Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Fismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
Vsem enake žlice?
Pravkar smo iz dnevnih poročil izvedeli, da sta dve veliki industrijski podjetji, Bor in Trep-ča d. d., ki sta last tujega kapitala in delujeta na naših tleli in v nemali meri po zaslugi naših jugoslovanskih žuljev z velikanskimi milijonskimi dobički, bili deležni velikih ugodnosti s strani naših državnih oblasti. Za izpopolnitev starih iu zgraditev novih industrijskih obratov sta obe podjetji oproščeni pri uvozu potrebščin za svoje obrate vsakršne carine itd.
5Vasa gostoljubnost
Slovanska gostoljubnost je znana po vsem svetu, jugoslovanska pa menda nesporno pred-njači. Mi seveda nimamo nič proti temu. Prav veseli smo, če gre slava jugoslovanskega imena v najlepšem zvoku v široki svet. Vsem gostom na naših tleh želimo in iz srca privoščimo vse dobro in celo najboljše. Če je obilje tolikšno, da lahko postrežemo gostom z oprostitvijo carin, čemu jim ne bi izkazali te prijaznosti?
Pri tem nam seveda nihče ne sme zameriti, če mislimo nekoliko tudi sami nase. Ne morda iz nevoščljivosti, ampak tako nekako iz prirojenega čuta za enakopravnost.
Kakor namreč privoščimo drugim vse dobro, tako ne smemo in ne moremo pozabiti sami nase. Pri tem si mislimo, da je poleg imlustrijca tudi kmet tisti, ki je potreben pomoči pri svojih investicijah. Nihče ne bo zanikal dejstva, da se kmetje, zlasti kjer je gospodarska struktura podobna kakor v Sloveniji, borimo s silnimi in trajnimi gospodarskimi težkočami, ki se zde skoraj nepremagljive.
Kmolska zilavost
Že sama okolnost, da kmetje kljub temu ne klonemo, zasluži priznanje. Kes je tudi, da smo tega priznanja v besedi bili že večkrat in z visokih mest tudi deležni. Vsekakor je to vsaj nekaj, želeli bi pa vendar nekoliko drugačne pozornosti.
Samo pomislimo, kako neugodne so razmere za nas. Uspeh našega dela je vedno neprera-čunljiv, ker je odvisen od nebroj okoliščin, ki so večinoma izven območja našega vpliva. Kmetovo delo je en sam riziku. Kmet ne more ukazovali vremenu, ne more preprečiti toče ne odstraniti suše; viharji mu niso pokorni, nalivi se nič ne zmenijo za njegovo brezupno bolečino. Industrijec točno ve, koliko kosov tega ali onega fabrikata bo izdelanih iz določene količine materiala v njegovi tovarni. Zato lahko do pare natanko preračuna stroške vsake proizvodnje. — Kmet tega nikoli ne more. Ce poseje mernik žita, ne ve, ali bo zato dobil štiri, tri, dva, eno samo četrtino ali pa celo nič. — Industrijec izdelano ali napol izdelano blago lahko vskladišči in z njim čaka najugodnejšega trenutka za prodajo. Kmet niti tega ne more. Že brez ozira na njegovo stisko je njegovo blago takoj da ne vzdr-
ži predolgega čakanja, ker bi se sicer pokvarilo iu uničilo.
To je samo nekaj momentov, a že ti dovolj pričajo o usodni riskantnosti kmetskega dela. In vendar kmet vztraja in ne obupa. Če v industriji zmanjka konjunkture, skrči industrijec obrat in odpusti delavstvo. Kmet tega ne stori nikoli. Hodi dobro, bodi slabo, on leto za letom z isto ljubeznijo ponavlja svoje delo. Ali ni ta žilavost, ta življenjska neuklonljiva volja vredna dejanskega. tehtnega in vidnega upoštevanja?
