalisti to potrdili. Pozno zvečer pa so uradno sporočili, da bo sestanek šele v soboto. Uradna obrazložitev: Andreotti bo moral v Bremen na e-vropski vrh, takoj po povratku pa bo skupaj z gospodarskimi ministri sprejel predstavnike federacije CGIL. CISL in UIL.
Zastopniki vlade in sindikatov si bodo izmenjali mnenja praktično o vseh problemih, ki so sedaj na tapeti. Govor bo o sektorskih planih, o javnih izdatkih, o preureditvi državnih naložb, o finančni sanaciji podjetij, o zaposlovanju, o investicijah, o italijanskem jugu in o pokojninah. Sobotni sestanek, kot so včeraj poudarili številni sindikalisti, bo zelo važen, tudi zaradi tega, ker podobnih srečanj, na katerih 'naj bi prerešetali celotno vladno gospodarstvo in socialno politiko, že dolgo ni balo: zadnja srečanja med predstav-
»miitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiifmiiiiniiiiiiiiiiMiiiiiiiitiuiMimiimiiiiiiitiiiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiMiHiiiiiiitmimiitiiiimitiHiiiimtiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiin
niki vlade in sindikatov so bila namreč posvečena posameznim vpraša njem, še ta pa niso privedla do zadovoljivih rezultatov.
Srečanje z vlado — je včeraj izjavil generalni tajnik UIL Benvenuto — nikakor ne more biti le prehodnega, poizvedovalnega značaja. Vlada nam mora tokrat dati konkretne odgovore, posebno glede hudih problemov zaposlovanja. Benvenuto ni izključil možnosti, da bi se pokazalo, da so si stališča vlade in sindikatov zelo oddaljena: v tem primeru bo moral sindikat sprejeti ustrezne akcijske pobude. Po drugi strani pa je predstavnik UIL izrazil prepričanje, da nihče v vladi noče, da bi prišlo do razbitja s sindikati.
Rezultati pogovorov med vlado in sindikati bode nato v ospredju na seji enotnega vodstva federacije CGIL, CISL i:i UIL, ki bo zasedalo 10. in 11. julija, ko bodo na osnovi odgovorov vlade določili tudi smernice za nadaljnje delo. Uvodno poročilo na seji vodstva bo imel Gara-.vini, še prej pa bo to poročilo pregledalo in odobrilo tajništvo federacije.
Seja enotnega vodstva sindikalne federacije pa bo važno tudi zaradi tega, ker se bodo na njem lotili tudi razlik, ki so se v zadnjem času pojavile med posameznimi federacijami in ki so doslej nedvomno ..avrle delovanje federacije. Med drugim bi morali obravnavati tudi uradni predlog CISL federaciji o zmanjšanju delovnega urnika kot sredstvu, da bi pospešili zaposlovanje. (tm)
Napovedi ENI za leto 1979
RIM — Služba za gospodarsko a-nalizo pri direkciji ENI za načrtovanje in razvoj je objavila študijo o gospodarskih predvidevanjih za leto 1979. Globalna italijanska bruto proizvodnja naj bi se povečala za 2,9 odstotka, industrijska proizvodnja za 3,8 odstotka, pribitek tekoče plačilne bilance naj bi znašal 3000 milijard lir, povečala pa naj bi se tudi inflacija.
izjavo*, preraščanje Osvobodilne fronte v narodno oblast. »Kočevski zbor* kot prvi parlament slovenskega naroda, zasedanje AVNOJ v Jajcu, bitki na Sutjeski in Neretvi ter druge revolucionarne dogodke tega leta. Vipotnik je s posebno pozornostjo obravnaval delovanje O-svobodilne fronte kot osnovnega gibanja slovenske državnosti in kot izraz odločitve slovenskega naroda za boj proti fašizmu skupno z drugimi jugoslovanskimi narod'. Kr je opisoval kako so se v tem času formirale velike vojne enote, je o-menil tudi osnovanje partizanskih enot na Primorskem, v Benečiji ter na Koroškem. Omenil je tudi razmah slovenske partizanske vojske po italijanski kapitulaciji.
Iz tega časa, je poudaril Vipotnik, se neizbrisno očrtujeta posebno dve osebnosti slovenske revolucije — Edvard Kardelj in Boris Kidrič. Medtem ko je bil Kardelj glavni tvorec vsebinske daljnosežnosti o-svobodilnega boja, ki je s svoj« globoko in pronicljivo marksistično oceno zgradil močan teoretski temelj narodnoosvobodilnega boja, je Kidrič s svojim elanom odločilno prispeval k preraščanju partizanske vojske v moderno armado.
Zatem je Vipotnik govoril o letih obnove ter o sedanjih naporih slovenske in jugoslovanske družbe in vloge bivših partizanov in aktivistov pri tem, ter končal z besedami. da je treba zavzeti odločna stališča proti pojavom - neonacizma, terorizma in protikomunizma, ki danes vladajo po svetu, saj vemo. da je vso to usmerjeno proti svobodoljubnemu človeštvu, miru, pravici, resnici in socializmu.
JURE PENGOV
RIM — Na predlog ministra za delo se bo danes sestala vlada, ki bo proučila nujne tekoče probleme.
ki ga je prebivalstvo začelo zapuščati ze v jutranjih urah. Poročilo berite na zad-v Bejruta	. (Telefoto ANSA) .
MOSKVA — Notranji minister sovjetske republike Azerbajdžan je «tragično izgubil življenje 29. junija pri opravljanju svoje dolžnosti*. To kratko sporočilo je objavil dnevnik «Bakinski raboce* iz Azerbajdžana, kar je precej neobičajno, saj sovjetski tisk ne prinaša vesti iz črne kronike. Sovjetski državljani izvejo o smrti svojih voditeljev le iz osmrtnic. Kot poročajo nekateri zahodni viri, naj bi ministra umoril fant, ki je vdrl v njegov u-rad, potem ko je umoril stražarja pred vrati. Nato naj bi poskusil samomor. O vzrokih umora pa ni nobene vesti.
Govor veleposlanika ZDA na moskovski televiziji
MOSKVA — Veleposlanik ZDA f Sovjetski /.vezi Maicom Toon je ob priliki obletnice ameriške samostojnosti govoril na moskovski televiziji. Poudaril je razlike med obema velesilama v odnosih med posameznikom in družbo ter v različnih filozofskih pristopih do sredstev, ki naj zagotovjo mir in njegovo trajnost. Omenil je težko odgovornost obeh velesil in izrazil zadovoljstvo za pozitiven potek razgovorov »Salt 2» o omejevaniu strateškega orožja, kljub temu, da obstajajo težave ob vprašanju pravičnega in uspešnega nadzorstva. Veleposlanik je med drugim podčrtal potrebo po povečanju »sovjet-sko-ameriških stikov na vseh področjih*, ki omogočajo »ublažitev nasprotij* in »zmanjšanje medsebojnega tekmovanja v korist medsebojnega sodelovanja*.
Na plenumu CK SZ smernice
kmetijske politike
MOSKVA — Prvi letošnji plenum CK komunistične partije Sovjetske zveze je bil v dvodnevnem zasedanju v celoti posvečen problemom kmetijstva. Generalni tajnik partije Brežnjev je v obširnem in izčrpnem poročilu podal obračun dosedanje prehodnje poti, odkar so leta 1965 začeli nov načrt za razvoj kmetijstva. Brežnjev ni skoparil s kritikami na račun produktivnosti, izjavil je, da kmetijstvo še vedno premalo vrača znatna nakazila, ki so mu namenjena. Največja pomanjkljivo pa je v proizvodnji mesa. ki je : nekaj let prenizka. Glede žitaric f so bile izpolnjene predvidene no me. zato bo treba primanjkljaj n doknaditi v prihodnjih treh leti Dosedanji pridelek žitaric je bil 2 milijonov ton letno, a ga je tret se povečati, da bo do leta 1990 zn šal tono na vsakega prebivalca.
Po poročilu generalnega tajnil so predstavniki kmetijskih republ Sovjetske zveze prikazali svoje sp cifične probleme. Med prvimi krepi v pomoč kmetijstva, so skl j nili povečati odkupno ceno mlel ' in nekaterih poljskih pridelki (prodajna cena ostane ista), črte dolgove kmetijskih obratov < države zaradi suše leta ,972, s pa podaljšati rok poravnave. Osno ni cilj bodoče sovjetske kmeti jsl politike pa ostane zmanjševanje m terialnih, kulturnih in življenjsk razlik med kmečkim in meščanski prebivalstvom.
VARŠAVA — član presidiuma tajnik- češkoslovaške komunistične t tije Vasil Bilak je včeraj prispel uradni obisk v Varšavo. Spremlja Michal Stefaniak namestnik vodje nanje političnega odbora komunisti partije Češkoslovaške.
MADRID — Poslanska zbornic« španskega parlamenta je včeraj pričela razpravljati o novi ustavi, s katero bo Španija postala parlamentarna monarhija.
V PRIČAKOVANJU ODLOČITEV O SKLICANJU OBČINSKEGA SVETA
Politične stranke poglabljajo oceno nepričakovanih izidov zadnjih volitev
Stališče tržaškega pokrajinskega tajništva Slovenske skupnosti Vneta razprava v pokrajinskem vodstvu socialistične stranke
V teh dneh se v krajevnih političnih krogih in v vodstvih strank nadaljujejo podrobnejša preučevanja volilnih izidov, ki so nemalo presenetili vse, z nepričakovano žetvijo protiosimske »meščanske* Liste per Trieste, ki ji je uspelo izvoliti v novi občinski svet kar 18 svetovalcev, v primerjavi s 17 KD, 12 KPI, 4 MSI, 3 radikalci, 2 PSI in po enim SSk, PRI, PSDI in MIT. Novoizvoljene mora sicer še uradno proglasiti sodišče, kar bo skoraj gotovo storilo še danes. Nič ni še znano, kdaj pa bi se občinski svet v novi sestavi prvič sestal, saj se ponavadi to zgodi le po doseženem političnem in programskem dogovoru med strankami o imenova-
OD JUTRI DALJE
Razčlenjena stavka železničarjev
Sindikalna federacija železničarjev SFI - SAUFI - SIUF je napovedala razčlenjeno stavko o-sebja tržaškega železniškega o-kraja, in sicer v dneh 6., 7,, 8. in 9. julija.
Ravnateljstvo tržaškega železniškega okraja obvešča potnike, naj bodo pripravljeni na morebitne zamude in zastoje vlakov. Kot nadomestilo bodo lahko uvedli avtobusne prevoze. Zaradi tega, naj zainteresirani potniki pazljivo sledijo obvestilom, ki jih bodo dajali na postajah po zvočnikih ali pa s pismenimi oglasi. Posebno pazljivi pa bodo morali biti avtomobilisti in drugi na železniških prehodih.
nju novega župana in občinskega odbora.
Spričp zadnjih volilnih rezultatov se zdi tak dogovor vse prej kot lahek in bo bržkone potrebno intenzivno pogajanje med demokratičnimi političnimi silami, ki se najbrž ne bo moglo omejevati na tržaško občino, ampak bodo morali najti primerne rešitve tudi za sestavo nove deželne uprave in za vodenje pokrajine, katere levičarski odbor vodi po ostavki le redne upravne posle. Inž. Spaccini, ki do nadomestitve načeluje še vedno občinski u-pravi, je napovedal namen sklicati še v tem tednu ali prve dni prihodnjega predstavnike različnih list, ki so izvolile nove občinske svetovalce, da se pogovorijo o sklicanju prve seje obnovljene skupščine.
Kot smo dejali, bo pa to najbrž odvisno od uspeha predhodnih pogajanj med strankami, ki so v glavnem doslej izrekle nasprotovanje komisarskim upravam, niso pa še izrazile dokončnih stališč in predlogov glede rešitev za vodenje občine in ostalih uprav.
V	ponedeljek se je sestalo tržaško pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti; seja je bila v celoti namenjena prvi oceni občinskih volitev v okrožne svete, obenem pa tudi oceni izida deželnih volitev predvsem v tržaškem volilnem okrožju. V tiskovnem poročilu, ki so ga izdali ob koncu seje, je med drugim poudarjeno dejstvo, da jč Slovenska skupnost pri teh volitvah v celoti dosegla cilje, ki si jih je zastavila. Še zlasti je bilo poudarjeno dejstvo, da je stranka zastopana kar v petih rajonskih svetih, in to prav v tistih, kjer so vprašanja v zvezi s slovensko manjšino najbolj pereča. »Prav rajonski sveti — je med drugim rečeno v poročilu — predstavljajo pomembno demokratično pridobitev za Trst in za Slovence v tržaški občini ter zato obžalujemo dejstvo, da v štirih svetih ni nobenega slovenskega svetovalca.*
V	zvezi s stanjem na tržaški občini in na pokrajini, kjer po odstopu levičarske uprave vlada dejanska kriza, Slovenska skupnost poudarja odločno nasprotovanje komisarskim upravam in zavzetost, da se čim prej sestavijo take uprave, ki bodo v najboljši meri ustrezale zahtevam in potrebam vsega prebivalstva.
Končno pa je v poročilu Slovenske skupnosti rečeno: »V tem trenutku je potrebna čim širša enotnost demokratičnih sil, da se uresničijo zahteve vseh Slovencev v Italiji, ki so tudi zahteve Slovenske skupnosti; ti volilni rezultati ne smejo biti izgovor za zaviranje postopka za čimprejšnjo odobritev zakona za globalno zaščito Slovencev v Italiji,* se zaključuje tiskovno poročilo Slovenske skupnosti.
Sinoči se je sestalo pokrajinsko vodstvo PSI, da razpravlja o za socialiste neugodnem izidu volilnega tekmovanji in o zadržanju stranke v zvezi z možnimi rešitvami v tržaški občinski upravi. Izčrpno poročilo in
Slovenski raziskovalni inštitut SLORI - Trat
obvešča,
številko
da ima novo telefonsko
34905
KLJUB «M0STU» OB DRŽAVNEM PRAZNIKU
Upadanje števila gostov iz sosedne Jugoslavije
Dolge vrste na tržaških prehodih zaradi poostrene carinske kontrole • Jugoslovanski kupci se vse bolj preusmerjajo na Gorico in Videm
Že dalj časa lahko ugotavljamo, da se število gostov iz Jugoslavije, ki obiskujejo naše mesto in tržaške trgovine, rahlo pada. O tem pričajo tudi podatki mejne policije, ki pa so prav v zadnjih dveh mesecih pokazali, da se je rahlo padanje, ki je trajalo poldrugo leto, zaustavilo. V zadnjih dneh pa opažamo nov padec števila prehodov, sicer ne po uradnih podatkih, s katerimi bomo lahko razpolagali šele ob koncu julija oziroma v prvih dneh avgusta, ampak opažamo to na prvi pogled. V zadnjih dveh dneh, ko bi moral biti promet v Trstu zelo živahen ker je bil v Jugoslaviji praznik, nismo zabeležili običajnega »navala* Jugoslovanov v naše mesto. Očitno tega dejstva ne gre pripisati kakim spremembam v sosednji republiki, ampak dogajanju na Tržaškem. Prav pretekli teden i« namreč Narodna banka Jugoslavije opozorila, da v Trstu krožijo ponarejeni bankovci, tako dinarji kot tudi lire. Nedvomno je to sporočilo povzročilo reakcijo; morda je šlo za zadnji člen v verigi nezaupanja, ki ga imajo jugoslovanski kupci v tržaške trgovine, kjer je na dnevnem redu trgovanje s »ponarejenimi* jeansi, prekupčevanje z najrazličnejšim blagom in ne nazadnje špekulacija pri menjavi dinarja. Vsa ta dogajanja terjajo seveda tudi natančnejše carinske preglede na meji, zaradi katerih se na mejnih prehodih nabirajo dolge kolone avtomobilov in vozniki morajo včasih čakati tudi več ur, da lahko preidejo mejo. Poleg tega pa-jugoslovanski državljani večkrat opažajo. da nekateri tržaški trgovci nanje gledajo zviška in da marsikje naletijo le na neprijazno dobičkarstvo. Prav zaradi tega opažamo, da se v zadnjem času vse več kupcev iz Jugoslavije usmerja v Gorico in na Videmsko, kjer kronika ne beleži toliko primerov sleparije in nepoštenega trgovanja in zato tudi ni potrebno tako zaostreno nadzor stvo na meji.
Trčenje na Proseku
Na križišču med cesto k proseški postaji in trbiško cesto sta včeraj
OSMICA
LADI REBULA - Repnič 2, toči belo in črno vino.
dopoldne v še nepojasnjenih okoliščinah trčila fiat 128, ki ga je u-pravljal 22-letni Sergio Pertot Proseka 579 in volksvvagen, ki ga je upravljala 40 letna Maria Giraldi por. Tamaro iz Križa 472. Pri nesreči je zadobil lažje poškodbe mož Tamarove, Delio, ki se bo moral zdraviti 20 dni na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice.
Z novim motorjem v avto, ki ga je vozil novopečeni šofer
Na križišču med Ul, Diaz in Ul. delTAnnunziata se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, pri kateri je bil lažje ranjen 30-letni Giuseppe Grtlner iz Ul. Toti 1. Grttner se je vozil po Ul. Diaz v smeri proti Ul. Mercato vecchio s svojim motornim kolesom, ko je z desne privozil 22-letni Tullio Metlika s Proseka 367 z avtom alfa romeo 1700, ki se trčenju ni mogel izogniti. Grttner se bo moral zdraviti 10 dni v glavni bolnišnici. Kot zanimivost naj navedemo, da je Grttner prav včeraj kupil motorno kolo, Metlika pa je prav tako včeraj prejel vozniško dovoljenje.
podrobno analizo volilnih rezultatov je podal tajnik Gianfranc0 Carbone, ki je baje tudi predlagal članom vod stva v premislek možnost, da poda pokrajinsko tajništvo ostavko. Sledila je zelo zavzeta razprava, ki je trajala dolgo v noč, še po zaključku naše redakcije.
9 Oddelek za urbanizacijo in promet Tržaške občine prepoveduje avtomobilistom, da parkirajo svoja vozila v Ul. della Zonta od križišča z Ul, Val-dirivo. Prepoved pa ne velja za tiste avtomobile, ki nosijo oznako »LANIC —Trieste*, saj ti lahko začasno parkirajo pred sedežem invalidov v Ul. Valdirivo.
OD 8. DO 15. JULIJA NA GRADU SV. JUSTA
Na festivalu znanstvene fantastike bo sodelovalo 13 držav z 21 filmi
0b festivalu bodo priredili tudi mednarodno zasedanje na temo «Prihodnost energije»
V soboto, 8. julija, se bo začel v našem mestu že tradicionalni festival filmov znanstvene fantastike, ki bo letos že šestnajsti po vrsti. Na festivalu, ki bo trajal vse do naslednje sobote, bo sodelovalo trinajst dr žav, in sicer Belgija, Češkoslovaška, Francija, ZRN, Japonska, Vel. Britanija, Izrael, Italija, Jugoslavija, Poljska, Združene države, Madžarska in Sovjetska zveza s skupno 21 filmi, od katerih bo 9 celovečernih in 12 srednjih in kratkometražnih.
Letos bo na festivalu prvič sodeloval Izrael s kratkometražnim filmom »Dovoljenje za izkrcanje*, po več letih pa se bo tržaškemu občinstvu spet predstavila japonska znanstveno - fantastična kinematografija, in sicer s celovečerno risanko »Vesoljna križarka Yamato*.
Kot vsako leto bodo tudi letos podelili priznanja najboljšim prikazanim filmom. «Zlati asteroid* bo pre jel najboljši izmed vseh filmov, »Srebrni asteroid* bo posebna medna rodna žirija podelila najboljšemu i-gralcu, «Zlati pečat mesta Trst* pa bo prejel najboljši kratkometražni film.
Pokrovitelj fes ti .ala, tržaška leto-viščarska in turistična ustanova, bo
SLOVENSKO DEŽELNO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE sporoča, da je od 4.7. 1978 dalje spremenjena telefonska številka sedeža v Trstu. Nova številka je
62953
DRUGI DAN MATURITETNIH IZPITOV
Naslovi nalog upoštevali različne šolske usmeritve
Večina naslovov je bila dijakom dostopna - V petek, 7. julija, se pričnejo ustni izpiti
Včeraj se je iztekel drugi dan maturitetnih izpitov, dijaki so se tokrat spoprijeli s tehničnimi naslovi. Italijanska oz. slovenska naloga, s katero so se mature pričele, naj bi bila pokazatelj dijakove splošne kulture in njegove izrazne sposobnosti, tehnične naloge naj bi pa dokazale kandidatovo specifično pripravljenost, zato so bili naslovi tehničnih nalog za razne šole različni. Maturantke in maturanti učiteljišča so pisali matematično nalogo, rešiti so morali dva problema in sicer enega iz geometrije, drugega iz «moderne» matematike. Prva naloga, po mnenju dijakov, ni predstavljala posebnih težav, medtem ko je bila druga zelo zapletena in zahtevna. Ravno tako so pisali nalogo iz matematike maturanti znanstvenega liceja. Prvi trije nalovi so bili iz analitične geometrije v zvezi z analizo, četrti je bil iz teorije r-simptot. Mnenje komisije je bilo, da bi morali biti problemi dijakom dostopni, saj so zajemali iz snovi zadnjega leta. Na trgovski šoli so pisali nalogo iz bančnega poslovanja. Na klasičnem liceju je bil letos na vrsti prevod iz grščine. Dijaki so morali prevesti odlomek z naslovom »človek, socialno bitje*. Odlomek je vzet iz prve knjige Aristotelove »Politike* v njem grški filozof razmišlja o človekovi naravni družbeni biti. Človek je torej »družbena žival*, od ostalih živali pa se razlikuje, ker ima dar govora in ker edini zna ločiti dobro od slabega, pravično od krivičnega. Tudi glede te naloge je bilo mnenje komisije, da je dijakom dostopna, čeprav je bilo nekaj stavkov (predvsem prvi odstavek) precej težavnih. Vrtnarice so pisale naloge iz pedagogike, imele so na razpolago dva naslova in sicer: 1. Pomen posnemanja pri vzgoji otrok; 2, Kolikšen družbeni in pedagoški pomen pripisujete otroškim jaslim?
V petek, 7. julija, se pričnejo u-stni izpiti, kandidati lahko izberejo med štirimi predmeti enega, drugi predmet določi komisija. Pri ocenjevanju bo komisija upoštevala i-zide pismenega in ustnega dela. Dijake ločuje od pismenih in ustnih izpitov le par ur, kar kdo zna, to zna, ni več časa za mrzlične priprave. Profesorji bi morali pri spraševanju razumeti kulturno raven kandidatov, v. dveh dneh pa se lahko vnamejo živci, več kot glavobola si ne moremo prisvojiti.
litvami, ob vzdržan ju svetovalskih skupin KPI in PSI. Omenjeni načrt predvideva, kot smo poročali, ne le ponovno stanovanjsko uporabo mestnega središča, ampak tudi zasedbo obsežnih površin v predmestjih in na podeleželju, kar je v nasprotju s splošnimi vodili občinskih urbanističnih instrumentov in predstavlja nevarnost novega hudega oškodovanja slovenske narodnostne skupnosti, katere člani so v veliki večini lastniki v ta namen določenih zemljišč.
Prisotni strokovnjaki in predstavniki Kmečke zveze so podrobno pregledali strokovno študijo, iz katere izhaja neutemeljenost izhodišč za izdelavo občinskega sklepa in so predlagali razne dopolnitve dokumentacije, ki bo osnova prizivu na deželno upravno sodišče proti omenjenemu sklepu tržaške občine.
Včeraj zamenjava 800 telefonskih številk
Včeraj so v tržaškem omrežju zamenjali približno 800 telefonskih številk,, Mtsnh uporabniki so razpf-. * v
Seja GO SKGZ o prizivu proti načrtu področij za ljudska stanovanja
Sinoči se je na sedežu naše krov ne organizacije sestal pod predsedstvom dr. Darija Cupina gospodarski odbor SKGZ. Sestanek .je bil namenjen poglobitvi pravnih in tehničnih vidikov vprašanja novih razlastitev, ki jih predvideva novi načrt področij za ljudske gradnje, ki ga je tržaški občinski svet odobril tik pred razpustom pred vo
šeni po mestnem središču in so imeli telefonsko številko, ki so se začenjale s «37». Nove številke so bile v celoti spremenjene, na poziv stare telefonske številke pa odgovarja registriran glas, ki nas poziva, naj se poslužimo novega telefonskega imenika ali pa naj kličemo številko «12»,
Družino Dorice in Radivoja Pečarja je osrečila mala
JANA
Odbor ZSŠD1 čestita srečnima staršema, mali Jani pa želi, da bi se razvila v krepko športnico.
Družino Radivoja in Dorice Pečar je osrečilo rojstvo
JANE
Srečnima staršema čestitamo, mali Jani pa želimo vso srečo v življenju.
Slovenska prosvetna zveza
v dneh te manifestacije priredila tudi zanimivo mednarodno zasedanje na temo: «Prihodnost energije*. Na zasedanju, ki bo trajalo od ponedeljka, 10. julija, do srede 12. julija, bodo znanstveniki, izvedenci, univerzitetni profesorji in novinarji iz raznih držav razpravljali o čedalje bolj pekočem energetskem problemu in o njegovih možnih rešitvah. Uradna poročila bodo pripravili prof. Hubert Hives z montrealske univerze, ki bo govoril o postopnem izčrpavanju e-nergije in surovin, prof. Edgardc Picciotto z bniseljske univerze, ki bo predaval o energetskem vprašanju z geološkega vidika in prof. Jac-ques Goimard s pariške univerze, ki se bo osredotočil na problem e-nergije v znanstveni fantastiki. Moderator zasedanja bo prof. Enrico Fulchignoni.
Filme bodo predvajali na Gradu sv. Justa vsak večer z začetkom ob 21.15. V soboto, 8. julija, bodo na sporedu italijanski »Dedalo* režiserja Manfreda Manfredija, ameriški »End of the world» Johna Hajeza s Christopher Leejem in Sue Lyon ter poljski «Oczy uroczne* (Čudežne o-či) režiserja Piotra Szulkina z Ma-riolo Chmielewsko in Lesz Herde-gen.
V	nedeljo, 9. julija, bodo predvajali madžarski film «Liderc» Petra Gardosa, japonsko risanko «Space cruiiser Yamato», ki jo je režiral Išinobu Nišikazi in ameriški »Man-sion of the doomed* Michaela Pata-kija.
Ameriški «Spaceborne» in zahod-nonemški »Operation Ganymed» bosta na sporedu v ponedeljek, 10. t.m., medtem ko bodo v torek predvajali angleški »The Glitterball* in francoski »Photo souvenir*.
V	sredo si bodo lahko Tržačani ogledali belgijski film «Le motard de TApocalypse» in dva sovjetska filma: «Um vesolja* Viktorja Millio-tija in «Pet minut do katastrofe* A-natola Ivanova.
Angleški »Alternative 3* in ameriški «Laserblast* bodo predvajali v četrtek, v petek, 14. julija pa bodo na sporedu ameriški «Wardhare Wars», sovjetski »Potovanje v deželo izumiteljev* in angleški «Prey».
Letošnji festival znanstvene fantastike se bo zaključil v soboto, 15. julija s predvajanjem jugoslovan skega filma «Sjena na suprotnom zidu*, izraelski «Permission to Land* in češkoslovaški «Coz takhle dat si spenat* z razglasitvijo zmagovalcev in podelitvijo nagrad.
liiiiiiiiiimmiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiMiMiMiiiiiiniiiimimiiitiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiimiiiiiiii
DOGODEK, KI JE LETA 1970 RAZBURJAL DUHOVE PO EVROPI
Z IZROČITVIJO MORILCA PAVLOVA «PRIMER KOZUHAROV* ZAKLJUČEN
Sprva so domnevali, da gre za politični umor, v ka-terega naj bi bile vpletene tuje obveščevalne službe
Z izročitvijo 30-letnega jugoslovanskega državljana Ivana Pavlova italijanskim oblastem se je zaključila afera v zvezi z umorom, do katerega je prišlo decembra 1970 v nekem milanskem predmestju in ki je tako razburil duhove, da so se mobilizirale rajne obveščevalne službe številnih evropskih držav, med temi tudi sovjetska KGB. Pavlov, ki je bil že nekaj časa zaprt
v Bruslju zaradi nekega drugega umora, je sedaj v torinskem zaporu, kjer bo moral presedeti 25 let in 9 mesecev zaradi umora in prikritja trupla.
Vse se je začelo novembra 1970, ko je skrivaj prišel v Trst romunski inženir Nicolai Kozuharov, star 36 let. Prosil je za politično zatočišče in upal je, da se bo lahko zaposlil v Italiji ali v ZDA. Namestili so ga v begunskem taborišču pri Pa-dričah, kjer je spoznal Pavlova in
Družino Irene in Danjela Novaka je osrečil mali
ALJOŠA
Delovni tovariši ZTT in Primorskega dnevnika čestitajo staršema, malemu Aljoši pa želijo mnogo sreče in zdravja.
še tri Romune. 5. decembra istega leta je peterica dobila dovoljenje, da odpotuje na krajši izlet v Padovo z avtom trabant, last romun skega inženirja. Vendar pa so odšli mnogo dalje in v bližini Milana je Pavlov opazil, da ima Kozuharov pri sebi kakih 300 tisoč lir v gotovini, delno v italijanski, delno v tuji valuti. Takoj je zahteval, naj mu izroči denar, a inženir se je odločno uprl. Pavlov si ni pomišljal, iz žepa .je potegnil nož in Kozuha-rova zabodel. Nato je z nožem v roki prisilil ostale tri, da so skrili truplo v bližnje smetišče.
Precej dni kasneje, 17. decembra, je neki potepuh, ki je šaril po smetišču, opazil par skoraj novih čevljev. Hotel jih je vzeti in šele to daj se je zavedel, da so bile v čevlje obute noge mlajšega mo-, škega. Prestrašil se je in takoj obvestil policijo? ki je po izkaznici begunskega taborišča takoj identificirala truplo. Več dni so dnevniki pisali o »političnem zločinu*. Širile so se govorice, da so Kozuharova ubili agenti romunske obveščevalne službe v sodelovanju z agenti KGB.
Medtem se je Pavlov z ostalimi tremi Romuni vrnil v Trst. V gozdičku na Krasu so poskusili počistili okrvavljen avto/kar pa jim ni uspelo in zato so avto porinili pomola Audace v morje. Nekaj dni po odkritju trupla je policija zaslišala Pavlova in vse tri Romune, vendar ni nihče priznal zločina in tako so jih morali izpustiti na svobodo. Vendar je policija vztrajala in Pavlov, ki je uvidel, da mu teče voda v grlo, je zbežal v Belgijo. Malo po njegovem begu so ostali trije Romuni priznali, da je Pavlov umoril Kozuharova in da so nemočni prisostvovali zločinu. Medtem pa je Pavlov v Belgiji ubil nekega Jugoslovana in zato je moral Bruslju odsedeti več kot sedem let zapora. Sedaj, z izročitvijo zločinca italijanskim oblastem, se je «primer Kozuharov*, ki je pred osmimi leti dvignil toliko prahu, končno zaključil.
Zamišljenost tal pričakovanje maturantov trgovsko-tehničnega zavoda
Med pospravljanjem podstrešja poslopja v Ul. Milano 16 sta brata Marcello in Gianfranco Ogrisi, ki sta odstranjevala staro šaro s pod strešja po nalogu upravnika pošlo pja. našla 6,5-kalibrsko puško in dva bajoneta. Obvestila sta policijo, ki je zaplenila orožje. Kaže, da gre za neuporabno staro puško iz leta 1940.
V PETEK NA GRADU
,	ix> Sl * » l
Odprtje razstave «Trst z nasmehom»
Na Gradu sv. Justa bodo v petek. 7. julija, odprli pod pokrivilelj-stvom letoviščarske in turistične u-stanove razstavo z naslovom «Trst z nasmehom» ali «zgodovina tridesetih težavnih let prikazana na vinjetah*. Razstavljenih bo nad 400 vinjet izbranih izmed nad 15.000 risb, ki sta jih zakonca Josi in Renza Kollmann objavila v obdobju od leta 1948 do danes v humorističnem tedniku »La Cittadella». Razstava bo trajala do 31. avgusta.
0 Tržaška občina obvešča, da je od 26. junija dalje prepovedan promet za pešce Po Ul. Procureria.
Popravek
V članku «še vedno smo na pre-pihu», ki je bil objavljen v nedeljo, 2. julija, na strani posvečeni 80. obletnici PD «Slovan», se je vrinila neljuba napaka. V odgovoru Rafaela Grgiča je zapisano, da so imeli Gropadi društvo «Vaška straža*, v resnici se društvo imenuje »Slovanska straža*.
Ranila je očima
V stanovanju v Ul. Orlandini 34 je včeraj dopoldne 20-letna Paola Grisonich s kuhinjskim nožem o-plazila po obrazu svojega 29-letne-ga očima Danieleja Tuffanellija. ki jo je od zadaj zgrabil za vrat, ko je rezala kruh. Tuffanellj se bo moral zdraviti teden dni. O dogodku vodijo preiskavo karabinjerji iz vojašnice v Istrski ulici.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 5. julija CIRIL in METOD Sonce vzide ob 5.22 in zatone ob 20.57. — Dolžina dneva 15.35 — Lu na vzide ob 5.38 in zatone ob 20.39.
Jutri, ČETRTEK, 6. julija DUŠICA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,2 stopinje, najnižja 19,5, ob 13. uri 25,2, zračni tlak 1012,2 mb ustaljen vlaga 60%, nebo 7 desetink pooblačeno, veter 25 km na uro, morje razgibano, temperatura morja 22 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 4. julija 1978 se je v Trstu rodilo 6 otrok in je umrlo 13 oseb.
RODILI SO SE: Luca Babudri, Fe-derica Maraich, Raffaele Norcia, Clara Sossi, Mia Fonda in Giorgio Pertot.
UMRLI SO: 71-letna Antonia Du-sconi vd. Zubin, 73-letni Giuseppe Birsa, 75-letni Mario Zugna, 70-letni Oberdan Grilji, 79Jetna Rosa Sila vd. Violin, 72-letna Antonia Obrsnel vd. Postogna, 80-letna Francesca Dussich por. Filippi, 74-letna Berta Bernuzzi Grimaldi vd. Micol, 80-letna Giuseppina Tul vd. Smotlak, 80-letni Giuseppe Zega, 89-letni Antonio Smoglianovich, 74-letni Andrea Štolfa, 91-letna Vittoria Fischer vd. Kessler.
SLOVENSKA SKUPNOST sekcija Devin - Nabrežina
PRIREDI
v soboto, 8. in v nedeljo, 9. julija na igrišču Sokola v Nabrežini
NAŠ PRAZNIK
OB 30-LETN1C1 1. POVOJNEGA SLOVENSKEGA TABORA V MAVHINJAH
SPORED:
Sobota, 8. julija: ob 19. uri: otvoritev z odprtjem kioskov
ob 20. uri: koncert godbe na pihala iz Slovenskih Konjic od 21 • ure do 1. Po polnoči ples ob zvokih narodnozabavnega ansambla iz Slovenskih Konjic
Nedelja, 9. julija: ob 19. uri:odprtje kioskov, nastop godbe na pihala iz Slovenskih Konjic
ob 20. uri: koncert moškega pevskega zbora iz Divače ob 21. uri: slavnostni govor dr. Draga Štoke, deželnega tajnika SSk, sledi ples - igra ansambel Taims
ob 1. uri po polnoči zaključek našega praznika
Vabljeni vsi SLOVENCI! Z domačim vinom bomo namakali domači prigrizek
Šolske vesti
Gledališča
V Kossettiju bo danes, 5. julija 1978, ob 21. uri opereta »Izgubljena ženska* Giuseppe Pietrija. Režija Gino Landi, scena Pasquale Grossi, orkester bo vodil dirigent Dario tndrigo. Med drugimi nastopajo tudi Evelina Sironi, Giorgio Valletta, Daniela Mazzucato, Aurora Banfi, Sandro Massimini in Pietro Nuti. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti 2 (tel. 68311).
Kino
Ravnateljstvo znanstvenega liceja »F. Prešeren* v Trstu obvešča, da zapade rok za predložitev vpisa v prvi razred ali vpis na drugo šolo dne 8. julija 1978.
Tajništvo učiteljišča A. M. Slomšek
sporoča, da zapade rok vpisovanja v prve razrede dne 8. julija.
Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim jezikom «žiga Zois*, Trst, Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da je čas za vpis za šolsko leto 1978/79 do vključno 8. julija t.l. Prošnje sprejema tajništvo vsak dan od 10. do 12. ure.
Razstave
Miramarski park — «Luči in zvoki*
ob 21.30 «Maximilian of Mexico empe-ror’s tragedy» (v angleščini); ob 22.45 «11 sogno imperiale di Miramare* (v italijanščini). Prevoz z motornim čolnom s pomola Audace ob 20.20 ih ob 21.50 ter iz Miramara ob 22.45 in ob 00.05.
Ariston 21.30 «Un tOCCo di classe*. Režija Melvin Frank. George Segal, Glpnda Jackson. Barvni film.
Mignon 16.30 »Drapula: nadre e figlio*.
Nazionale 17.00 «Cosmo 2000 — bat-taglie negli spazi stellari*. Barvni I film.
Grattacielo 16.30 «Diamanti sporchi rti' sangue*. C. Cassinelli, Barbara Bou-’ chet, Martin Balsam. Prepovedan! mladini pod 18. letom.
Exce|sior Poletna zapora.
Penice 17.00 «Bermude: la fossa ma-ledetta*. Arthur Rennedy, Janet A-J gren, Andres Garcia.
Ritz 17.00 «1 padroni della citta*. Jack Palance, Prepovedan mladini pod 14. letom.
Eden 17.30 «Prostitution». Barvni film.
Cristallo Poletna zapora.
Filodrainmatico 16.00 »Rivelazioni e-rotiche di una governante*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 »Emanuelle, violenza alle donne*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.00 «11 tocco della medusa*. Richard Burton.
Moderno 16.00-18.40 — 21.30 «La grande corsa*. Jack Lemmon. Tony Curtis. Barvni film.
Ideale Poletna za ] ki ra.
Vittorio Veneto Poletna zapora.
Astra 17.00 «1 figli del capitano Grant*. Maurice Chevalier. Walt Disneyev barvni film.
Radio 16.00 «11 profeta del goal*. Barvni film.
Volta Poletna zapora.
V občinski galeriji na Trgu Unita bodo v mesecu juliju razstavljali svoja dela: do 9. Livia Di Rizzardi, od 10. do 17. Licia Cioni in Alba Hrelia, od 18. do 25. Aldo Gasparini in od 26. julija do 2. avgusta An-tonietta Revere in Renata Fanin Favrini.
Izleti
Sekcija VZP1 - ANPI Opčine priredi v nedeljo, 16. julija 1978, izlet v Ljubljano z ogledom muzeja narodne osvoboditve -(muzej revolucije), katerega začetki segajo v leto 1944. Nato sl bodo izletniki ogledali Sv. Urh, eno izmed prič domobranskega množičnega ubijanja naših ljudi. Izlet se bo zaključil v Dražgošah pri spomeniku, ki nas spominja na žrtve domačega prebivalstva, saj so Nemci po umiku partizanov Cankarjevega bataljona na Je lovico moške vaščane postrelili, žene in otroke izselili, hiše pa požgali.
V nedeljo, 9. julija, priredi združenje Union dva enodnevna izleta:
1.	izlet po notranjem delu Istre z obiskom Hrastovelj (z ogledom znamenitih fresk), Pazina, s kosilom v Rabcu ter s povratkom preko Opatije. 2, izlet na Bled in v Bohinj z ogledom slapa Savice in po želji z žičnico na Vogel. Prijave in vpisovanje na sedežu združenja Union, Ul. Valdirivo 30, vsak dan od 10.30 do 12. ure, razen ob ponedeljkih in četrtkih in popoldne od 17, do 19.30, razen ob ponedeljkih in sobotah.
SPDT prireja v nedeljo, 16. julija, avtobusni izlet v Tolmin. Za planince bo na sporedu vzpon na Mrzli vrh (1.360 m — skupno 4 ure hojeL za neplanince pa o-gled okolice.
Vpisovanje na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) vsak dan od 11. d0 12. ure do vključno srede, 12. t.m.
8., 9., 10. julija
šagra
v Ricmanjih
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Drevored XX Settembre 4, Ul. Ber-nini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XXV Aprile 6.
(od 8.30 do 13. ure in od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39, Trg Unitš 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165: Opčine: tel. 211001: Prosek: tel. 225141: Božje polje Zgonik: tel 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Se sl jan: tel. 209 197: žavlje: tel. 213-137 Milje: tel. 271-124.
Razna obvestila
Sporočamo, da so urada, Slovenske prosvetne zveze odprti samo zjutraj, od 8. do 13. ure.