%cvepne razliko
Poleg teh in podobnih težav tepejo kmeta še druge usodne bridkosti. Za svoje pridelke ne doseže malone nikoli cene, ki bi bila vsaj v približno pravičnem sorazmerju s trudom in proizvajalnimi oziroma pridelovalnimi stroški. Kadar je letina slaba in pridelka malo. so sicer cene za kmeta kolikor toliko Mgodfotv toda kaj mu to pomaga, ko mu pa manjka bla<>;a za prodajo! Kadar pa je pridelka dovolj, padejo cene tako, da mora kmet prodajati v izgubo.
Na drugi strani dobro in trdno organizirana industrija lahko drži cene za svoje izdelke vedno na primerni višini. Tako mora kmet potrebščine, ki jih mora kupovati, vedno drago plačati, brez ozira na to, kako je svoje pridelke prodal. Po vsem svetu se politiki, državniki, znanstveniki in gospodarski strokovnjaki trudijo, kako bi ublažili ta prepad, ki pomeni rak-rano sodobnega gospodarskega ustroja. Prepričani smo, da tudi pri nas najboljši ljudje ne puščajo tega vprašanja v nemar. Gospodarske ankete, navdušeni govori in često jako učeno in močno blagorečno pisani članki nas v tem prepričanju še utrjujejo. Zato menda smemo tudi mi v najboljšem namenu svetovati kaj malega.
Snako žlico i
Seveda mi ne znamo učeno in visoko doneče razpravljati o tem. Vprašanje je namreč takšno, da nas skeli do samega mozga. Zato bo naš nasvet preprost in pošten — kakor je preprosta in poštena kmetova duša. Pravimo takole:
Ce priznavamo industriji za olajšanje njenih investicijskih težav tako važne in velike davčne in carinske ugodnosti, priznajmo jih tudi kmetu. Iz sjjredaj le v bežnih orisih prikazanega prereza namreč vidimo, da je kmet prav tako nesposoben za investicije kakor milijonska dobič-kanosna industrijska podjetja. Iz prakse pa vsi vemo, da so tudi kmetska gospodarstva leto za letom potrebna investicij: orodje, stroji, umetna gnojila, izboljšanje semen, vzdrževanje gospodarstvu potrebnih poslopij in še mnogo, mnogo drugega. Odkod naj kmet vzame sredstva za vse to, če stalno dela z izgubo, kakor smo videli in kakor je pri nas vsakomur znano? To je nerešljiva naloga. Zato pa kličemo: Bog daj dobro vsem slojem in stanovom, hkratu pa zaradi pravičnosti
in ljubega miru tudi vsem vsaj približno enake žlice. Zaradi izenačenja in okrepitve čuta enakopravnosti torej želimo:
1.	Oprostitev zemljarine za vsa pasivna kmetska gospodarstva.
2.	Carine prost uvoz vseh poljedelskih strojev in drugih potrebščin (umetnih gnojil, orodja, blaga, tkanin), v kolikor so potrebni pasivnim kmetijam.
3.	Najsiromašnejši kmetje, bajtarji in kmetski dninarji naj se oproste vseh davkov in dajatev toliko časa, dokler si tako ne opomorejo, da bodo lahko ta bremena prenašali brez ogrožanja lastnega obstoja.
4.	Vse tiste kmetske ljudi, ki kljub volji do dela in sposobnosti za delo ne morejo uiti sebe niti svojih preživljati z delom, ker ga ne dobe, je treba zaposliti pri občekoristnih investicijskih delih; pri gradnji cest, regulaciji rek, osuševanju močvirij, pogozdovanju golieav in sploh ustvarjanju takih vrednot, ki jih posameznik n« zmore, ki pa so za splošnost nujne in neobhodno potrebne.
Glede sredstev za izvedbo teh nasvetov smo takih misli:
Kakor kmet žrtvuje za skupnost, za naroil in državo vse. kar premore, tako naj tisti, ki jim ne primanjkuje, žrtvujejo del svojega izobilja za blagor skupnosti. Ne želimo in nočemo nobenega nasilja, ampak samo nekoliko iskrene in poštene socialne uvidevnosti. Prepričani smo namreč, da, smo vsi brez razlike na poklic in stan v prvi vrsti ljudje in imamo vsi v jedru iste ali vsaj močno podobne življenjske potrebe; ker pa smo hkratu vsi prah in se v prah povrnemo, tudi enake osnovne pravice.