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča starše, da bo odhod fant* kdv v šempolaj danes, 5. julija, in sicer naj bodo na sedežu društva v Ulici Machiavelli 22 ob 16. uri, od koder bo po zdravniškem pregledu odhod. Iz okoliških vasi Sv. Križa, Zgo. nika ,itd., naj jih pripeljejo ob 18.30 direktno v šempolaj.
Danes, 5. julija, ob 16.30 bo na sporedu Radia Trst A v oddaji »Otroci pojo* mladinska pesem Glasbene matice Dirigent Stojan Kuret.
Kulturno združenje Most vabi danes, 5. julija, ob 20.30 v Marijin dom v Ul. Risorta 3 na okroglo mizo o »Perečih problemih slovenskih katoličanov v Trstu*. Srečanje bo vodil prof. Aleš Lokar, novoizvoljeni svetovalec SSk za tržaško občino; sodelovali bodo s kratkimi referati: prof. Alojz Rebula, Marij Maver, Livij Valenčič, Ivo Jevnikar in dr. Jože Prešeren. P0 referatih so prisotni vabljeni, da posežejo v diskusijo.
liflT.TT-Tl !M
V	spomin na Olgo Martelanc darujejo Anica in Marcelo Malalan 10 tisoč lir, Anica in Feliče Ostrouška
10.000	lir in družina Kraus 10.000 lir za poimenovanje šole na Opčinah po Francetu Bevku.
V	spomin na pok. Emila Marušiča daruje družina Budin (Salež 1)
5.000	lir za PD Rdeča zvezda in
5.000	lir za spomenik padlim v NOB v Samatorci.
Namesto cvetja na grob Emila Marušiča daruje Ivanka Pirc 2.000 lir za PD Rdeča zvezda in 2.000 lir za ŠK Kras.
Na račun likofa Prosvetnega doma darujeta Zora Jakob in Angela
15.000	lir za PD Slavec.
Valerija Pregare in Antonija Kuret darujeta,5.000 lir za nove obleke mešanega pevskega zbora Slavec.
V	počastitev spomina dobrosrčne prijateljice Silve Škerk darujeta Vlasta in Armido 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Franc Brus daruje 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob drage mame Silve škerk darujeta Alekseja in Primož Možina 200.000 lir za tabornike RMV. V isti namen darujejo Dana in Boris Možina ter Maja in Pavpl Fonda 50.000 Vanda Primožič 20.000 za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša .draga
PALMIRA NIDARI por. ČERNJAVA
Pogreb bo jutri, 6. julija, ob 17. uri iz kapele proseškega pokopališča.
Žalujoči: mož Josip, hči Lidija, sin Luciano, zet in drugo sorodstvo
Prosek, 5. julija 1978
(Občinsko pogrebno podjetje)
GORIŠKI DNEVNIK
BENEŠKI DNEVNIK
Uspešna razstava v Špetru Slovenov
Med odprtjem razstave Lorette Dorbold v špetru Slovenov
Nq pobudo *Društva ben€$kih li kovnih umetnikov» razstavlja v a srednje šole v Špetru Slovenov fska slikarka - naif Loretta Dor-',e. r°dHa in živela v Na-•KJh dolinah, zdaj pa prebiva v m ,ni' ^re za pravcato antološko rn„av° sicer mlade, toda angaži-e slikarke, ki hoče skozi figura-jj .,l! umetniški izraz odkriti, avten-ene prvine družbenega življenja sl^neškl Sloveniji. Na desetine m v raznfa forrnatih povzema 1}:fmr.eč z intenzivno in toplo barji J!-. (i°S°dke iz dnevnega živ-
ilr la !n prekvaševe skozi svoj krn% vključuje v skupno življenje meckega sveta in v intimno pove-'anost med ljudmi.
Otvoritev razstave je bila prete-<sh> ■?udeležili pa so se je 1tnVx Predstavniki, med njimi žu-j n Spetra Slovenov, ki je v svo-Lm Pogovoru tudi izrekel priznale umetnici in društvu, ki je raz-' av° Priredilo. Za to priložnost so Hanizatorji poskrbeli tudi za na-(£■ PPljUkacije, ki vsebuje umetnici i PfIkoz slikarke Dorbold, njeno jrtooifigrafiio v beneškem slovenim narečju in vrsto reprod.uk-l najuspešnejših slik. med katere ° vpleteni verzi mlade beneške trfntce Andreine Trusgnach. Nekaj eh verzov so na otvoritvi razstava noi prebrali. Med otvoritvijo je studijski center Nediža poklonil u-tuetniei spominsko kolajno.
Razstava je od same otvoritve n® velikega zanimanja občin-jj: “> slikarka pa je počaščena tu-* tnuogimi odkupi svoji del.
NA ITALIJANSKO-AVSTRIJSKIH MEJNIH PREHODIH
Zaradi protesta avtoprevoznikov otežkočen tudi potniški promet
Če avstrijske oblasti ne bodo ukinile davka na prevoz blaga, obstoji nevarnost, da se bodo protestne akcije nadaljevale vse poletje
Uročen načrt
Za popravilo in podvojitev Pontcbskc železnice
oc|^rea. dnevi so izročili deželnemu °rništvu za načrtovanje in pro slanun načrt avtonomne tržaške pri-Podv^0 Ustanove, ki se nanaša na želo °^ev in popravila pontebske ]ja ZaiCe na odseku Karnija - Tab-bo uresničitvijo tega načrta se lo .nje železnic znatno izboljšali Saj bodo povezave z Avstrijo do Zi društai deželami pripomogle Dona -ie izrnenjave blaga. To je docl in tucli odbornik Mauro ter 2a ?*■ da se bo še dalje zanimal črto ^^ejšnjo uresničitev tega na-2a ’ da bo natečaj za oddajo del noic, °ten odsek razpisan najkas-Je konec tega leta.
ž„. ^aia(H razstavljanja gradbenega
lian'Va na ®radbišču v Ul. dei Giu-p ‘‘ je tržaški župan odredil začasno Sjc7°Ved parkiranja v tej ulici, in med ograjo gradbišča in med °o^del Rivo. Iz istih razlogov bo m koča tudi začasna prekinitev pro-^ v Ulici dei Giuliani.
■miiuh
Številni turisti iz Avstrije in Nemči.je, ki se v teh dneh podajajo na letovanje v Italijo, se morajo soočati z dodatnimi problemi ob prehodu italijansko-avstrljske meje. Že v preteklih letih so se ob prometnih konicah, še zlasti ob sobotah, nedeljah in ponedeljkih, u-stvarjale dolge vrste avtomobilov na dveh glavnih italijansko-avstrij-skih mejnih prehodih, 'o je na Bre-nerju in na Rokovem pri Trbižu. Letos so te vrste mnogo daljše, kajti drugi dejavniki otežkočajo potniški promet. Gre za dva dejavnika, ki sta tesno povezana s tovornim prometom, a ki seveda vplivata tudi na potek potniškega prometa.
Prvi dejavnik, o katerem smo že poročali, je bila bela stavka carinikov, ki'se .ie zaključila preteklo soboto. Cariniki zahtevajo predvsem povečanje števila osebja in žato niso delali v nadurah; pri mejnih prehodih so se tako zbrale dolge vrste tovornjakov, ki so čakali na ■ ©carinjenje;'c '■11 " *’
Včeraj pa se je na obeh mejnih prehodih začel protest avtoprevoznikov zaradi uvedbe takse na tovorni promet po avstrijskem ozemlju. Gre za posebno takso, približno 14 lir za vsako tono blaga za vsak kilometer prevožene ceste po avstrijskem ozemlju, ki povzroča velike preglavice avtoprevoznikom, ki so tako primorani občutno zvišati cene svojih storitev, ne da bi ta podražitev zanje pomenila kakršenkoli dobiček. To takso morajo plačati vsi prevozniki, tako tisti, ki prevažajo blago, namenjeno v Avstrijo, kot tudi tisti, ki so namenjeni preko Avstrije v Nemčijo ali v kako drugo državo. •
Poleg te takse pa so avstrijske oblasti v zadnjem času začele izvajati nadzorstvo nad gorivom, ki ga imajo tovornjaki. V Avstriji .ie namreč gorivo dražje kot v Italiji in zato so avtoprevozniki pripra vili dodatne rezervoarje, da jim je italijansko gorivo zadostovalo za vso vožnjo po Avstriji, do povrat ka v Italijo. Seveda je namestitev takih rezervoarjev nedovoljena, vendar so doslej avstrijski cariniki spregledali ta' prekršek in omogočili avtoprevoznikom, da so pri gorivu prihranili kako malenkost. Sedaj se to ne dogaja več in jasno je, da ta sprememba razburja av-
toprevoznike. Najpomembnejše pa je prav vprašanje takse za prevoz po avstrijskem ozemlju, kajti tu gre celo za obstoj nekaterih manjših prevozniških jx>djetij, ki jim ta taksa preprečuje konkurenčne po šege na tržišču.
Iz protesta so zato včeraj številni avtoprevozniki ustavili promet na Rokovem; tovornjake so parkirali sredi cestišča in tako za ves dan skoraj povsem ohromili tudi potniški promet, ki so ga italijanske in avstrijske oblasti preusmerile čez bližnje prehode, tako čez prelaz Pramollo, kot tudi čez Belo peč. če avstrijske oblasti ne bodo ukinile ali vsaj znižale takse, obstoji resna nevarnost, da se bodo take protestne akci.je nadaljevale vse poletje.
Sinoči je bila na avstrijski strani meje že 15 kilometrov dolga vrsta avtomobilov, to je od mejnega prehoda pri Rokovem do Beljaka. Na italijanski strani meje pa čaka v vrsti približfMv"900J vozil, medtem ko so tovornjake ustavili na parkirišču v Tablji. Širijo se govorice, da bodo avstrijske oblasti posegle celo z vojsko, če se bo protestna zapora nadaljevala več kot 48 ur.
ZA NEKATERE POLITIKE POČITNICE ŠE NISO NA VIDIKU
Stranke ponujajo različne predloge glede načina sestave novih odborov
levičarski stranki predlagata takojšnja pogajanja na osnovi jasnih programov, KD pa bi želela najprej razčistiti odnose na deželni ravni
NALOŽBA 1.400 MILIJONOV ZA LETO 1977-1981
Deželni zakon o. prispevkih pospeševanje kmetijstva
I njim bodo delno finansirali pobude javnih uprav, združenj m zadrug - Rok za vloge zapade 14. trn.
Razpuščen solidarnostni odbor za potresence
Pred dnevi so razpustili solidarnosti odbor, ki je uspešno zbiral denar za pomoč družinam, ki so zgubile svojce v reševalnih akcijah na potresnem območju. Med svojim delovanjem je odbor zbral nad 63 milijonov in pol lir, saj so se nabiralne akcije udeležili skoraj vse občine Furlanije-Julijske krajine, pokrajinske uprave, razne organizacije, bančne ustanove, šole in posamezni državljani, ki «o s svojimi prispevki hoteli dokazat; solidarnost prizadetemu prebivalstvu. Odboru je predsedoval deželni odbornik Bianchini, sestavljali pa so ga župani iz Humina, Osoppa, Pušje vesi, Tramonti di Sotto m iz Borda-na. Aprila letos so že izročili nad 61 milijonov lir družinam štirih gasilcev in enega podjetnika, ki so pred dobrim letom dni izgubili življenje, ko so skušali reševati po nesrečence v .jezeru Redona, pred kratkim pa so izročili družinam še preostali denar.
mani pred zaključkom prejšnjega juii • ?ta je deželni svet Furlanije-k0nJske krajine izglasoval nov zažgi Za izpiranje pobud v prid de-doln!via kmetijstva, ki nadomestuje šj Clla- ki so jih vsebovali starej-iz i ,	, predvsem zakona št. 24
kate ' 1972 in št' 18 iz leta 1974' so se medtem izčrpala raz-ri.liva fjnančna sredstva.
ja i0^* deželni zakon z dne 8. juni-žuioiS’ ki nosi številko 56, naka-197» An miiij°nov lir za četrtletje Za i ,	' °d katerih 850 milijonov
na dodeljevath * d6Že‘a P°°blaŠČe'
gam UStanovam, združenjem, zadru-pr,„ ln njihovim konzorcijem, kot Prav Vek k stroškom za redno u-ja_ , . in za pomoč kmetom ter za °-l kmečkega zadružništva;
stin p°krajinam, gorskim skupno-c. nL občinam in njihovim konzor-kot prispevek njihovim f am na področju strokovne pomo-ln Pospeševanja kmetijstva; črn?- u^anovam m organizacijam, ki l ra v imajo sedeg izven dežele, s 1 Jim delovanjem koristijo deželne-‘u nietijstvu.
Upoštevajoč dejstvo, da so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev la ni zavrnili vloge ustanov in uprav bodo v prvem letu izvajanja zakona upoštevali tudi prošnje po prispevkih za pobude, ki so bile izvedene v letu 1977. Prošnje za de želni prispevek, tako na račun lanskih pobud, kot tudi za letošnje, je treba vložiti na deželnem odborni-štvu za kmetijstvo do 14. t.m. Priložiti je treba program pobud in proračun stroškov, združenja in za druge pa morajo priložiti še društveni statut.
Glede na vrsto pobud, ki so jih v naših krajih izvedle v smislu tega zakona tako krajevne uprave, kot tudi obe Rmečki zvezi in zadružne organizacije, je pričakovati, da se bodo pravočasno potegnile za pred videne prispevke in da jih bodo tu di v primerni meri deležne.
Poslovalnice zavoda Banca Conuner-ciale Italiana s0 22. junija delovale neredno zaradi sindikalne agitacije Tržaška prefektura je zaradi tega sklenila podaljšali za 15 dni, začenši s 23. junijem, pravne roke, ki so zapadli omenjenega dne.
Za veliko večino državljanov so volitve mimo in poglavitna skrb, s katero se sedaj ukvarjajo je kam na dopust in kdaj. Za javne delavce, predvsem za tiste, kj delujejo v strankah, pa so volitve še vedno eno izmed osrednjih vprašanj; ne ravno volitve, ampak voliln: izidi ter vse, kar je z njimi povezanega. Politično življenje je že nekaj let, takšno, da nekaterim javno an gažiranim ni bilo dano, da bi šli na počitnice, če pa so šli, so jih izkoristili v skrajšanj obliki ali pa na obroke. Spomnimo se samo pogovorov. ki so se vlekli celo poletje da bi ustvarili večino na pokrajini. Podobno kot na pokrajini, so odbor ustanavljali tudi v Tržiču v^se skupaj, če po pravici povemo z maj-hr im uspehom, saj so za obe upravi morali razpisati predčasne volitve.
Rakšen razplet lahko r-jčakuje-mo letošnje poletje? Pokrajinsko vodstvo PSDI je na sesta-ku prejšnji večer povabilo vse s ranke u-stavnega loka, naj se čirv.nrej odločijo za izvolitev novih uprav. Stranka nasprotuje pogaja, jem, ki bodo samo zavlačevala sestavo odborov in ne bodo pomigala od stranjevati hude gospodarske krize v Posočju. Stranka izraža upanje, aa bi se na takšnem sestanku jasno pogovorili ter že v prihod,-iiih tednih sklicali seje izvoljenih svetov. Novi odbori naj izražajo jasne programske sporazume.
Danes se sestaneta tudi pokrajinski vodstvi republikank stranke in Slovenske skupnosti. V petek se bo pokrajinsko vodstvo RD sestalo tudi z vsem; tajniki sekcii.
Obe levičarski stranki str. nekaj dni po objavi volilnih izide v sporočili tudi svoje stališče, kako sedaj naprej. Romunisti so se /av.-eli za takojšnjo izvolitev upravm.t odborov, ki morajo izražati š'ro.-;o večino ter temeljiti na jasnih programih. RPI trdi, da so volitve porazile staro demokrščansko politiko antagonizma in protikomunizma kj se je kazala tudi v odločitvi RD za komisarski upravi ne pa za pogajanja z levico.
PSI se zavzema za razš ritev demokratičnega sodelovanja pri sestavi odborov ter se bo borila, da bo vsakdo lahko vplival na politične odločitve in se hkrati počutil kot protagonist pri upravljanju javnih poslov.
25. junija smo v naši deželi izvolili deželni svet, pokrajinskega v Gorici, občinskega v Tržiču in drugih občinah na Goriškem ter v občini Trst. Tam so izvolili tudi rajonske svete. V dobro obveščenih političnih krogih, predvsem sredinskih, se
širi govorica, da bodo ustanavljanju odborov dali določeno zaporedje. Poglavitno je doseči politični sporazum za deželni svet. To je v nekem oziru tud; razumljivo, saj je dežela daleč najpomembnejše telo ki ima zakonodajno oblast in zato sila močno vpliva na celotno politično, gospodarsko in družbeno življenje. Rdaj se bodo začela pogajanja, med katerimi partnerji in na kakšnih o-snovah, to je danes vprašanje. Ali bo KD ostala tudi v prihodnje zaprta za pritiske z levice za široko sodelovanje, ali pa bo tem zahtevam prsiluhnila.
Vse kaže, da daje prednost razči-ščenju odnosov na deželi ravno krščanska demokracija. Če bo temu tako, potem obstajata dve možnosti; pričetek pogajanj na Goriškem za sestavo pokrajinskega in občinskih odborov, brez prave možnosti za uspeh, ali pa počakati na september, ko bo — upajmo — na deželi dosežen sporazum in pogajanja
začeti šele takrat. Seveda, proti volji domala vseh ostalih strank.
Vključevanje handikapiranih v proizvodn« dejavnosti
Pri odprtem središču za rehabilitacijo fizično in duševno prizadetih otrok v Gradišču, ki ga vzdržuje pokrajinski konzorcij, se pravkar zaključuje tečaj za proizvodnjo keramičnih izdelkov, ki naj bi o-skrbovancem omogočil vključevanje v normalno proizvodno dejavnost. Vodstvo tečaja je s pobudo že seznanilo nekaj podjetij iz naše dežele in Veneta ter se zanimalo za možnosti sodelovanja.
Tečajniki nameravajo ustanoviti posebno zadrugo.
«Mejaši» najboljši med zamejci
r ” -s
Na 8. zamejskem festivalu narudneza ba vne glasbe v števerjanu, v soboto, 1„ in v nedeljo, 2. julija, so nastopili tudi .Mejaši., Prejeli so nagrado Nedeljskega dnevnika kot najboljši zamejski ansambel
Prireditve
V organizaciji goriške občinske uprave bo v soboto ob 21. uri v deželnem Avditoriju v Gorici nastopil celovški ansambel .Hortus Musicus*. Predstavil bo komedijo - madrigale Orazia Vecchija «Amphiparnas».

SLOVENSKO POLETNO SREDIŠČE V GORICI
Krepiti sposobnost izražanja spodbujati otroško ustvarjalnost
V dijaškem domu Simon Gregorčič 14 vzgojiteljev in animatorjev pomaga otrokom, da bolje izkoristijo šolske počitnice
V ponedeljek so v dijaškem domu «S. Gregorčič, v Gorici odprli slovensko poletno središče, ki ga obiskuje nad 60 otrok in za katere skrbi 14 vzgojiteljev in animatorjev. Ob tej priložnosti smo obiskali dijaški dom, da se seznanimo s to, za Gorico novo pobudo. Že na. dvorišču nas je sprejela grupa razposajenih malčkov. Nekateri so zavzeto zabijali žeblje in ustvarjali lesene barkice, druga skupina je risala, tretji so gnetli namočen papir ter izdelovali razne podobe.
Pri vzgojiteljih smo se pozanimali, kakšni so cilji, nameni te pobude. Povedali so nam, da gre predvsem za boljše izkoriščanje prostega časa pri otrocih. Poleti so namreč naši najmlajša prepuščeni sami sebbi ipi si morajo pomagati kot vedo in znajo. Na vasi so problemi sicer nekoliko drugačni kot v mestu, ker o-trokbm ne pretijo hude nevarnosti na
iiiiuiiiiiiiiMniHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimmiiiimiiiiiiimiininaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiHiHHHUMHmn
VEČJE ZAUPANJE V SLOVENSKO ŠOLO
Zadovoljivi podatki o vpisu otrok v osnovno šolo
Šolski prag bo prvič prestopilo kar 115 malčkov • Rahlo nazadovanje v otroških vrtcih
Včeraj je bila v naši deželi 24-urna stavka gradbincev
Včeraj je stavkalo 30 tisoč gradbincev Furlanije - Julijske krajine. Stavko, ki je trajala 24 ur, je o-klicala Združena deželna federacija gradbincev, z zahtevo po takojšnjih ukrepih za rešitev hude krize, ki je zajela javno in zasebno gradbeništvo. Poleg tega zahtevajo gradbinci tudi spoštovanje pokrajinskih dogovorov in ustrezne varnostne ukrepe na delovnem mestu. V prvih še stili mesecih tega leta je namreč na gradbenih deloviščih naše dežele izgubilo življenje že 11 delavcev.
Glavna manifestacija ob včerajšnji stavki je bila v Vidmu. Manifestacije se je udeležilo nad 3000 delavcev. Dve povorki sta demonstrirali po glavnih mestnih ulicah, na Trgu Venerio pa je imel govor Ni no Pagani, generalni tajnik Sindi kalne federacije gradbincev (FLC).
Pod predsedstvom deželnega od bornika za proračun Maura so se na sedežu odborništva sestali predstavniki raznih organizacij in ustanov, ki se v naši deželi bavijo problemom stanovanjskih gradenj. Sestanek sledi deželni konferenci o stanovanju, ki je bila pred časom v Vidmu in na kateri je bil izdelan splošni načrt da gradnjo stanovanj v naši deželi.
Šolsko leto 1977-78, ki je v šolsko življenje prineslo marsikatero novost, pa tudi težavo — spomnimo se samo bitk v zvezi s samostojnim šolskim okrajem — je za nami. Dočakali smo razpustitev ustanove Onairc, kar je po drugi strani sprožilo spet težave, ki pa so se, kakor zdaj kaže, le nekako u-redile. Ni naš namen, da bi se zaustavljali ob uspehih ali neuspehih pravkar zaključene dobe, ampak bi se raje pomudili pri tem, kako se nakazuje novo šolsko leto, predvsem ob upoštevanju vpisa v osnovno šolo, z drugimi besedami, koliko o-trok bo v jeseni prvič prestopilo šolski prag.
Vpisovanje v prvi razred osnovne šole se je formalno zaključilo že 30. junija, vendar nekateri starši, kakor so nam povedali na pristojnih mestih, še niso opravili svoje dolžnosti. Lahko pa to storijo v tajništvu didaktičnega ravnateljstva za osnovne šole s slovenskim učnim je zikom, v Ulici Croce v Gorici. Podatki, ki smo jih zbrali, so zato začasni, ker se bo do jeseni število prvošolčkov najbi/. še nekoliko zvišalo. Po trenutno razpoložljivih podatkih bomo v jeseni imeli na vseli j osnovnih šolah na Goriškem kar 115 prvošolčkov, ali 11 več kakor lani. Podatek je vsekakor razveseljiv, saj priča, da stalno raste zaupanje v slovensko šolo in da se krepi narodna zavest mlajšega rodu. Na posameznih šolah so se sicer v primeri z lan skim letom pokazali precejšnji odkloni, vendar je treba tako stanje pripisati predvsem občasnemu nihanju števila rojstev. Pomembno je, da se je povišalo skupno število vpisanih otrok. S posebnim zadovoljstvom ugotavljamo, da bosta v prihodnjem šolskem letu številčno močna oba prva razreda osnovnih šol v mestu, kamor se je letos vpisalo kar 39 otrok, 12 več kakor lani.
Tudi glede vpisa v otroške vrtce v Gorici, okolici in po vaseh razpolagamo žal samo z začasnimi podatki. Skupno število otrok je letos nekoliko manjše od lanskega, vendar je treba upoštevati, da so nekatere sekcije že polno zasedene in da je lepo število ctrok izpad lo. Znan je primer iz štandreža, kjer najbrž ne bo deležno posebne vzgoje kar 12 otrok. Razlika pa se bo po vsej verjetnosti izravnala, če bo slovenska skupnost na Laškem konč no le dobila otroški vrtec, ki naj bi ga obiskovalo vsaj 20 otrok.
Pregled o vpisu v prvi razred o-
snovnih šol v posameznih krajih, izkazuje sledeče stanje (številke v o-klepaju se nanašajo na število o-trok v lanskem letu); Gorica, ■ Ulica Croce 16 (18), Gorica Ul. V. Veneta 23 (9), Štandrež 8 (15), Podgo-ra 5 (5), Pevma 6 (8), Štmaver 0 (0), števerjan 14 (8), Plešivo 2 (4), Doberdob 14 (15), Jamlje - Dol 3 (5), Sovodnje 17 (9), Rupa - Peč 5 (5), Vrh 2 (3).
Podatki o vpisu v otroške vrtce so naslednji: Doberdob 60 (59), Sovodnje 30 (30), Rupa 30 (28), Pod-gora 20 (26), Pevma 17 (20), Štandrež 30 (30), števerjan 35 (40), Gorica, Ul. Forte del Bosco, 25 (30), Gorica. Ulica V. Venelo. 38 (40). Gorica, Ul. Torriani, 23 (30).
cesti in podobno, kar je značilno za večja središča. Kljub temu pa se lahko le fizično izživljajo in zanemarjajo pri tem druge sposobnosti. Življenje na cesti ne nudi nobene spodbude ustvarjalnemu delu. Vsak otrok pa ima najrazličnejša zanimanja, po svoji domišljiji lahko ustvarja, se izraža. Zato pa mora imeti nekoga, ki ga usmerja, mu daje na razpolago najrazličnejše predmete, s katerimi ustvarja, tega navadno doma nima in zato se nauči potepanja in pohajanja. Otroci morajo izkoriščati svoj prosti čas tudi za likovno, govorno in pismeno izražanje. Prav tu se pokaže pomembna vloga animatorjev in vzgojiteljev. Ne pomagajo mu samo u-resničevati najrazličnejših zamisli, ampak pomagajo oblikovati, v njem nov odnos do predmetov. Ti niso več le njegova last, deliti jih mora z vrstniki. V otrokp se razvija čut odgovornosti, krepijo se prijateljske Vezi; otroci se naučijo živeti v sku panah, spoznavajo, kako deluje družba.
Vzgojitelji posvečajo največjo pozornost jeziku in pravilnemu izražanju v slovenščini. Otrokov besed ni zaklad je navadno zelo skromen, prepleten z italijanskimi domačimi izrazi. S takim načinom dela, kot so ga uvedli v slovenskem poletnem središču, imajo otroci možnost, da se srečajo ob delu z novimi besedami in povečajo svojo komunikacijsko sposobnost. Pri tem delu se animatorji poslužujejo plošč, radia, raznih televizijskih oddaj, filmov in podobno. Otroci so se v novem okolju lepo znašli in se zelo zabavajo, tako da že prvi dan zvečer sploh niso hoteli domov. /
Grudnu, šolo v Dolu, na Palkišču pa po Srečku Kosovelu. Govor pa bo tudi o enotni nižji srednji šoli, ki naj bi jo po zamisli občinske u-prave zgradili v Doberdobu in ki naj bi služila tudi slovenskim dijakom iz Laškega.
Od danes dražja električna energija
Medministrski odbor za cene Je z odlokom št. 11/1978 določil nove cene za električno energijo. Nove cene bodo veljale od danes naprej, ko bo odlok objavljen v uradnem listu.
Povišek bo prizadel vse uporabnike, vendar bo ohranil poseben položaj tistih naročnikov, ki ne porabijo nad 300 kWh na dvomesečje. Pri teh bo cena kilovatne ure skodla od 26,50 na 30,55 lire.
Kino
Gorica
CORSO Zaprto,
MODERN1SS1MO Zaprto.
VITTORIA Zaprto.
VERDI 17.15—22.00 «Dogs» D. McCalun in S. McCabe. Prepovedan pod 14. letom.
Tržič
PRINCIPE Zaprto.
EXCELSIOR 18.00-22.00 «Scorpio*
Nova Gorica in okolica
SOČA «Umor v gradu Hubertus* — ameriški film ob 18. in 20. uri
SVOBODA »Potovanje prekletih* — ameriški film ob 18. in 20. uri.
DESKLE »Strelna črta* — ameriški film ob 19.30.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi v juliju sledeče izlete: 9. julija Monte Cavallo, 23. julija Storžič ter 29. in 30. julija Triglav, Informacije in prijave na sedežu društva.
Prosvetno društvo »Briški grič* v števerjanu priredi 29. in 30. t.m. dvodnevni avtobusni izlet na Štajersko z ogledom tovarne Gorenje v Velenju, vinske kleti v Gornji Radgoni. Ptuja in nekaterih drugih zanimivosti. Prijave sprejemajo poverjeniki društva, ki dajejo tudi vse ostale informacije.
Slovensko planinsko društvo vabi 16. julija na enodnevni avtobusni izlet v Kostanjevico ob Krki, z ogledom Forme vive. Prijave že sprejemajo na sedežu društva, vsak dan med 9. in 12. uro, d0 oddaje vseh razpoložljivih mest.
SPD Gorica prireja v nedeljo, 9. Julija, enodnevni vzpon na Monte Cavallo nad Pontabljem. Odhod z lastnimi sredstvi s Travnika ob 5. uri. Vsa pojasnila dajejo na sedežu društva.
uiiiiiiiintiiiiiiiiMiiiiiiiiMHiiiiiiiiiitiiiiiiiiMtimniumiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
NA GORIŠKEM GRADU
Policija prijela enega od razpečevalcev mamil
V soboto zvečer je skušal prodati večjo količino hašiša skupini oseb, ki so ob posegu policije zbežale
V	petek seja občinskega sveta v Doberdobu
V	petek popoldne se bo sestal do berdobskj občinski svet. Na dnevnem redu seje so poleg nekaterih u pravnih zadev, tri točke, ki zadeva jo šole v občini. Tako naj bi osnov no šolo v Jamljah v bližnji ba dočnosti poimenovali po pesniku [gu
Informacije SIP naročnikom
RAZDELJEVANJE
NOVIH TELEFONSKIH IMENIKOV
Te dni se je začelo razdeljevanje izdaje 1978/79 Uradnega telefonskega imenika za goriško, pordenonsko in videmsko pokrajino.
Sporočamo naročnikom, ki bi želeli dostavo novega telefonskega imenika na dom, da bo, kot običajno, pooblaščen raznaša-fec zamenjal stari imenik z novim.
Naročniki, ki se nočejo poslužiti te usluge, bodo lahko dvignili nove telefonske imenike v komercialnih uradih družbe SIP, tako da bodo vrnili stari imenik in priložili posebno potrdilo, ki jim ga je izdal pooblaščeni raznašalec.
Naročniki se naprošajo, da vrnejo stari imenik, zato da se odpravijo iz obtoka neažurnirani imeniki, ki lahko povzročijo zmešnjavo in ustrezne nevšečnosti uporabnikom zaradi visokega odstotka sprememb, ki jih vsebuje nova izdaja v primerjavi s prejšnjo.
Skupno z imenikom, ki je popolnejši z ozirom na prejšnje izdaje, bo razdeljen še nov seznam karakterističnih številk za avtomatske medkrajevne pogovore, kateri vsebuje poleg karakterističnih številk vseh italijanskih občin še karakteristične številke najvažnejših krajev raznih evropskih držav, s katerimi je bila že ali pa bo v kratkem vzpostavljena avtomatična služba.
Opozarjamo, da naročniki niso dolžni pooblaščenim raznašal-cem dati nikakršne nagrade, kajti v primeru sprejema imenika se bo ustrezna cena usluge v višini 350 lir + TVA prištela telefonski naročnini.
Družba SIP se vnaprej zahvaljuje za sodelovanje in prosi, da se morebitne pomote ali kakršnakoli slabo opravljena služba sporočijo na št. 187.
3P
S0CIETA ITALIANA PER L'ESERCIZI0 TELEF0NIC0
Razpečevalci mamil so se usidrali tudi v Gorici, kjer izgleda, da so našli dokaj zanimivo tržišče, saj mladih, ki so zašli na stranpota, tudi tukaj ne manjka. Te dni je oo-licijskim organom vendarle uspelo priti na sled mreži razpečevalcev in prekupčevalcev z mamili. Škoda le, da je za zdaj za zapahi le ena sama oseba in je drugim uspelo pravočasno odnesti pete. Policija je v soboto zvečer na goriškem gradu prijela 28-letnega Goričana Paola Mramorja, ki stanujev Ulici Fa-tebenefratelli. Po več mesecev trajajočem poizvedovanju, po vrsti hišnih preiskav in v sodelovanju s finančno stražo, Criminalpolom, komisariatom javne varnosti iz Tržiča in goriško kvesturo, je preiskovalcem le uspelo vsaj približno u-gotoviti kraj, kjer prihaja do umazanih kupčij in predaje mamil. Pa
pomoč so takoj prihiteli sosedje, ki so slišali obupno kričanje in za silo pogasili ogenj, ki je medtem že zajel posteljo. V tem so prihiteli tod) gasilci, ki jih je nekdo obvestil po telefonu in požar do kraja ukrotili. Z rešilnim avtomobilom so nesrečno žensko prepeljali v goriško bolnišnico, zaradi zelo hudih opeklin pa so odredili takojšen prevoz v specializirano bolnišnico v Padovi.
Tatovi z umetniškim okusom
Neznani zlikovci so v ponedeljek zvečer vdrli v hišo predsednka pokrajinskega nadzornega odbora dr. Eldera Bona v Tržiču, v Ulici Romana Očitno so imeli dovoli časa na razpolago, saj so stani vanje
ostrili so nadzorstvo na nekaterih dodobra počistili tei odnesli kar
sumljivih krajih, predvsem pa na goriškem gradu. Ukrep se je kmalu izkazal za uspešnega V soboto zvečer so na gradu opazili mladeniča, ki sc ie pogovarjal s skupino oseb. Naenkrat pa je izza pasa izvlekel zavojček ter ga pokazal sogovornikom. To je bil dovoli zgovoren dokaz, da se nekaj mešetari in iz skrivališč so skočili agenti, da bi fantu in ostalim nataknili li sice. Stvar pa ni šla povsem glad ko. saj je nastalo precejšnje pre rivanje, med katerim ie bil celo eden od agentov ranjen.
Končno pa je policija fanta le ugnala in poskrbela za njegovo premestitev v goriški zapor, kjer bo čakal na sodno obravnavo. Za enkrat ga dolžijo prekupčevanja z mamili (nedaleč stran so namreč policisti našli vrečko z 230 grami hašiša, ki jo je fant odvrgel), upiranja javnemu funkcionarju in posesti orožja.
Ogenj v stanovanju priletne ženske
Spet žalosten dogodek iz življenja ostarelih ljudi. Pripetil se je včeraj zjutraj, okrog pol desetih 73-letni Frančiški Drufuci, ki prebiva sama v revnem stanovanju v prvem nadstropju stare hiše v Ulici Del Santo 38 v Gorici. Hotela je prižgati plinski štedilnik, plamen pa ji je oplazil tudi obleko, ki se je vnela 'h uska je začela liričati >ia pomoč tei stekla iz kuhinje v spalnico. Na
precej srebrnih predmetov in nekaj slik. Niso se odrekli niti zalogi cigaret, prilastili pa so si tudi čekovno knjižico, ki pa iim ne bo koristila, ker je bila njena veljavnost preklicana. Vrednost nakradenega blaga znaša nekaj milijonov lir.
Iz Ir/iške bolnišnice
V prometni nesreči v Marjanu, se je huje poškodovala 35-letna Nelsi Ceschia iz Ronk, Viale Seremssima 36. Peljala se je z avtom, ko ji je nepričakovano počilo kolo. Vozilo je zaneslo s ceste, kjer je zadelo v oporni zid. Voznica si ie spahnila desno ramo in zadobila druge po-škodbe. Prepeljali so jo v tržiško bolnišnico, kjer se bo zdravila mesec dni.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
RODILI SO SE: Roberto Sambo, Carla Gatto, Saverio Storaci, Luca Fania, Katia Franco.
UMRLI SO: 84-letna upokojenka I-da Lugato vdova Renda, 79-letna upokojenka Štefanija Gabrijelčič vdova Humar, 73-letni upokojenec Paolo To-disco, 69-letna upokojenka Teresa Gratton por. Franco. 64-letni nočni čuvaj Romeo Sclauzero.
DEŽl RNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči Je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci 38, tel. -2-68.
5. julija 1971
POMEMBEN JUBILEJ NA TRADICIJAH BOJA PROTI FAŠIZMU
ŽE PET LET DONI BORBENA PESEM TRŽAŠKEGA PARTIZANSKEGA ZBORA
Tudi današnji časi potrjujejo, zlasti pri nas v Trstu, kako je važno gojiti tradicijo za današnjo rabo
Tržaški partizanski pevski zbor jc v teh dneh slavil peto obletnico svojega obstoja. Ustanovljen je bil
2.	februarja 1973 in je odtlej pa do danes, po zgledu bivših partizanskih borcev, prekrižaril skoraj vso slovensko zemljo, se podal tudi v druge dežele v Jugoslaviji, Italiji in Avstriji, v kratkem pa se bo odpravil na daljšo turnejo po osrčju Jugoslavije, da ponese med brate iz vojnih časov svojo borbeno pesem.
Ob svoji ustanovitvi je Tržaški partizanski pevski zbor, ki šteje z godci vred okrog 120 članov, izjavil. da hoče v novih pogojih posvetiti vso svojo pozornost protifašističnemu boju, s pesmijo «boja in junaštva, ki navdušuje mladino in ji vliva poguma, ki spominja ljudstvo na grozo preteklosti in ga opozarja na nujnost sedanjega boja*.
Obljubo je v teh petih letih bogato izpolnil. Toda istočasno, ko visoko povzdiguje duh odporništva, njegove etične in politične vrednote v duhu bratstva med slovenskimi in italijanskimi protifašisti naše mejne dežele, opravlja tudi neprecenljivo vlogo poslanika miru, prijateljstva in sodelovanja med narodi, zlasti med našima narodoma na teh tleh, različnima po jeziku, šegah, kulturi in zgodovini, vendar željnima, da se nikdar več ne ponovi med ljudmi zatemnitev zavesti, pač pa da se zmeraj bolj uveljavi ideal pravičnejše družbe enakih ljudi.
Na ustanovnem občnem zboru si je zbor zapisal v svoj program: »Ne oklepamo se starega in samo spominov na minule čase, temveč zvesti stari prisegi nadaljujemo skupaj z mladim pokolenjem boj proti fašizmu, za narodnostne pra vice slovenskega prebivalstva, za prijateljstvo in sodelovanje med narodi*.
Ob ugotovitvi, da fašistične korenine niso bile izruvane do kraja, da je fašizem še zmeraj pričujoč, pa čeprav se pojavlja v drugačni obleki in z drugačnimi gesli (kar so pokazale tudi zadnje volitve in njeni izvidi v Trstu), med katerimi pa je kot prvo kaj slabo prikrivano sovraštvo do Slovencev in Jugoslavije, je še toliko bolj aktualno zborovo geslo, zapisano pred petimi leti: «Ne bomo dopustili, da bi se v te kraje vračali časi škvadrizma, šovinizma, narodne nastrpnosti, protislovenske diskriminacije. Ne bomo dopustili, da bi po Trstu spet doneli koraki fašistov In njihova mrtvaška gesla. To zahtevajo od nas padli bratje, to zahteva od nas, partizanov,' "ki nismo nikoli demobilizirali, vse slovensko ljudstvo in vsi tržaški an tifašisti. Delovali bomo v duhu narodnoosvobodilne vojne in od-
porniškega gibanja, kar pomeni, da bomo, kot nekdaj slovenski partizani, gojili v novih razme rah tradicije naše revolucije, ki je bila narodna in socialna obenem. Ta duh danes vključujemo v splošni tok naprednih sil v I-taliji v boju za demokracijo in napredek. Gojili bomo partizan sko pesem, ki nam je najbližja, in pesem odporništva drugih narodov, gojili bomo ljudsko pesem, ki prav tako kot partizanska, odraža naš odnos do ustvarjalnega duha ljudstva, iz katerega izhajamo*.
Ob peti obletnici obstoja zasluži Partizanski pevski zbor vse priznanje in prepričani smo, da na njegovi potj nj in ne bo ovir, kot jih ni bilo za zmagovito narodnoosvobodilno vojsko.
Sedma številka «MIadine»
Pred časom je izšla že sedma številka »Mladine* (Giovani), glasila beneške mladine. Sicer ni to pravcato glasilo beneške mladine.
ampak glasilo mladincev, ki se zbirajo v centru »Marko Redelon-ghi». Naj bo tako ali drugače, ci-klostiliran list se vsebinsko bistveno ne razlikuje od dosedanjih. Tokrat je teža člankov na delavskem prazniku in na konferenci o etničnih in jezikovnih skupinah, ki je bila v Vidmu.