Sklop
Naj za danes končamo. Poglede, ki smo jih naznačili, in želje, ki smo jih izrazili, že dolgo nosimo v srcu. To je stara pravda, ki i vekovi spreminja svojo zunanjo podobo, a ostane v jedru vendar neprenehoma ena in ista. Kmet želi to, kar mu gcf. Nobenega stanu ne prezira, nobenega ne zaničuje. Priznava potrebo raznolikosti v sestavu človeške družbe, priznava raznolikost dela in njegovega pomena. Prav zaradi tega pa se tudi zaveda pomembnosti svojega kmetskega dela. S kruhom in mlekom si človek lahko ohranja življenje, z jeklom in ekrazitoin nikoli. Brez kruha ni znanosti ne umetnosti ne industrije, a kruha ni brez — kmeta. Tega naj se zaveda vsakdo, kdor presoja naše misli, želje, besede in di-janja, pa bo priznal, da je pravična naša zahteva po enaki žlici za vse.
Ta zahteva je toliko bolj pravična, ker kmetje vemo, da smo pri dajatvah bolj upoštevani kakor kdorkoli, ne morda številčno, ker paft nimamo, ampak socialno, ker ne morenu) dajati iz bogastva, ampak iz svoje revščine.
Dva čuvarja miru
bo tudi il ust drugih odgovornih državnikov slišal besedo, da ne bodo govorili z orožjem.
Preetoliea Francije je bila pravkar pofzori-£če nevidenega sijaja, ki ga je priredil francoski narod predstavnikom največjega cesarstva sveta, angleškemu kralju in kraljici. Vnanjost pa ima često le namen, prikrivati resnico in z varljivimi slavnostni i obrniti oči ljudstva od stvari, ki se v bistvu tičejo njegovega življenja, varnosti in sreče. Ako bi ne bile izgovorjene besede, prav težke po svoji vsebini, bi ves ta sijaj pomenil le lep, a hitro minljiv dogodek. Tako pa predstavljajo vnanja lepota in poudarjeni cilji skladno soglasnost, ki je pomembna za cel evet.
Zmagovalci in premaganci v svetovni vojni
Kdor dobi po očetu domačijo, še s tem ne dobi zagotovila, da bo v miru in brez skrbi preživel dneve svojega življenja. Le breme se je prevalilo na druge rame. Mnogo je treba žrtvovati za obstoj, mnogo za napredek. Napori nikoli ne počivajo, narava sama skrbi za večni nemir, za neprestano nevarnost.
Anglija in Francija sta si po ogromnih deležih razdelili to, kar sta izgubili poraženi državi 'Avstrija in Nemčija. Toda prvi dan po premirju je začela priprava z namenom, dobiti nazaj vse zgubljeno. Poskusi Habsburgovcev z obnovitvijo 'Avstrije so propadli. Ni tako z Nemčijo. Prebivalstvo te države je že doseglo 75 milijonov, toliko, kolikor približno imata skupaj Anglija in Francija (brez kolonij). Delavnost, vztrajnost in sposobnost nemškega naroda so znane. Hitler je pod svojimi zastavami združil vse Nemce ravno največ zalo, ker je stalno oznanjal voljo po odpravi krivic, ki jih je Nemčiji prinesel mir 1918. leta.
Nemčija stremi po kolonijah, zemlji za naselitev, po trgovskih potili in področjih. Afriške in azijske kolonije, ki jih danes uživata Francija in Anglija, smatrajo za svojo last, ki jim po pravo pripada. Ker pa je navada, ki je zgodovina še nikoli ni ovrgla, da nihče ničesar prostovoljno ne odstopi, je povsem naravno, če | Nemčija svoje želje podpira z orožjem, ki vselej odloča dokončno.