Zanimivo je razmišljanje Borisa, ki se vprašuje, kdaj bo slovenska šola v Benečiji. Pisec ugotavlja, da so časi za slovenske šole v Benečiji že zreli in diplomiranci, Benečani, ki so se izšolali v Gorici in Trstu, bi lahko brez težav učili slovenščino. «Rabimo dokaz o potrebi slovenskih šol in edina pot je zasebna celodnevna šola, kjer bi učili naši pedagogi*.
Zadnja številka »Mladine* je do polnjena še s prilogo o Marku Re-delonghiju, ki je padel pred 34 leti pod fašističnimi streli. Leta 1951 je bil Marko Redelonghi proglašen za narodnega heroja, zato so mladinci, ki se zbirajo v krožku, ki nosi njegovo ime, izpeljali skromno raziskavo o Benečiji izpod časa fašizma in o vojnem dogajanju na tem koščku slovenske zemlje.
Bralne značke slovenskim učencem na Koroškem
Tekmovanje za bralne značke si utira svojo pot tudi med šolsko mladino na Koroškem. Spoznavanje slovenske pisane besede v obliki takih tekmovanj je v začetku leta v Celovcu predstavil pobudnik akcije v Sloveniji, pisatelj Leopold Šuhadolčan, prejšnje dni pa se je že pokazal prvi vidnejši uspeh. Dvema skupinama, otrokom iz Kota v’Selah in skupini dijakov dijaškega doma sio-venskega šolskega društva, so podelili prve bralne značke. V tem ko so selski otroci v okviru prosvetnega društva «Herman Velik* tekmovali za Župančičevo značko, so se dijaki v dijaškem domu odločili kar za tri: Župančičevo, Cankarjevo in Prežihovo. Okoli štirideset otrok je z velikim veseljem sprejelo značke iz rok pisatelja Suhadolčana, ki je ob tej podelitvi simboličnih nagrad na željo organizatorja tekmovanja. Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, dal s predstavitvijo nekaterih odlomkov iz svojih del še posebno slavnostno obeležje.
Bralne značke se podeljujejo zato, da bi se med mladino pojavila ljubezen do dobre knjige in branja nasploh, tekmovanje pa na nevsiljiv način dosega prav tak namen. Tudi pri nas podeljujejo bralne značke osnovnošolski in srednješolski mladini, kar je porok, da bo slovenska knjiga še vnaprej dobro in močno brana.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHinMiiiiiiiiiminiiHiiiiiimiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiMUliHiHiiKaN
Kolektiv ZTT v partizanski tiskarni
Naši izletniki so bili na svoji poti potrebni tudi hrane, ki je bila okusna, a za to je bilo treba počakati
v vrsti, brez prerivanja, potrpežljivo...
80-letnica PD «Siovan»
Mešani pevski zbor «Slovan» poje pod vodstvom dirigenta Sveta Grgiča

Na prazniku so nastopili tudi domači recitatorji
	||f|F 1
	1 i!
Osnovnošolski otroci so ubrauo zapeli nekaj pesmi
> * ,*

Pogled na del občinstva, ki je pazljivo sledilo kulturnemu sporedu
PRED PRVO OBLETNICO NJEGOVE SMRTI
Zapis o Tonetu Guliču -tigrov tu iz Kobdilja
iiiiiiiMiHimitinfiMViitiiiiivfMttiiniiiiMiMHiifMMniiMiitiiiiiiliftiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiimMiiiiitiiiiiin
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
V Mužičih ni možičkov
V'
Fulvio Štokovac ostaja zvest svojim prednikom
Med zavedne požrtvovalne borce, ki jih je ljubezen za obrambo slovenske zemlje in ljudstva dvigala nad preproste ljudi, moramo z največjo zanesljivostjo šteti Toneta Guliča iz Kobdilja, ki je bil rojen 20. I. 1906. V svoji veliki skromnosti ni iskal priznanj in časti, zato bi delali krivico njemu in vsem tistim, ki so se uprli fašističnemu iztrebljanju primorskih Slovencev, če bi ne obudili spomina nanj, pa četudi že več kot leto po njegovi smrti.
Trikrat sem ga obiskal v njegovi skromni gostilni brez vnanjega napisa v Ulici Zanetti v Tr stu, kjer je delal in živel. Med nama je tekel prisrčen pogovor, značilen za tovarištvo tigrovcev. Več kot on, so mi o njegovi zavzeti dejavnosti pripovedovali njegovi sodelavci. Z letom 1928 je za čel delati v ilegalni organizaciji TIGR. Raznašal je po vipavskih vaseh Knjige, delil »Prve korake* in širil ilegalni antifašistični tisk, ki ga je skrival v podstrešju. S tigrovci se je sestajal pri V. Šoncu in Fr. Boletu v Tomaju, po gmajnah okrog Tomaja, Avberja, Dobravelj ter drugih vaseh in tudi z bazoviškimi junaki. Protifašistična literatura je prihajala iz Trsta, kolikor je kurirji niso prinašali še od drugod. Ko je po tržaškem procesu leta 1930 ta vir zmanjkoval, so oborožene trojke (D. Želen, T. Černač, F. Kravanja in Jrugi) preko meje iz Slovenije prinašale ilegalni tisk, orožje in peklenske stroje, od katerih je bil eden podtaknjen v hiši fašističnega konzula na križišču ulic Brigata Casale in Leopardi, z drugim pa so pripravljali atentat na fašista Graziolija v Sežani. Sestajali so se pod Avberjem, v Rasi pri Cerkvenem mlinu, pa tudi v okolici Komna. Po zaslugi T. Guliča in tovarišev je dan pred fašističnimi volitvami, ki so bile 24. ,3. 1929, vsaka družina na Krasu dobila na oknu svoje hiše letak, ki je pozival Slovence, naj se ne udeležijo fašističnih volitev in naj se oddaljijo iz vasi. Ohranjena je fotografija sestanka 16 tigrovcev iz raznih vasi mčd Branikom in Lokvijo, na Kuclju, poleti 1933 kjer je bil prisoten tudi T. Gulič.
Tone je imel več policijskih preiskav in bil nekajkrat aretiran. Bil je aretiran 8. 9. 1930, zaprt 2
meseca v Gorici in obsojen na 2 leti konfinacije doma zaradi izobešene slovenske zastave v Koprivi dan po usmrtitvi bazoviških junakov. Moral se je dnevno javljati pri karabinjerjih, ki so ga vsako noč obiskali na domu. Brez pisanega dovoljenja ni smel nikamor.
Med prvimi je začel delati za NOB v Kobdilju in okolici. V največji tajnosti je s partizani organiziral prvi sestanek v Kobdilju v domači hiši, pri Kovačevih, in ustanovil odbor OF, dec. 1942, kljub neposredni bližini jurišne fašistične edinice in močnim posadkam karabinjerjev, fašistov, policije in vojaštva s protiletalsko baterijo v Štanjelu. 7. Elkom švag-ljem sta organizirala odbore OF tudi v sosednjih naseljih. Z nekaterimi domačini je bil aretiran spet 23. 2. 1943. Elko Švagelj mu je uspel sporočiti, da jih partizani osvobodijo z napadom ob cesti proti Vipavi. Ker so jih odvedli v smeri Branika, ni prišlo do akcije. Poslali so jih v posebni bataljon v Cuneo. Tu sta T. Gulič in Viktor Bensa organizirala med slovenskimi fanti OF. Po vrnitvi domov 17, 9. 1943 je Tone nadaljeval s svojim delom, a so ga Nemci aretirali na poti v Kobjeglavo že 23. 9, 1943 in internirali v koncentracijskem taborišču Sta-belak v Nemčiji. Jaunarja 1944 je pobegnil, se vrnil domov in se pridružil NOV. Med begom ga je nekje na Koroškem ustavil žandar, ki j pod Avstrijo služil v Štanjelu. Spoznal je v Tonetu sina svojega prijatelja Toneta Guliča iz Kobdilja. Žandar, ki je obudil prijetne spomine na nekdanjega prijatelja, je Tonetu dal nasvete, katerih poti naj se drži. Ko so Nemci 22. 9. 1944 požgali Kobdil, je zgorela tudi rojstna Tonetova hiša in med raznimi listinami tudi skrbno hranjeno potrdilo o plačani globi, ker oče ni hotel spremeniti svojega priimka. V letih 1944-45 je bil poveljnik narodne zaščite na področju med Štanjelom in Dobravljami,
Bil je še pri dobrem zdravju, a je zaradi nastalih komplikacij po operaciji v tržaški bolnici nepričakovano umrl 31. 3. 1977. Počiva v ljubljeni domači zemlji na pokopališču v Kobdilju, kar je bila njegova vroča želja,
T. R.
Družabnost je ena poglavitnih sestavin vsakega večjega kolektiva, saj ustvarja v njem družinsko vzdušje in povečuje njegov delovni elan. Za naš kolektiv Založništva tržaškega tiska lahko rečemo, da mu družabnosti ne primanjkuje, če že ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi neštetih jubilejev, porok, rojstev in drugih podobnih priložnosti, ki se vrstijo e-na za drugo in ki jih seveda vse pošteno praznujemo. Navzven pa pospešuje ZTT preko Primorskega dnevnika družabnost tudi s svojimi naročniki in bralci s prirejanjem tradicionalnih vsakoletnih izletov.
Tokrat pa smo se odločili za interni izlet kolektiva s pridruženimi družinskimi člani in raznašalci. Kam? Razumljivo na Vojsko na o-gled znamenite partizanske tiskarne «Slovenija» saj se spodobi, da vsi, ki delajo pri kolektivu, ki ima največ opravka neposredno prav s Primorskim dnevnikom, poznajo ta kraj, kjer se je od septembra 1944 do konca vojne tiskal Partizanski dnevnik.
Za štiri polne avtobuse nas je bilo in ko smo v nedeljo, 2. t. m., krenili na pot, se nam ni obetal nič kaj lep dan kljub vsem vremenskim napovedim, šele ko smo dosegli Vojsko, to najvišje ležečo vas na širšem območju Trnovske planote, se je začelo jasniti, ko smo pospravili golaž z obilno porcijo polente in se odpravili v jamo «K studencu*, pa je bila že kar modrina nad nami. V globa či smo si ogledali zgodovinske objekte in poslušali njihovo zgodovino iz pripovedi oskrbnika tovariša Evgena Lapajneja in našega u-rednika, potem pa v potu svojega obraza spet navkreber in nazaj k vojskarskemu domu, tokrat k Lovski koči, od katere je že prijetno dišalo po ražnjičih in čevapčičih. Za konec pa še na krožnik idrijskih »žlikrofov* z omako. Kdor te dobrote še ne pozna naj zdaj v lepih poletnih dneh stopi na Vojsko ali pa v Idrijo in si jih privošči, kot smo si jih mi z zadovoljstvom nas vseh in kuharice vojskarskega doma.
Razpoloženje je bilo res imenitno in kot se za vsako slovensko družbo spodobi, tudi petja ni manjkalo.
BERITE
REVIJO
»Mužič* bi v istrski hrvaščini pomenilo tudi «možiček*, torej mali mož ali celo škrat. Toda motil bi se kdor bi mislil, da v vasi Mužioi blizu Grožnjana živijo možički. V naselju petih družin živijo sami krepki ljudje. Pa tudi priimek prebivalcev vasi Mu-žiči nima s krajevnimi imeni nikakršne zveze, ker so v vasi vsi Štokovci. V Mužičih pravijo, da so njihovi predniki pred davnimi časi prišli sem v Istro iz Dalmacije. Res je, da je v Dalmaciji v glavnem v rabi «ča» in ne što, toda možno je. da je selitev teh «štokavcev» prišla v Istro preko Dalmacije in se ustavila na groi-nianskem Krasu.
Po načinu gradnje stanovanjskih in gospodarskih poslopij pa tudi vodnjakov ali «štern» ter korit za napajanje živine, kar je vse iz kamna, daje slutiti, da so bili predniki sedanjih prebivalcev vasi Mužiči navajeni obdelovati kamen oziroma, da so bili vešči v uporabi kamna, kar se verjetno prinesli s seboj iz svoje prvotne domovine, iz Dalmacije V Istri pa, kamor so prišli med bogate, goste gozdove, so se začeli ukvarjati tudi z obdelovanjem lesa, kar pomeni, da so vskladili lipo rabo kamenja z uporabo lesa. Ena izmed družin v Mužičih se je tako rekoč posvetila lesu. Gre za družino Štokovac, ki ji danes »načeljuje* Fulvio. Fulvio Štokovac je še vedno, tudi danes, ko obrtnika izpodriva industrija, znan kot dober mojster, posebno za izdelovanje gradbenega mizarstva, torej za izdelovanje oken, vrat, lesenih stopnic, lesenih oblog itd.
Tudi njegov oče, pa tudi stari oče in njihovi predniki so bili mizarji. Fulvio pa se je z mizarstvom začel ukvarjati že v otroških letih, ko se je obrti učil pri očetu. Nekoč sta z očetom izdelovala pohištvo, seveda dokler istrski podeželani niso kupovali pohištva v mestu, oziroma dokler so podeželani naročali pri domačem obrtniku mizo, posteljo, skrinjo in drugo pohištvo. In Fulvio je bil v tem mojster. Izdeloval je pohištvo, ki je bilo primemo in prikladno za istrsko podeželje. Toda rekli smo že, da je industrija izpodrinila obrt in tudi kmečke družine v Istri se ne zadovoljijo več z nekdanjimi »škancijami*,
«napami» in drugimi skromnejšimi, vendar pa solidno izdelanimi kosi pohištva, pač pa kupujejo v mestih moderno pohištvo. Zato se je Fulvio opredelil za en sam «artikel» in sicer za izdelovanje stavbnega pohištva, to se pravi za izdelovanje oken in vrat ter vsega, kar je lesenega v novih zgradbah.
In dela ima Fulvio dovolj, kajti tudi po odmaknjenih vaseh gornje Bujščine si mladi ljudje postavljajo nove domove ali urejajo in modernizirajo stare. Za to pa potrebujejo nova okna, nova vrata itd. Poleg tega so novi domovi dokaj drugačni od starih. V preurejenih starih hišah so ogromne kuhinje odveč, saj danes ni več številnih družin, kri pa so se stare velike družine razaelile, celo razselile Zato stare kuhinje pregradijo z lesnimi stenami in poleg majhne kuhinje dobi mala družina prostora tudi za oddeljen jedilni kotiček ali celo za dnevno sobo.
In v tem je Fulvio Štokovac prav takn mojster. Še več, uspelo mu je izdelati tipične notranje za-steklene lesene stene, s katerimi ustvari v hiši nekakšno vežo. ki se čudovito sklada z ambientom in hkrati ne kvari zunanjega videza istrske domačije. Njegova tovrstna rešitev ali bolje adaptacija notranjega prostora starih hiš tega kraja je rfa Grožnjanskem postala priljubljena in Fulviu naročil ne primanjkuje.
In vendar je Fulvio Štokovac hkrati tudi še kmet in to še cri-den kmet, saj obdeluje vinograde in njive, hkrati pa redi tudi poln hlev krav molznic. To se pravi, da pri Fulviu štokovcu v Mužičih nikomur nj dolg čas.
Žal pa se je le njegova stara obrt v teh krajih ohranila, saj je bilo nekoč tod veliko več doma čih čevljarjev, krojačev, sodar jev, kovačev in drugih obrtnikov, ki jih danes ni več.
T. F.
Umrl je tržaški kritik Tino Ranieri
Prejšnji teden nas je dokončno zapustil dragi Tino Ranieri, trža ški filmski kritik, ki je že več
let deloval v Milanu. Ni še dosegel 60 let, zadnje čase pa ga je prizadela huda bolezen ki je imela za filmskega ljubitelja najhujšo- posledico, oslepitev. Kljub temu je do zadnjega pisal kritične članke (največ za dnevnik «l’Unita»), s pomočjo žene Onde, ki je sodelovala pri raziskavah in zapisovala po nareku
Vsakokrat, ko smo v dnevniku zagledali članek z njegovim podpisom. smo se nekako potolažili, čeprav smo vedeli, kako iih je pisal, čeprav iz člankov samih bi nikdar tega ne mogli razumeti. Vedeli smo tudi. da je pripravljal knjigo, izbor svojih starejših ■ spisov: načrt, ki bi ga moral zdaj nujno dokončati kdo drug.
Kljub vsej tej dejavnosti pa v Trstu nismo mogli pozabiti, kako nas je ta njegova bolezen posredno prizadela. Prišla je namreč na dan prav v trenutku, ko je Tino Ranieri prišel v Trst, kjer nai bi na univerzi poučeval filmsko zgodovino. Spominjam se, s kakšnim navdušenjem sva planirala sode lovanje; predvsem z njegove strani se mi je popolnoma razkrila humanost in navdušenost pristopa, ki ga je imel do filma.
Mislim, da ie praV ta osrednja značilnost njegove krit’ene dejavnosti, ki je gotovo obogatila trža ški prostor, tudi ko se je Ranieri oddaljil od Trsta, najprej kot so-dclovec pri filmski realizaciji, no-tem pa za nenehno kritično de javnost. In tudi ko se ni strinjal z revalutaci.iami mlajše kritike, je vendar ostajal model ljubezni do filma.
Žalostno jc. da mu je verjetno prav to, skupaj z diskretnostjo značaja, onemogočilo, da se povzpne do vodilnih mest v filmski hierarhiji. Moral je preživljati se be in družino s slehernim člnh kom, ki ga je napisal, oljenem pa s prevajalsko dejavnostjo in s ni sanjem mladinskih knjig. Oviran je bil torej pri morebitno bolj sistematičnem kritičnem delu, kar je res škoda. Veliko tega. kar sta zbrala njegov spomin in bistro umnost, je pa vendar prenesel v ogromno količino priložnostnih prispevkov, ki jih bomo sedaj priča kovali v izboru.
S. G.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Rubrika o sodobnem ital. jeziku
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
18.15	Predstavitev zmagovalcev tekmovanja ENAL
19.20	ZORRO (TV film):
«Slutnja nesreče*
19.45	Almanah, Vremenska slika
20.00	bNEVNIK
20.40	SKRIVNOSTNA NARAVA: «črna ovca*. TV lilm
2L35 Očetje in sinovi
22.05	ŠPORTNA SREDA Ob koncu DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal
13.00	Dnevnik 2 - OB 13. URI
13.15	Vidim, slišim, govorim
18.15	Program za otroke:
«Ante, laponski deček*
TV film
18.40	Iz parlamenta
Dnevnik - ŠPORTNE VESTI
19.00	Programi pristopanja
19.15	»Tarzan, kralj džungle*, ris. Vremenska slika
19.45	Dnevnik ODPRTI STUDIO
20.40	COLOMBO (TV film):
»Nit umora*
22.00	ZDRAVO ZAKONCA
3.	del oddaje, ki govori o problemih zakoncev
22.50	O znanosti in tehniki
Ob koncu Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
18.25	OBZORNIK
18.40	»Dogodivščine malega Mihca*, film
20.15	Risanka
20.30	DNEVNIK
21.00	ZAMENJAVA (TV nadalj.):
«Dekliški most», 3. del
21.55	Moskovsko Veliko gledališče: OPERA Nocojšnja oddaja je posvečena operi Velikega gledališča: o njenem sedanjem trenutku, nekaterih problemih, delu in načrtih. Vmes bo prikazanih nekaj prizorov iz oper Boris Godunov, Evgenij Onjegin, Vojna in mir, Carmen in Cosi fan tutte.
22.55	DNEVNIK
23.10 Melodije Istre in Kvarnero
Koper
21.00	OTROŠKI KOTIČEK
21.15	DNEVNIK
21.35	«Njegov dan slave* Celovečerni film v režiji E-doarda Bruno. V glavnih vlogah igrajo Carlo Cecchi. Maria Manuela Carrilho, Raoul Martinez.
22.55	Znameniti porazi športni dok.
Zagreb
19.15	Daljnogled
19.45	Glasbeni solisti
20.30	DNEVNIK
21.00	ZAMENJAVA (TV nadalj.): »V obroču*, 2, del
21.50	Izbor v sredo
23.35	Pričevanja
ŠVICA
19.15	Program za najmlajše
19.20	Risanke
19.45	Lutke
21.30	DNEVNIK
21.45	Kvaliteta prihodnosti
22.40	«Tisti, ki preklinja, tisti, ki joka*, film
TRST A
7.00,	8.(K), 9.00, 10.00, 11.30, 13.00,
14.00,	15.30. 17.00, 18.00, 19.00 Poro-
čila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Poletna beležnica; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Folklora slovanskih narodov; 9.30 Roža mogota, antologija ljubezenske lirike;	10.05
Koncert sredi jutra; 10.45 Gugal niča:	Cicibani poslušajo;	11.00
Ljudje in dogodki; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Najboljše zdravilo vseh časov — smeh; 13.15 Naši zbori; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladi na počitnicah;
14.20	Prijeten popoldan z vami;
16.30	Otroci pojo; 17.05 Orkestri
Italijanske radiotelevizije;	17.35
Glasbena panorama; 18.05 «Suter-jevo kraljestvo*, radijska zgodba;
18.30	Za ljubitelje operne glasbe.
KOPER
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	15.30, 16.30, 17.30, 19.30, 20.30 Poročila; 7.05 - 8.00 Glasba za dobro jutro; 10.00 Z nami je . . 10.10 Otroški kotiček; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn. svet mladih; 11.45. Festival bar.; 12.0(1 Na prv.i strani; 12.05 Glasba po željan;
14.00	Samoupravljalec; 14.10 plošče; 14.33 Italijanski zbori; 15.00 Knjižna oddaja; 15.15 Poje Robert Young; 15.32 Prijetna glasba; 15.45 Plošče; 16.00 Kompozicije Japonca Masao Koga; 16.40 Flash glasba; 16.45 La Vera Ro-magna; 17.00 Pismo iz; 17.40 Glasbeni notes; 17.45 Med zamejskimi rojaki; 18.00 Ob petih popoldne;
18.30	Primorski dnevnik; 19.00 Oddaja progresivne glasbe; 19.35 Posnetki iz naših študijev; 21.00 Večerni zbori; 21.32 Rock party; 22.00 Jazz; 22.30 Današnji gost; 23.45 Glasba za lahko noč.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila; 6,00 in 7.20 Glasbeno prebujenje; 8.40 Včei-aj v parlamentu; 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 in 10.05 Radio anch’io;
11.30	Kako smo ljubili nekoč; 12.05 in 13.30 Vi in jaz ’78; 14.05 Glasbena oddaja s Katino Ranieri;
14.30	«Superman», radijska igra;
15.00	Poletje z nami; 16.40 Plošče;
17.05	Bojevnik iz Crormvella, 2. del; 17.15 Globetrotter; 18.05 Nemogoča potovanja; 18.30 Alberto Sordi pripoveduje; 19.10 Nabožna oddaja; 19.50 Radijska drama;
21.35	Italijanske popevke; 22.30 Skupni pogovori.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30, 10.00, 12.30, 13.30
15.30,	17.30, 18.30, 19.30 Poročila
6.00	in 7.55 za dobro jutro; 8.41 Da in ne; 9.32 Cabarct, 6. epizoda 10.12 Neka oseba pripoveduje svo jo zgodbo; 11.32 Carta d'identita lia; 15.00 Tukaj Radio 2; 17.51 Glasbeni prostor; 19.50 Razpravi petih; 22.20 Parlamentarna pa norama.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00
15.00,	19.00, 20.00 Poročila; 5.30
9.00	Dobro jutro!; 7.20 Rekreacija
7.50	Dobro jutro, otroci!; 8.30 li naših sporedov; 9.08 Glasbena ma tineja; 10.05 Pisan svet pravljii in zgodb; 10.20 Igrajo majhni za bavni ansambli; 10.40 Mladinsk zbor RTV Ljubljana; 11.15 - 12.01 Kdaj, kam, kako in po čem,; 11.41 Turistični napotki; 12.03 Po Taliji nih poteh; 13.10 Veliki zabavni or kestri; 13.30 Kmetijski nasveti:
13.40	Pihalne godbe; 14.00 Dane! do 13.; 15.05 Ob izvirih ljudsk« glasbehe kulture; 15.30 Glasba p« željah; 16.30 Glasbeni intermezzo;
16.45	Spomin1 in pisma; 17.00 Lo to vrtiljak; 18.00 Studio ob 17.:
19.05	Iz dela Glasbene mladine Slovfnije; 19.30 Slovenska in sve' tovna zboi-ovska glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Ansambel Franci Puhar; 21.00 Koncert iz našega studia; 23.20 S festivalov jazza; 24.05 Literarni noktufnoi
24.15	Revija jug. pevcev zabav ne glasbe; 01.05 - 5.30 Nočni program - glasba.
S skromno ladjico na križarjenje
V poletnih mesecih bi se verjetno marsikdo rad odpravil na križarjenje z lepo opremljeno ladjico. Užival bi morske lepote, sonce, mir. Užitek bi bil toliko večji, če bi bila «ladjica» opremljena s frizerskim salonom, operacijsko sobo (v primeru, da vas na morju prime nenadna slabost), razkošno spalnico in predvsem s straniščem iz čistega zlata.
Taka ladjica stane »samo* 15 milijonov dolarjev, dolga je približno 65 m in široka 10 m, dogradili pa so jo v neki nizozemski ladjedelnici. V današnji ekonomski krizi pa si tako jahto !ah-ko privošči nemara samo kralj Saudske Arabije Khaied, saj poleg tega, da .je vladar te majhne državice, je tudi kralj petroleja.
Skupina umelnikov iz LR Kitajske v ZDA
Od danes naprej bo v Združenih državah Amerike gostovala skupina 150 igralcev, plesalcev, pevcev, glasbenikov in akrobatov iz LR Kitajske. Gostovanje kitajskih umetnikov sovpada z odhodom v Peking Številne skupine znanstvenikov in tehnikov ZDA. Oba dogodka kažeta, da se stiki med LR Kitajsko in ZDA vedno bolj krepijo
Skupina kitajskih umetnikov bo nastopala v vseh večjih ameriških mestih in oelo v newyi-rškem Me-tropolitanu. Spored predstav vsebuje uprizoritev klasičnih in re volucionarnih del.
Američani pripravljajo kitajskim gostom veličasten spreicm in tudi vstopnice za njihove predstave so že skoraj razprodane. Tudi Me tropolitan bo za to priložnost »tipično* kitajsko opremljen z vsakovrstnimi napisi in znaki v ki tajščini.
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Imejte vedno pred očmi vse točke svojega programa. Pretirana zadržanost bi utegnila ogroziti načrt.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Trenutek ni najbolj primeren, da bi za karkoli zastavili svojo besedo. Vesela družba vas bo spravila v dobro voljo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) Skušajte odpraviti nekaj manjših napak. V odnosih do drugih bodite iskreni.
RAK (od 22. 6. do 22. 7.) Iz neke odločitve boste potegnili znatne koristi. Odpravili se boste na neko potovanje.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Omo-r gočite pi-osto pot svojemu ustvarjalnemu duhu. Ugoden trenutek za sprejetje potrebnega ukrepa V prid gospodinjstva.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Dosledno branite svoje stališče. Ne dovolite, da bi zavoljo ponosa trpelo neko čustvo.
TEHTNICA (od 23. 9, do 23. 10.) Namesto da bi žrtvovali svoje stališče, ga raje še enkrat proučite. Sprejeli boste odločitev v zvezi t ljubljeno osebo.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. j i ) Pazite se pred lahkomiselnostjo, ker bi škodila vašim načrtom-Boljše razumevanje v družini.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Če si hočete zagotoviti korist, o-hranite svojo hladnokrvnost. Odlično počutje v moralnem in telesnem pogledu.
KOZOROG (od 22. 12. do 20. 1.) Prišla bodo do izraza nasprotja, ki jin bodo narekovale višje sile. Skušajte obvladati svojo nervoznost.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Danes bo ugoden dan za vse u-stvarjaine dejavnosti. Ne opustite ničesar, kar bi utegnilo prispevati k uspehu.
RIBJ (od 20. 2. do 20. 3.) Jutia- ? nje ure bodo važne za uspeh neke pobude. Za ohranitev koristnega sporazuma bodo potrebne žrtve.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
5. julija 1978
KOLESARSTVO
TOUR DE FRANCE
Maertens osvojil peto etapo Skupna lestvica brez sprememb
Nezanimiva vožnja ■ Padec Pollentiera in Kuiperja (brez posledic)
MOOTGEOF rov - Bivši sve-ni prvak, Belgijec Freddy Maer-f~ns J,e končno osvojil etapo na kolesarski dirki pi Franciji. V konč-v,.m sPr‘ntu 5. etape je premagal i zeraca Karstensa in se tako vpi-sai med zmagovalce letošnjega «Tou-n<\ “ j odm Nemec Thaler je ohra-,st^° na skuPni lestvici, a . ni> e 23 pičlih 6” pred Nizozem-
v* Netemannom-erajšnja 244 km dolga vožnja ,, *5ej Povzročila sprememb na hii=Pn' ^stv'c'- Tudi sama etapa je m .v S‘avnem nezanimiva; naj o-jrin'm°. da sta padla Pollentier in rinPer’ a ^rez Posledic. Malo pred kal6!11 fta bežala Bazzo in Planc-n	Ju je glavnina ujela prav
pied ciljem.
Vrstni red:
!• Freddy Maertens (Bel.), ki je Prevozil 244 km v 7.00T6” s po-Prečno hitrostjo 34,835 km/h ;• Karstens (Niz.)
4 “classan (Fr.)
Bertin (Fr.)
Pescheux (Fr.)
Delepine (Fr.)
»• Landers (Fr.) o' Gallopin (Fr.)
». Durel (Fr.)
patritti (Fr.) vsi v času zmagovalca.
i ,pk'l|)na lestvica:
, ‘uaier (ZRN)
, Netemann (Niz.)
:• Ppuyere (Bel.)
I Bossis (Fr.)
Le Guillou (Fr.)
čenj. Le Nizozemec Okker je nepri-1 Gerulaitis (ZDA) - Gottfried (ZDA) čakovano izločil Romuna Nastaseja, 7:5, 4:6, 9:7, 6:2 tako da bodo sedaj pari v polfinalu Connors (ZDA) - Ramirez (Mehika) "	...... ~	6:4, 6:4, 6:2
ŽENSKE POSAMEZNO Goolagong (Avstralija) - Ružiči (Romunija) 7:5, 6:3
Wade (Velika Britanija) - Jaušovec (Jugoslavija) 6:0, 6:4 Navratilova (ČSSR) - Kruger (Juž. Afrika) 6:2, 6:4
ŽENSKE DVOJICE Jaušovec in Ružiči - Sammel (Juž. Afrika) in Thomas (ZDA) 6:4, 6:4
25.32’05” po 6” 46” 1’00” 1'23”
amaterski «giro»
M. Manzotti prvi prispel v Seveso
SlSVESO — Massimo Manzotti je ter "i? zmasal v sedmi etapi ama-n *kega gira. Manzotti je v konč-kni spr’ntu z lahkoto prehitel štiri ,,farie in osvojil prvo letošnjo sd ^ausi° Stiz je na cilj do še ! Zi ** sekundami zamude in tako lestvTc'00 obdrža' vodstvo na skupni
^rajšnjci vožnja od Cambiateja vre ^evesa je Lila zaradi slabega j ,mena izredno naporna. Močan nrLm veter sta prekrižala račune p edvsem Švicarju Gerosi, ki je j ®Cej zaostal in zaradi tega zgubil rugo mes^0 na skupni lestvici. Ojagovalec Manzotti je bil glavni Pobudnik, ko so pri 40. kilometru bezali iz glavnine v sedmih, od 1»-i*1 ■'it' Pe pet V7-držalo do ci-koles--- ** ie dospeIa skupina več
naslednji: Borg - Gerulaitis in Connors - Okker.
V ženski konkurenci je Jugoslovanka Mirna Jaušovec gladko klonila lanski zmagovalki, Angležinji Wa-de, z izidom 6:0, 6:4. Nedvomno predstavlja že uvrstitev v četrtfinale enega največjih tuhnirjev na svetu velik uspeh za simpatično Mimo. Poleg tega pa ima Jugoslovanka velike možnosti v dvojicah, kjer nastopa skupaj z Romunko Ruzicevo, saj sta ti dve tekmovalki že zmagali na turnirjih v Rimu in Parizu. Rezultati:
MOŠKI POSAMEZNO
Okker (Nizozemska) - Nastase (Romunija) 7:5, 6:1, 2:6, 6:3
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
ATLETIKA
MED MLADINKAMI
Irena Tavčar ponovno v državni reprezentanci
Metala bo kroglo na troboju Italija-Španija-Grčija
Balinarski turnir na Padričah, ki so ga priredili ob 80-letnicl domačega PD Slovan, je pripravil ljubiteljem te igre lep športni užitek. Na sliki vidimo trenutek iz finalnega srečanja
Italijanska atletska zveza je sporočila seznam atletov, ki bodo sestavljali državno mladinsko reprezentanco v troboju s Španijo in Grčijo. Tekmovanje bo v soboto, 8. t.m., v umbrijskem mestecu Beva-gna.
Z velikim zadovoljstvom smo v seznamu zasledili tudi ime borovke Irene Tavčar, ki bo branila sinje barve v metu krogle. Skupaj z našo predstavnico bo nastopila tudi Turinčanka Bramatti, ki je na nedavnem državnem mladinskem prvenstvu osvojila državni naslov z le 3 cm prednosti pred borovko. U-poštevajoč dejstvo, da so nasprotnice običajno šibkejše od italijanskih predstavnic, lahko sklepamo, da se bo tekmovanje odvijalo v znamenju
.........................................i..................................................................................•■•••i.......................................................................................................................................................................................................................................................im....................
KOŠARKA
V SOBOTO IN NEDELJO
Lep uspeh Bora na Krku čeprav je igral okrnjen
Žerjal je (kot najboljši izvajalec prostih metov) prejel posebno priznanje
dl ^ariev. med katerimi je bil tu sPelaaUS*° ^l‘z. Glavnina pa je do
_fausto’
z veliko zamudo 10’54".
I 4	•	'
na 'j t' .k? na sporedu 8., najdaljša km j , niem amaterskem giru, 197 stei]a° ®a etapa od Sevesa do Qui-
1 aaRSTNI RED 7- ETAPE: "assimo Manzotti, ki je prevo-Zl1 135 km dolgo progo v 3.11'35” ‘ P h. 40,691 km na uro. V nje-J r.?Vem ^asu so prispeli še:
3	„aabanel (Francija)
4	Salvietti
i ?siacqua
7 Maroli	p° 8”
p Morandi
S' Earaca
o -“‘ova
10' p^rigu°z (Španija) Prim (švedska) bKUPNA LESTVICA:
*• I* Alic4n o, •
, Eausto Stiz
3 d0zz‘
• ^oviiacqUa
5' ^edrigo
i ^lannarellj
tENis
23.36’44” po 1'25" po 2’23” po 2’25” po 2'38”
V WlMBLEDONU
Jaušovčcve v četrtfinalu
fiiial^^LEDON — Včerajšnja četrtni 03 sreeanja mednarodnega te-Potek^t turniria v Wimbledonu so sala v glavnem brez presene-
V	soboto in nedeljo je Borova članska ekipa gostovala na Krku, kjer je sodelovala na turnirju, ki ga je organiziralo domače društvo Zlatni otok. čeprav so borovci nastopili v okrnjeni postavi (manjkali so kar štirje člani prve peterke), so odnesli prvo mesto.
Izida polfinalnih tekem: Esperanto (Reka) - Mlaka (Reka) 69:64 (41:34)
Bor - Zlatni otok (Krk) 60:57 (30:27) BOR: Oblak 5 (1:1), Žerjal 17 (1:1), Udovič 10 (2:2), Pahor, Paro-vel, Pegan, Mazzucca, Koren, Ban 28 (10:15), Pertot.
ZLATNI OTOK: Pavičič 8 (2:3), Sabo, Hraste 12 (2:2), Karabaič 2 (2:3), Kanbek 2, Jurina, Fmolič 22, Rakič 5 (1:6), D. Rakiš 6 (2:13), SODNIKA: Mustapič in Katič. PM: Bor 14:19, Zlatni otok 9:27. Zmaga borovcev je bila v tej tekmi čistejša kot kaže rezultat. Naši predstavniki so namreč vso tekmo vodili, v drugem polčasu celo z več kot desetimi koši prednosti , in le v poslednjih minutah je nasprotnikom uspelo zmanjšati pasivo. Treba je tudi omeniti, da' Je trener razvrstil na igrišču vse razpoložljive igralce, ki so se v glavnem dobro obnesli. Še posebej bi omenili dober nastop Marka Bana, ki je bil za nasprotnike nerešljiva uganka. Domačini pa so pokazali veliko požrtvovalnosti in dobre volje, pa tudi zadovoljivo tehnično znanje, če upoštevamo, da trenirajo šele dve leti.
V	nedeljo sta bili na sporedu finalni tekmi:
Finale za 3. mesto:
Mlaka (Reka) - Zlatni otok (Krk) 94:75 (58:36)
Finale za 1. mesto:
Bor - Esperanto (Reka) 74:73 (41:44) BOR: Oblak, Žerjal 22 (14:19), Parovel 1 (1:3), Udovič 10, Mazzucca, R. Kneipp, Pegan, Koren, Trevi-san 8, Ban 17 (9:12), B. Kneipp 16 (6:6).
ESPERANTO: Legovič 2, Jardas 2, Šode, Hreljac 4, šopič, Žagar 20, Marcelič, Čofek 3 (1:3), Modanko, Koraca, Deželič 2 (0:3), Šanko 40 (2:3).
SODNIKA: Vasič in Simič.
PM: Bor 30:40, Esperanto 3:9.
Po izredno napeti tekmi so borovci uspeli streti odpor trdoživih Rečanov, potem ko so le-ti šc minuto pred koncem vodili s točko razlike. Borovi košarkarji so si sicer zmago prislužili že v uvodnih minutah, ko so povedli z 22:14. Nato jih je poprijela utrujenost, tako da so nasprotniki lahko nadoknadili zamujeno. Od tedaj je bil rezultat stal-
no izenačen in zdaj je vodila ena ekipa, zdaj druga. Posebno dramatični so bili zadnji trenutki tekme, ko je najprej Žerjal z dvema prostima metoma povedel svojo ekipo v vodstvo, nato pa so naši fantje še prestregli žogo in jo obdržali do končnega žvižga. Poleg že omenjenega Žerjala, ki je bil skupno z Rečanom šankom najboljši na igrišču, bi omenili tudi zelo pozitiven nastop Bruna Kneippa, ki je dal nekaj odločilnih košev v trenutkih, ko je bila ekipa v krizi.
Končna lestvica:
1.	Bor (Trst), 2. Esperanto (Reka), 3. Mlaka (Reka), 4. Zlatni otok (Krk).
Diploma za najboljšega strelca: Šanko (Esperanto) — 57 točk.
Diploma za najboljšega izvajalca prostih metov: Žerjal (Bor) — 15:20.
Diploma za najučinkovitejšo ekipo: Mlaka (Reka) — 158 košev.
Diploma za «fair play»: Zlatni o-tok (Krk).
Marko
BOKS
LUGO (Ravena) — Jutri zvečer bo v tem mestu srečanje veljavno za evropski boksarski naslov v Petelinji kategoriji med Italijanoma Zurlom in Mulasom. Dvoboj bi moral biti že prejšnji teden, a so ga morali prenesti, ker se je dosedanji prvak Franco Zurlo lažje poškodoval.
NOGOMET
BUENOS AIRES - Argentinski dnevnik ■rCronica* je včeraj pisal, da bo verjetno član državne nogometne reprezentance, ki je pred kratkim osvojila naslov svetovnega prvaka, Julio Ricardo Villa prestopil k angleški ekipi Manchester U-nited.
ATLETIKA
PRAGA — V ponedeljek so v tem mestu odprli nov atletski stadion «Rosicky», v katerem bo avgusta evropsko prvenstvo, Ob tej priložnosti so priredili mednarodni miting, na katerem so dosegli naslednje važrejše rezultate:
MOŠKI
200 m:
1. Zarič (Jugoslavija)	21”27
800 m:
1. Morceli (Alžirija)	1’47”62
110 m z zaprekami:
1. Cech (Češkoslovaška) 14”16
400 m z zaprekami:
1. Sehulting (Nizozemska) 48"85 ŽENSKE
100 m:
1. VValsh	(Irska)	11”86
200 m:
1. Walsh	(Irska)	24’'09
100 m z zaprekami:
1. Bayer	(NDR)	13”36
met krogle:
1 Fibingerova (ČSSR)	20,68
NOGOMET
LIZBONA — Vodstvo, nogometne ekipe Benfica je v ponedeljek odločilo, da bo najelo tuje nogometaše. To se bo prvič zgodilo v zgodovini tega kluba, saj so do sedaj vedno igrali le domači igralci in iz portugalskih kolonij. Po vsej verjetnosti bo prvi prestopil v vrste Benfice Angleški napadalec Paul Mariner.
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Zgornji Križani v soboto
boljši od spodnjih
Gurenc! — Dulenci	3:1
GURENCI:	Bogateč, L. Švab,
Bubnič, N. Germani, S. Tence, D. Košuta, Guštin, D. Košuta, S. Švab,
F.	Germani, D. Košuta (Bizin).
DULENCI: Tretjak, Sedmak, Fab-bro, F. Sulčič, M. Slatič, B. Tence,
G.	Sulčič, Bortolotti, Caharija, Pu-rič, R. Tence (R. Slatič).
V soboto je bila na kriškem igrišču nogometna tekma med Gurenci in Dulenci, to je med domačini, ki bivajo v spodnjem in zgornjem delu vasi. Kljub dejstvu, da je več igralcev obeh ekip dalj časa neaktivnih, je bila igra dopadljiva in na zadovoljivi tehnični ravni. V p.p. so Gurenci igrali bolje od nasprotnikov, vendar pa so slednji prvi prišli v vodstvo z Bortolottijem; v drugem delu igre pa so Guštin in tovariši ostro pritisnili in kar trikrat premagali vratarja Tretjaka. Gole so dali Bubnič, N. Germani in pa Guštin. Vsi igralci so s prikazano igro zadovoljili, najbolje pa je zaigral mladi Purič.
TENIS
v
3. turnir «Start-Sport»
Tržačan Sain letos osvojil prvo mesto
Turnir je zelo uspešno organiziral teniški odsek Gaje
ostre konkurence med Tavčarjevo in Bramattijevo.
Ireno Tavčar so tokrat že drugič zaporedoma povabili v državno reprezentanco; v lanski sezoni je namreč nastopila v Bibbieni v troboju z Jugoslavijo in Bolgarijo.
A. B.
STOCKHOLM — Na mednarodnem atletskem mitingu v tem mestu je Gabriella Dorio osvojila edino zmago za italijanske barve v teku na 800 m s časom 2'01"93. Kot smo že poročali je v istem tekmovanju zahodni Nemec VVessinghage dosegel evropski rekord na milji s časom 3'52"5.
Važnejši rezultati:
MOŠKI
met krogle:
V nedeljo popoldne se je na Padričah zaključil 3. mednarodni teniški turnir za posameznike imenovan START - ŠPORT, ki ga je organizirala teniška sekcija športnega združenja Gaja.
Zmagovalec turnirja je bil tokrat Tržačan Sain, ki je v zelo borbenem in lepem finalu premagal Podobnika s 6:7, 7:6 in 6:4. Že rezultat posameznih setov (zlasti prva dva, ki sta se končala s tie-brea-kom) priča o izredni izenačenosti igralcev. Po zmagi portoroškega i-gralca Murka na prvem Gajinem mednarodnem turnirju in Kranjčana Žnidarja, ki je premočno zmagal na drugem turnirju lansko leto, je tokrat prvič ostal pokal najboljšega v Trstu.
Na letošnjem turnirju je sodelovalo 28 igralcev iz matične domovine s Tržaškega, do polfinalnih tekem pa so igrali na en set do

KOLESARSTVO
NA KROŽNI DIRKI PRI DOMJtT
V NEDELJO MED VETERANI MOŠTVENA ZMAGA ADRIE
Odlična uvrstitev Poropata (3.) in Marušiča (4.) Tudi ostali del lonjerske ekipe se je izkazal
Med veterani je Adria v nedeljo dosegla ekipno zmago, toda to jo je precej drago stalo, saj sta morala kar dva kolesarja predčasno zapustiti krožno dirko pri Domju. Najprej je moral zapustiti dirko Cera-sari, ki se je takoj po začetnem žvižgu podal v beg, vendar je zaradi izredno slabe organizacije, ki ni poskrbela za označitev cest, zgrešil progo in sodniki so ga v drugem krogu povsem pravilno oddaljili iz dirke. To je bil precej hud udarec ne le za kolesarja samega, pač pa tudi za klubske voditelje, ki so tako izgubili enega izmed favoritov za zmago. To sta takoj skušala nadoknaditi Verginella in Macarol, ki sta se oodala v beg skupno z drugimi štirimi tekmovalci, vztrajala v ospredju ves krog, nato pa ju je glavnina ujela. Skupina je tako nadaljevala složno, z manjšimi poskusi bega, do zadnjega kroga, ko je
moral zapustiti dirko drugi Adriin kolesar, Verginella, ki je preluknjal zračnico štiri kilometre pred ciljem: iz dirke je tako odpadel nevaren sprinter, ki bi prav gotovo precej spremenil dokončni izid nedeljskega tekmovanja. Takoj nato, ko je Verginella preluknjal, sta se podala v beg Pisani in Scagnol, njima pa se je hitro pridružil cbelo-modri* presenetljiv Poropat, Trojica si je nabrala nekaj metrov naskoka in gp obdržala do cilja, kjer praktično ni bilo zaključnega sprinta, Vsekakor pa je treba pohvaliti odlični Poropatov nastop. Zanimiv pa je bil nato sprint glavnine, kjer sta se s kolesom prednosti pred o-stalimi merila Marušič in Del Bian-co, ki sta vozila vzporedno in le v zadnjem naletu je Marušiču uspelo premagati favoriziranega Del Bianca.
Vsekakor pa je treba v nedeljskem nastopu pohvaliti vse kolesarje A-
drie, od Poropata, ki je bil tretji, do Marušiča, do nesrečnih Cerasa-rija in Verginelle, do Ferluge, Bo-nanna in Macarola, ki so ogromno »delali* med dirko in se nato uvrstili v sprintu glavnine nekje v sredina lestvice. Če ne bi prišlo zaradi malomarnosti prireditelja do neljube diskvalifikacije lonjerskega kolesarja, bi bila nedeljska dirka zaradi izbrane proge prav zanimiva, če izvzamemo preozko ciljno ravnino.
1.	Pisani Antonio (SCV Cottur), ki je 52 km dolgo progo prevozil v 1.24’ s poprečno hitrostjo 37,147 km na uro
2.	Scagnol (UCT) 3” zaostanka
3.	Poropat (Adria) 5"
4.	Marušič (Adria)
5.	Del Bianco (Pividori Venier)
13. Pelizon (Cremcaffe)
18. Ferluga (Adria)
29. Bonanno (Adria)
35. Macarol (Adria) R. Pečar
devetih točk z direktno izločitvijo.
Tretje in četrto mesto sta zasedla Gajin igralec Fučka in Koprčan Venturini. Posebej moramo omeniti, da je Fučka premagal enega od favoritov za končno zmago, Dam-brosija, z rezultatom 9:8. Fučka je izkoristil svojo fizično moč in igral tokrat vso tekmo v napadu in po izredni borbf strl nasprotnikov odpor. žal pa so igralcema nekajkrat popustili živci in so gledalci bili priče nešportnim izpadom. Fučko pa je pozneje premagal Podobnik s 6:4, 6:4.
Eden najmočnejših igralcev na turnirju, Kranjčan Seražin, pa si je poškodoval koleno v srečanju z Venturinijem in tako izpadel iz turnirja.
Tudi letos je turnir izredno lepo uspel, tako s športnega, kot tudi organizacijskega vidika. Pripomniti pa moramo, da je, na žalost, poprečna starost igralčev, ki so se u-deležili turnirja, bila precej visoka. Skrajni čas bi že btt, da bi se mladina otresla raznih predsodkov in se približala tenisu, da bi se med tržaškimi Slbvenci razvilo vsaj nekaj dobrih igralcev. Že prihodnji teden ima mladinska sekcija priliko, da pokaže dobro voljo na nadaljevalnem tečaju, ki ga organizira Gaja.
L. V.
Feurbach (ZDA) 400 m z zaprekami:	20,47
Wheeler (ZDA) 100 m:	49" 45
Ferbach (ZDA)	20,47
ŽENSKE	
100 m:	
Haglund (švedska) skok v višino:	11"30
Mayfart (ZRN)	1.92
	
VARESF. — Košarkarska ekipa Mobilgirgi, ki je lani osvojila naslov italijanskega prvaka, je v teh dneh v velikih težavah. Tvrdka Gir-gi je namreč odpovedala denarno pogodbo za prihodnje leto in bo moral sedaj predsednik Guido Bor-ghi poiskati drugega sponsorja, ki naj bi vložil vsaj 400 milijonov lir. V nasprotnem primeru bo moral verjetno klub iz Vareseja prodati svojega najboljšega košarkarja in člana državne reprezentance Mene-ghina za nadaljnji obstoj.
PLAVANJE
Še en svetovni rekord na prvenstvu NDR
VZHODNI BERLIN — Tudi včeraj je padel en svetovni rekord na državnem plavalnem prvenstvu NDR. Po odličnem dosežku Barbare Krause na 200 m prosto, je An-drea Pollack plavala razdaljo 100 m delfin v času 59”46 in tako odvzela svetovni rekord rojakinji Knacke, ki je prva preplavala to razdali«; v man' kot v eni mtovitj.
NOGOMET
Zavarovani gledalci Vodstvo Napolija je podvzelo zanimivo pobudo: vsi gledalci, ki so kupili abonma za to sezono, se bo-. do lahko zavarovali proti vsem nezgodam, ki bi jih lahko doletele med I gledanjem tekme na tribunah.
Na stavbi PD Kraški dom v Repnu je balinarska sekcija pritrdila na zid ta napis, katerega je prav umetniško izrezljal Mirko Guštin iz preklanega hrastovega debla. Napis je terjal več kot 200 ur dela. Mirko Guštin je v notranjosti Koče pod Rupo izdelal tudi dva krasna obešalnika iz borovega lesa, ki sta pravi okrasek, poleg tega pa sta še praktično uporabna
Emil Frelih
1.
V.
CAR
INDIJSKEGA JUGA
(potopis)
_________J
žujeta in ločujeta hkrati v osrčju džungelskega polotoka, dočim ju na najjužnejši točki Indije spaja valovje treh morij.
Majhno lokalno letalo je v toplem sončnem jutru vzle-y 0 Proti južnemu delu indijskega polotoka v Keralo. ^ barvUe sarije ovite rjavopolte stevardese in s črno barv° Pretirano obrobljenimi mandeljnastimi očmi, da bi vehno očnic še bolj poudarile okoli temnih zenic, so ovite let i>lSa	drobno stopicale sem in tje po hodniku
^ a a- Z ženskostnimi kretnjami so potnikom prinašale a. p'a<injih obilne jutranje obroke hrane. Nisem se je s 1 aLnil. Po bogatem zajtrku v bombayskem hotelu sem -1,^1 Predati mislim na južne kraje, o katerih sem ]6- la° slišal in bral. Novi predeli Indije so za potnika vse-1 vznemirljivi. Vsak kraj odkrije svoje razsežnosti in 0aebnosti, ki jih na Daljnjem Vzhodu nikoli ne zmanjka. y vzhodnem predelu Južne Indije, v Madrasu in nje-okolici sem sicer že bil pred dvajsetimi leti. Kdo ve’ kai vse se je bilo med tem že spremenilo? V jugo-^hodnem delu Indije bom tokrat prvikrat. Kot se po 0znolikosti prirode in načinu življenja severni in južni Indije bistveno razlikujeta, se bržkone geografsko in tff!°nalno razlikujeta tudi zahodni državi Kerala, ka-°bale obdaja Arabsko morje in Tamil Nadu, ki to
tere
na vzhodu obkroža Bengalski zaliv. Obe državi se zdru-
ni.
Avtor potopisa Emil Frelih ob svojem prvem obisku Indije
Vse to mi je rojilo po glavi med poletom nad večno temnozeleno pokrajino, v katero se z morske strani igrivo zaganjajo čipkasti beli valovi na svetle peščenine ali se v kopno zajedajo akvamarinsko zeleni vodni kanali in zalivi, ki z neštetimi fantastičnimi oblikami ustvarjajo raznolike lagune.
V odblesku sonca je v oči ščemela svetloba in risala čudovit relief džungelskega sveta. Vožnja je kaj hitro minila med razmišljanjem o minulih dnevih v veličastnem Bombayu. Vse: misli na Bombay in njegova razkošna doživetja, na čarobne indijske plese zadnjega večera in neučakani nemir pričakovani a novega, še nevidnega sveta ob Malab&rski obali, so z vizijo orientalskega pajčolana, podobno sanjarjenju, zastirali realno počutje v katerega me je prenesel šele stres koles ob dotiku na letališka betonska tla.
Kočin — kraljica Arabskega morja
Kočinsko letališče: majhno, z manjšo letališko stavbo. Za njo gozd visokih kokosovih palm, znanilcev tropske klime. Pred njo pisane skupine ljudi. Med njimi nune, temnopolte Indijke v značilnih črno belih misionarskih oblačilih; mladi in stari obrazi, uradniki, delavci, študentje, otročad in seve, olivno zelene uniforme policajev.
Negovani ljudje, večidel snažno oblečeni, mnogi evropsko, vendar večina bosi. Postajajo, spremljajo vzlete in pristajanja letal, sprejemajo svojce in znance, ki jim za dobrodošlico obešajo cvetne vence okrog vratu. Živahno a nevsiljivo opazujejo došle tujce. Nič ne bom pretiraval, če rečem, da jih mi opazujemo še bolj.
Njihova polt je temnejša, lasje vranječrnl. Iskrive oči so jim živahnejše od sorojakov na severu, zobje bolj beli.
Tipična vrsta ciganov. Med njimi ni opaziti suhljatih lačnih ljudi. Tudi nadloge beračenja, široko razprostrte mučne indijske vsakdanjosti, ni čutiti.
Lepota žensk v živopisanih sarijih je nenadkriljiva, le koketnih pik na čelu pogrešamo. To je bolj domena hindujk, tu pa prevladuje krščanstvo. Mnogo žensk in tudi moških nosi okoli vratu križec na verižici. Kljub temu plapola na letališki stavbi rdeča zastava s srpom in kladivom. Zanimivo: v Kerali, kjer je največ katoličanov, krščanskih cerkva in hramov skoraj vseh religij na svetu, je ljudstvo izvolilo komunistično vlado. Ni kaj reči. Na ppvi korak ugotovimo, da se nahajamo v zanimivi deželi polni kontrastov.
Čeprav je vroče, vročina ni neznosna. Zrak je prepojen z vonjem rož in dišavami začimb, bolj kot drugod v Indiji, kjer v revnih in higiensko zanikrnih predelih prevpije prijetne orientalske dišave, smrad izsušenih provizoričnih odprtih kanalov in potokov, crknjene mrhovine, urina in živalskih in človeških iztrebkov.
Kočin je razprostrt na več otokih obrežnega pasu malabarske obale. Otoke povezujejo med seboj mostovi in prevozi z ladjami in motornimi čolni, ki po jezerih, kanalih in lagunah tvorijo živahen vodni promet. Zalo Kočin radi poimenujejo kot Benetke Vzhoda. Ko se na otoku Willingdon vozimo z letališča v bližnji hotel Ma-labar, občutka, da smo na enem izmed številnih otokov, sploh ni.
Kar ni ustvarila narava je dodal človek. Tako je na primer prav ta otok, kjer so najvažnejše gospodarske komunikacijske točke Kerale za povezavo s svetom, kot so pristanišče, letališče in železniška postaja, umetno zgrajen iz nasutega gradiva, ki so ga ljudje nanosili z obal# v pristanišču.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek.
TRST, Ul. Montecchl 6. PP 559 - Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 78 14 70
Podružnico	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23
Naročnino
Mesečno 2.900 lir - vnapre) plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina f,° Inozemstvo 44 000 lir. za naročnike brezplačno revija cDAN».
i«tn«R/innSrviV'Jik0 3'°° dl-n' 0b ned®|i°h 3-50 din- za zasebnike mesečno 40.00, letno 400,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550,00 din
Poitnl tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Strdil 6
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 tADITi • DZS • 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mml
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlcnl|e-Julijsk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.	r
5. julija 1978
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja a in tiska f
zn-
iTrsf
Član Italijanske Zveze časopisnih založnikov FIEG
• PROCES ZARADI POKOLA V KMEČKI BANKI
Venturovi zagovorniki včeraj vrnili mandat
Vse kaže, da gre za nov poskus zavlačevanja sodne obravnave
CATANZARO — Ker zagovorni- I bi zavrli alj celo preprečili proces kom obtoženih fašistov Frede Ven- Za prihodnje dni pa napoveduje no-
tura pA-r>»ano in f~l	_ J,-.   I    1 , ,, .	. J
Mondale spet v Washingtonu
ture, Pozzana in Giannettinija doslej ni uspelo zavreti in preprečiti procesa zaradi pokola v Kmečki banki na Trgu Fontana, so segli tudi po neobičajnih sredstvih, da bi nekako upočasnili pravico, ko se v tem primeru ni ravno izkazala s hitrim in učinkovitim ukrepanjem. Včeraj so namreč vrnili mandat zagovorniki Giovannija Venture, ki se doslej po delavnosti in marljivosti niso ravno izkazali, saj jih je sodni zbor večkrat opomnil zaradi neupravičenih odsotnosti, trikrat pa jih je tudi formalno prijavil izvršnemu svetu odvetniške zbornice za morebitni disciplinski postopek V pismu predsedniku Scueriju so odvetniki (med njimi je tudi radikalni predstavnik Franco De Ca-taldo (ki je večkrat z neprepričljivimi izjavami skušal opravičiti lastno prisotnost v obrambnem kolegiju fašističnega terorista) ogorčeno protestirali zoper ukrepanje sodne-
ve, brezpredmetne dlakocepske pobude tudi obramba Franca Frede, kar je že spet dokaz, da je nasprotje med njima le navidezno, le krinka, ki naj bi skrila dobro usklajene pobude za onesposobitev pravice, Upati je, da sodni zbor tem nakanam kot doslej ne bo nasedel in da bo vendarle pripeljal varno v pristan ladjico, ki že dve leti pluje po nevarno razurkanem morju, (vt)
Spet odložen proces zaradi Kapplerjevega bega
RIM — Zaradi odsotnosti e-nega od obtožencev, ki je na zdravljenju zaradi ledvičnih motenj, so včeraj spet odložili proces pred rimskim vojaškim sodiščem zaradi pobega nacističnega zločinca Herberta Kapp-lerja iz vojaške bolnišnice Ce-lio. Zasedanje vojaškega sodišča je bilo zelo kratko. Takoj na začetku je branilec karabinjerja Pavoneja, ki je bolan, zahteval odložitev, zahtevi pa so se pridružili tudi branilci o-stalih treh obtožencev: stotnika Cappozzella, podčastnika Falsa in karabinjerja Giovagnolija.
Stotnik je obtožen nepokorščine z obtežilnimi okoliščinami, ker je na lastno pobudo odstranil stražo na vrtu pred vojaško bolnišnico, ostali trije pa so obtoženi nespoštovanja navodil nadrejenih, ker niso z zadostno strogostjo stražili jetnika.
Proces je bil že enkrat odložen, in sicer aprila letos, zaradi odsotnosti enega od branilcev.
Tridentinskemu
narkomanu
ne bodo odsekali rok
Kaže, da je bil obsojen le na dva meseca zapora zaradi tatvine
RIM — Vse kaže, da je bila za-s' rbljenost za usodo tridentinskega narkomana Teodora Chiarellija, ki je bil aretiran v Pakistanu z obtožbo tatvine in razpečevanja mamil, preuranjena. Kot je sporočilo italijansko veleposlaništvo iz Islamabada je bil Chiarelli skupno z nekim Neapeljčanom obsojen le na dva meseca ječe. Kaže tudi, da jima bodo znižali kazen za 15 dni, ker sta medtem postala krvodajalca.
Po novicah, ki so se razširile v ponedeljek, naj bi pakistansko sodstvo odredilo, naj mladima Italijanoma odsečejo obe roki. Kdo je razširil zaskrbljujoče govorice? Agencijske vesti so se sklicevale na italijanske diplomatske vire, ki pa so včeraj demantirali, da bi bili kdaj v skrbeh za usodo zaprtih narkomanov.
ga zbora, medtem ko so povsem prezrli dejstvo, da so s svojim nezaslišanim ravnanjem znatno okrnili ugled odvetniškega poklica. Glavni razlog odstopa pa najbrž ni bilo njihovo »užaljeno dostojanstvo* (kot tudi ne vzrok njihovih tako pogostih odsotnosti), pač pa nov poskus, da bi otežkočili že itak trnovo pot pravice.
Dejstva zgovorno pričajo o tem manevru: po daljšem posvetu s pri-sednim sodnikom in s porotniki je predsednik Scuteri imenoval Ventu-ri na njegovo zahtevo uradnega zagovornika v osebi predsednika ca-tanzarske odvetniške zbornice Enza Zimatora. Vprašanje pa je, če bo odvetnik sprejel zahtevno nalogo (včeraj je bil odsoten in bo šele danes odgovoril sodišču), saj se je doslej vedno ukvarjal le s civilni-nimi pravdami. Najbolj verjetno je, da bo zato imenoval nekega namestnika, ki pa bo potreboval nekaj časa, da preuči zbrano dokazno gradivo, če bo hotel zajamčiti Venturi dostojno obrambo. Potrebna bo torej nova odložitev sodne obravnave, zaradi česar bo moral predsednik na novo sestaviti koledar obravnav in p«daljšati razpravo vse tja do avgusta, če bo hotel med poletjem zaključiti zasliševanje prič.
Včerajšnji korak Venturovih zagovornikov je časovno zadnji poskus obrambe fašističnih obtožencev, da
Kemični dodatki kruhu ne škodujejo zdravju
RIM — Ministrstvo za zdravstvo je zanikalo vesti o nevarnosti raznih kemičnih dodatkov kruhu, potem ko je padovski pretor ukazal, naj jih zaplenijo. Ukrep naj bi spadal v okvir preiskav o umestnosti skupnega dekreta ministrstva za zdravstvo in ministrstva za industrijo. Dodatki vsekakor ne škodujejo zdravju in jih dopušča PAG.
CAGLIARI — lndustrijec Franco Locci, oče 7-letnega Gianluca, ki so ga v Macomerju na Sardiniji neznanci ugrabili 24. julija, je v izbruhu zagrenjenosti privolil v intervju z zasebno radijsko postajo «Ra-diolina*, v katerem je ostro kritiziral zadržanje in posege policije po ugrabitvi malega dečka. »Italija*, je dejal Locci, «ne obstaja več, postala je dežela športnih navijačev. Z zanimivo nogometno tekmo, z lepim nogometnim igriščem ali pa s televizijskim ekranom se lahko napravi državni udar, spremeni vlada, ne da bi se kdo tega zavedal. Ni policije, če pa sploh obstajajo varnostni organi, so na izredno nizkem nivoju. Večer, ko so ugrabili samo mojega sina, so ugrabili tudi varnostne organe.*
Čeprav je izbruh nedvomno pretiran in izraža nevarna stališča nezaupanja v državne organe, ga lahko razumemo, če pomislimo na dej-
HlIlIlIlfMIllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutifiiitliiiililiiiiitiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiHtiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitliiliilainillililtlllllllifl
PREMIRJE JE TRAJALO LE OSEMNAJST UR
Sirske čete ponovno začele s silovitim napadom na kristjanske četrti Bejruta
Narašča število žrtev med civilnim prebivalstvom, ki je začelo zapuščati mesto - Hude obtožbe Damaska libanonski desnici
Podpredsednik ZDA VValtcr Mondale se je včeiaj vrnil v Washington po štiridnevnem obisku na Bližnjem vzhodu. Ameriški predsednik Carter je prekinil svoje' počitnice, da bi se lahko seznanil z rezultati Mondaleje-vc misije. Na sliki (telefoto ANSA) Mondale z egiptovskim predsednikom Sadatom pred odhodom v ZDA
ŽE DESET DNI JE 7-LETNI OTROK V ROKAH KRIMINALCEV
Oče ugrabljenega Gianluca Loccija obsoja ravnanje varnostnih organov
V izbruhu zagrenjenosti trdi, da niso uporabili helikopterjev, pač pa so gledali nogometno tekmo
BEJRUT — Premirje je trajalo le osemnajst ur: včeraj popoldne so Sirci, ki so v Libanonu v okviru arabskih mirovnih sil, ponovno začeli s silovitim obstreljevanjem kri-stjansko - maronitske četrti libanonskega glavnega mesta, izstrelki pa so prvič padli tudi na muslimanski predel. Iz bojazni pred novimi napadi je prebivalstvo izkoristilo jutranje zatišje in začelo zapuščati mesto. Po zadnjih vesteh naj bi napadi nekoliko pojenjali v večernih urah.
Do sedaj niso mogli ugotovili števila mrtvih in ranjenih, saj so bom-
be padale celo na bolnišnice, ranjence so vozili na podeželje, zaradi obstreljevanja pa niso mogli iskati žrtev pod ruševinami. Veliko prebivalcev si je rešilo življenje, ker so jih izučile izkušnje iz prejšnjih spopadov: poskrili so se v zakloniščih in v kleteh v hišah.
Včeraj je falangistična radijska postaja, edina, ki je še oddajala, dokler je ni zadela sirska artilerija, naslovila poziv «libanonske fronte* Sovjetski zvezi, ZDA, Franciji, Veliki Britaniji, Zahodni Nemčiji, Sveti stolici in drugim zahodnim državam. V pozivu »libanonska fron-
llllllllll■llllMlllllHllll•lllllllllllllnllMll>llllllvu^ltllllUllllflll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||■||||||||||||||||t||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ll||||||||||||||l|a
Spet krila na Kitajskem
ta* obtožuje sirske zelene čelade, da hočejo uničiti svobodo v Libanonu in pokončati civilno prebivalstvo.
Na političnem področju, ki trenutno zgleda brezizhodno, je treba zabeležiti zahtevo «libanonske fronte*, da Sirci nemudoma zapustijo Libanon. Danes zjutraj pa naj bi zunanji minister ter obenem podpredsednik vlade Fouad Boutros odpotoval v Damask, kjer naj bi se srečaj s sirskim zunanjim ministrom Kada-mom in predsednikom Asadom. Predsednik vlade Selim Hoss pa je zanikal vesti, po katerih naj bi Boutros še ta teden potoval v ZDA. Glede polemičnih izjav Chamouna pa je izjavil, da so docela nesprejemljive. »Znano je namreč — je poudaril Hos — da so arabske mirovne sile prišle v Libanon na zahtevo samih libanonskih oblasti, ki hočejo, da te sile še vedno ostanejo v deželi.* Pri tem je zlasti poudaril vlogo, ki so jo arabske mirovne sile imele pri vzpostavitvi miru leta 1976 in pa dejstvo, da dežela še vedno potrebuje pomoč drugih a-rabskih dežel in še posebno Sirije.
Medtem sirsko časopisje in radio nadaljujeta z obtožbami proti desničarskim strankam v Libanonu, ki naj bi predstavljale resno nevarnost za sam Libanon in Sirijo: zadnjo akcijo naj bi narekovala prav «vamost Libanona*. Hude obtožbe so naperjene tudi proti »libanonski fronti* bivšega predsednika Chamil-la Chamouna in zlasti dvema predstavnikoma te stranke, majorjema Saadu in Chidiacu, ki sta odkrito sodelovala z Izraelci proti libanonskemu in arabskemu prebivalstvu. Znano je namreč, da Izraelci ob u-miku iz zasedenega južnega Libanona, nekaterih področjih niso izročali silam OZN, pač pa so jih prepuščali libanonskim desničarjem, (db)
Kaže, da se na Kitajskem marsikaj vrača na staro. Zadnjih dvanajst let, vse od kulturne revolucije, ki je marsikaj spremenila v vsakdanjem življenju, nismo bili vajeni podobnih prizorov: ženske so sedaj spet oblekle krilo.	(Telefoto ANSA)
LOS ANGELES — šest ameriških »marincev* je bilo izključenih iz vojske, proti drugim sedmim pa so u-vedli preiskavo, ker so odkrili, da so se v Hollywoodu ukvarjali z moško prostitucjo, poleg tega pa so tudi nastopali v pornografskih filmih.

PREDVČERAJŠNJIM PONOČI NA KORZIKI
Enaintrideset atentatov v eni sami uri
Atentate naj bi pripravili korziški nacionalisti - Človeških žrtev ni bilo, gmotna škoda pa je ogromna
‘ARIZ - Med 22. in 23. uro pred-rajšnjim je enaintrideset ek-jzij pretreslo celotno Korziko, 'anizacija atentatov in sinhroni-ija v izvedbi sta brez primere, so nekatere bombe celo eksplo-ile istočasno. To priča o izredno ikoviti organizaciji, ki razpola-z dobro razpredeno mrežo in tu-s precejšnjimi sredstvi. Kot je tovila policija, niso posamezni plozivni naboji tehtali več kot to gramov, vendar so jih pripra-in postavile izurjene roke. ta-da so v nekaterih primerih pov-iili ogromno škodo, arča atentatov so bile banke, ne zgradbe, policijski komisark privatna stanovanja in še zlasti idišča in trgovine Francozov, ki se vrnili na Korziko iz Severne ike. Samo v Bastii so našteli najst eksplozij, v Ajacciu enajst, ile pa so bile v notranjosti oto-
ka in v drugih mestih. Po prvih ocenah škoda presega milijardo lir, na srečo pa ne poročajo o človeških žrtvah.
Odgovornost za atentate si je včeraj prevzela Nacionalna fronta za osvoboditev Korzike. Ta zatrjuje v letakih, ki so jih njeni predstavniki razdeljevali v Bastijj in v katerih je med drugim poudarjeno, da so s to akcijo liotlei še enkrat dokazati svojo sposobnost operiranja na vsem otoku. V okviru preiskave pa so včeraj aretirali eno osebo. Izsledili naj bi jo po pričevanju nekega prebivalca mestne četrti, kjer je bil izveden eden od atentatov.
Prejšnji mesec, predno je francoski predsednik Giscard D’Estaing obiskal otok, je policija priprla številne predstavnike Nacionalne fronte, Oblasti so bile tedaj prepričane, d aso zadale hud udarec gibanju za neodvisnost Korzike, vendar so zad-
nji dogodki potrdili, da učinkovitost organizacije sploh ni bila načeta.
(db)
Proces zaradi zlorab v umobolnici v Avcrsi
S. MARIA ČAPU A VETERE -Pravosodno ministrstvo mora v roku desetih dni izplačati odškodnino devetim bivšim oskrbovancem kriminalistične umobolnice v Aversi. Sodišče je svetovalo ministrstvu, naj izplača vsakemu 10 milijonov lir, dokler ne bodo dokončno določili odškodnine za prestano trpljenje v u-mobolnici «lager* iz Averse. V primeru, da ne bi minister pristal na poravnavo odškodnine, so zagovorniki devetih napovedali, da bodo sprožili rubež proti imetju ministr stva.
PREDALI SO SE PO DOLGOTRAJNIH POGAJANJIH
Portoriški nacionalisti vdrli v čilski konzulat
V zameno za življenje konzula in dveli taleev zahtevali osvoboditev štirih zaprtih rodoljubov
SAN JUAN DE PORTORICO -Vse kaže, da se je po skoraj eno dnevnih pogajanjih s funkcionarji ameriške zvezne policije FBI zaključil brez prelivanja krvi brezupni podvig petih portoriških nacionalistov, ki so včeraj zjutraj vlo-mlii v čilski konzulat v San Juanu in vzeli za talca konzula, njegovega sina in dva uradnika diplomatskega predstavništva. Nacionalisti so se pod večer predali in osvobodili talce. Podrobnosti o predaji trenutno niso znane.
Nacionalisti, ki so poudarili, da so člani neke portoriške organizacije in pribili, da sploh niso teroristi, so v zameno za konzula, njegovega sina in funkcionarja zahtevali osvoboditev Portorikanca ki je 1950. leta skušal ubiti tedanjega a-meniškega predsednika Trumana'
ter treh rodoljubov, ki so štiri leta pozneje skušali naskočiti predstavniški dom v Washingtonu. Obenem so v pismu, ki so ga naslovili pred- | sedniku Carterju zahtevali, naj se v Portoricu ne praznuje 4, julij, dan osvoboditve ZDA.
«Na ta dan — so poudarili — se i Združene države Amerike poklonijo spominu tistih, ki so se borili in so padli za svobodo. Dovolite pa, da vas spomnimo, da nedaleč od vaše obale obstaja svobodna država, ki so jo ZDA politično in kulturno zadušile (Portoričani sp namreč ameriški državljani, vendar nimajo volilne pravice).* V pismu so nacionalisti končno pozvali ameriškega predsednika, naj dejansko uresniči svoja načela in ideale svobode in pravice tudi v okviru domačih meja. (vt)
stva, ki jih je Locci navedel. Na Sardinijo se je vrnil s »celine* in ni našel sina; vso noč in še naslednjega dne je iskal policijo, pa je ni našel. Otroka so ugrabili ob 19.40 varnostni organi pa niso uporabili helikopterjev kljub temu, da so i-meli še dve uri svetlobe. «Motor mora biti topel, ogrevati ga je treba uro, poldrugo uro, da se ne pokvari. Pooblastilo mora dati Rim, ali pa vsaj prefekt, če ne, helikopter ne sme vzleteti. Ob ugrabitvi malega Gianluce se ni izgubil dragocen čas,* je zaključil Locci, storilo se ni nič: vsi so gledali nogometno tekmo, tudi karabinjerji, kvestor, dobesedno vsi!*
Nedvomno je izjava o nogometni tekmi pretirana, je pa res, da je policijski aparat okostenel, da ga vežejo težke birokratske spone, ki bi jih lahko z nekaj dobre volje odpravili. V sodobnih državah je prav časovni faktor najpomembnejši za usneh vsake policijske akcije.
Vse premalo ugrabljenih 'osvobodijo varnostni organi, vse preveč je mučnega čakanja svojcev, ki se večkrat bolj bojijo varnostnih organov, ki jim ne zaupajo, kot kriminalcev.
Nedavni primer malega Maura Carassala je dovolj zgovoren. Starši so na vse načine preslepili policijo, da bi lahko izvedli do konca pogajanja z ugrabitelji. Navajali so številne posrednike, lažna mesta pogan j, ker so se bali, da bi ugrabitelji ugonobili otroka, če bi jih policija izsledila. Kriminalci so pristali na nižjo odkupnino in 'zpustitev, ne ker bi se bali policije, temveč ker se niso hoteli zameriti sardinskemu javnemu mnenju, ki morda dopušča ugrabitev odrasle osebe, a ostro obsoja ugrabitve otrok in žensk, (voc)
indijsko konopljo. Ves njegov »pridelek* so seveda zaplenili.
V ZRN aretirali nizozemskega vojnega zločinca
HAAG — Nizozemskega vojnega zločinca Sierta Bruinsa je aretirala za-hodnonemška policija v Hagnu v West-faliji. Bruinsa je nizozemsko sodišče v Groningnu obsodilo na smrt, ker je med drugo svetovno vojno sodeloval pri uboju Judov, pri množičnih aretacijah in hišnih preiskavah. Živel je pod lažnim imenom v Dreckersfeldu, kjer si je ustanovil malo podjetje. Ob aretaciji je zahodnonemški policiji izjavil, da mu je znana razsodba nizozemskega sodišča.
Počasno nadaljevanje procesa Lockheed
RIM — Proces pred razširjeni«1 ustavnim sodiščem zaradi aferi Lockheed se nadaljuje z zelo p« časnim tempom. Včeraj so zašli' šali tri priče: nekega generala, ne kega podpolkovnika in nekega funt cionarja, nobeden od treh pa ni p« vedel nič novega. Danes bodo n® vrsti nove priče, jutri pa bi moral sodni zbor odločati o morebitne« potovanju sodnikov v ZDA, kjer naj bi zaslišali nekatere ameriške pri' če, povečini funkcionarje družbi Lockheed. Kaže pa, da večina sod' nikov, in med njimi tudi trije tožil' ci, nasprotuje potovanju, še posel/ no, ker je zelo verjetno, da bi si marsikatera priča sklicevala ni člen ameriške ustave, po katere« ni mogoče nikogar prisiliti, da b pričal proti lastni volji.
ŽENEVA — Trije mrtvi In dvl ranjena je obračun nesreče na delu, do katere je prišlo v kraju Bleikeij in Elm v Švici. Med žrtvami je tudi italijanski državljan, 19-letni Frani Buchschvventer, doma iz St. Leon ha« da v Gornjem Poadižju. Pet metro! visok zid še nedokončane hiše si je zrušil in pokopal pod sabo delaV' ce, ki so jih gasilci šele po večurnem delu potegnili izpod ruševin. Za tri delavce ni bilo več pomoči druga dva pa so hudo ranjena odpe Ijali v bližnjo bolnišnico.
moderno pohištvo, ustrezna servisna služba in predvsem
ALESSANDRIA — Karabinjerji so aretirali nekega 26-letnega delavca - študenta, ker je v kopalni kadi v svojem stanovanju skrbno «gojil»
pohištvo
paolo
IZREDNO UGODNE CENE
prodajamo tudi za dinarje
D0MJ0 137 TRST
PONUDBA OBČINSTVU ZA 500 MILIJARD LIR
12% OBVEZNIC 1978-1985
(II. EMISIJA)
E NE L
ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Z DRŽAVNIM JAMSTVOM
NOMINALNA VREDNOST IZDANE PO ■
ČISTI EFEKTIVNI DONOS
L.
1000 970 13,140/o
L.
Užitek s 1. [ulijem 1978. Posticiplrano izplačevanje polletnih obresti, brez odteglja-Ie v, 1. januarja in 1. julija. Povračilo s polletnimi izžrebanji, od 1. |ulija 1983 do 1. julija 1985. Poprečno življene 6 let. Svežnji po 1.000 obveznic.
DAVČNE OPROSTITVE
Obveznice so oproščene vseh davkov, taks in sedanjih ter bodočih davščin v prid države ali krajevnih ustanov, vključujoč davek na dediščino in darila. Obresti in drugi dohodki od obveznic so oproščeni dohodninskega davka na fizične osebe, dohodninskega davka na juridične osebe ter krajevnega davka na dohodek.
DRUGE ZNAČILNOSTI
Obveznice so izenačene z občinskimi in pokrajinskimi listinami Blagajne vlog in posojil in so zato: vštete med vrednostne papirje, na katere je emisijski zavod pooblaščen dajati predujme: dovoljene kot jamstveni pologi pri javnih upravah; vključene med vrednostne papirje, v katere so kreditne, zavarovalne in podporne ter moralne ustanove pooblaščene, tudi mimo zakonskih predpisov, pravilnikov in statutov, vlagati svoja razpoložljiva sredstva; zakonito kvotirane na vseh italijanskih borzah.
Te obveznice daje na prodaj javnosti bančni konzorcij, ki ga vodi MEDIOBANCA po zgoraj navedeni ceni ter s poviškom za uravnavanje obresti.
Naročila se sprejemajo od 3. do 7. julija 1978 pri spodaj navedenih bančnih zavodih, razen v primeru nenajavljene predčasne zapore in se bo zadostilo zahtevam v mejah razpoložljivih obveznic, ki jih bo imel vsak zavod:
BANCA COMMERCIALE ITALIANA - CREDITO ITALIANO - BANCO D' ROMA - BANCA NAZIONALE DEL LAVORO - ISTITUTO BANCARIO SAN PAOLO Dl TORINO - BANCO Dl NAPOLI - MONTE DEI PASCHI Dl SIENA - BANCO Dl SICILIA - BANCO Dl SAR-DEGNA - CASSA Dl RISPARMIO DELI.E PRIVINCIE LOMBARDE - CASSA Dl RISPAR-MIO Dl TORINO - CASSA Dl RISPARMIO Dl GENOVA E IMPERIA - CASSA Dl RISPAR MIO Dl FIRENZE - CASSA Dl RISPARMIO Dl VERCELLI - ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE Dl RISPARMIO ITALIANE - BANCA POPOLARE DJ NOVAKA BANCA POPOLARE Dl MILANO - BANCA POPOLARE Dl BERGAMO - ISTITUTO CENTRALE DELLE BANCIIE POPOLARI ITALIANE - BANCA NAZIONALE DEL-L AGRICOLTURA - BANCO DT SANTO SPIRITO - BANCO AMBROSIANO - ISTITUTO BANCARIO ITALIANO - BANCA TOSCANA - BANCA CATTOLICA DEL VENETO CREDITO ROMAGNOLO — BANCA PROVINCIALE LOMBARDA — BANCA D’AMERICA E DTTALIA - CREDITO COMMERCIALE - BANCO LARIANO - CREDITO VARESINO BANCA S. PAOLO-BRESCIA - BANCO Dl CHIAVARI E DELLA RIVIERA LIGURE BANCA Dl LEGNANO — CREDITO LOMBARDO — ISTITUTO CENTRALE Dl BANCHE E BANCHIERI - ISTITUTO Dl CREDITO DELLE CASSE RURALJ ED ARTIGIANE