Oboroževanje
Odtod neprestano oboroževanje. Zmagovalci od včeraj so v nevarnosti, da bodo dajali nazaj, kar so si prisvojili in da morebiti izgube še kaj, kar so že preje imeli. Premaganci od včeraj obnavljajo svoja stremljenja po svetovni nadvladi. Drug za drugim nalagajo ogromne davščine, najemajo posojila in nakladajo narodom težka dela. Eni, da ohranijo svojo posest, drugi, da si pomagajo iz obupnega položaja. Pomisliti je treba namreč, da sta Anglija in Francija pre-nasičeni vsega. Nemčija in z njo Italija vred pa imata v izobilju Ie ljudstva, vsega drugega . pa premalo. Človek občuti, da je pri takem položaju krivično, ako je zemeljsko bogastvo tako napačno razdeljeno, da ga tisti, ki ga posedujejo, ne morejo izrabljati, a ga obenem ne puste izrabljati tistim, ki ga nimajo.
Nemčija in Italija ne moreta trajno živeti y pomanjkanju. Prej ali slej se bodo pri njih v skrajni meji pokazale posledice preobljude-nosti, prej ali slej bo moralo priti do notranjih eocialnih bojev, ki so danes potlačeni v eno, a tesno odejo, ali do vnanjih akcij, do vojn.
Vlade ne marajo puščati oblasti. Omogočale bodo socialne prekucije. Obstoj si bodo podaljševale s prenosom bojev na polja, kjer vsak narod propade, če ni enoten. To je izven notranjosti.
Dvoje dokazov o tem
Italija in Nemčija sta že pred leti otvorili vrala temu, drugemu izhodu. Pohod v Abesinijo naj bi Italiji zagotovil posest surovin, ki jih nima doma in uvrstil naj bi jo med kolonialne velesile. .Velik cilj, vreden skupnih naporov veli-
kega naroda. Posest Abesinije so priznale Italiji vse države, razen Anglije, Francije in Amerike. Le velike, bogate sile najdejo vsak dan kak pogoj, ki naj bi bil preje izpolnjen, predno se prizna Italiji lastninska pravica nad Abesinskim ozemljem. Zveza med Italijo in Nemčijo predstavlja za vse druge trajno osporavanje njih posesti, ogrožanje miru.
Vojna, ki ni domača državljanska, temveč le vojna proti Španiji, je poprišče, kjer velesile preizkušajo svojo moč in zlasti odločnost ene ali druge strani glede vzdržanja miru v ostalem svetu.
Velesile ne dajo ničesar
Francija in Anglija sta po ustih svojih vrhovnih poglavarjev te dni razglasili vsemu svetu, da bosta branili mir, to je stanje, ustvarjeno po vojni leta 1918. Vse ogromne žrtve v oboroževanju njunih nasprotnikov naj ne zale-žejo prav nič. Stradanja ljudstev so bila brez pomena. Kdor ve, kaj je vojna, prenaša težave miru do skrajne meje. — Tako je povedano vsem, da bodo zadeli ob trdno voljo Francije in Anglije. Razglas o volji po miru pa je podprt z neizčrpnimi vojnimi silami obeh držav in z izjavo, da so te države vendarle pripravljene mirnim potom razgovarjati o preureditvi sveta. Ta preureditev naj bi se ne tikala meja, temveč predvsem gospodarskih zadev, ki ljudem dajejo kruha in življenja. To pa je jedro vseh odnosov človeštva.
Vojne rušijo, uničujejo, iz njih za noben narod ni haska. Zato se bo svet oddahnil, če
Pomen za nas
V vojni gre zmeraj za skrajnost. Svetovna vojna je potegnila v svoj vrvež vse male narode in države, dasi največ ni šlo za njihove koristi.
Če danes dve sili, združeni celo tudi še z Ameriko, zagotavljata, da bosta čuvali mir, je to za nas največ, kar si moremo želeti. Mlada država, ki ima neštete naloge pred seboj, jih more izvršiti le v miru. Poleg tega so posledice prejšnje vihre še povsod zaznavne, zlo še ni odstranjeno. Eno pogorišče za drugim uniči vsakega gospodarja, še neprimerno hujše pa prizadene požar, ki nima meja.
Vnanji mir pa je tudi pogoj notranjega. Neizprosno žrelo pravičnosti požira sicer vsako nasilje in njih tvorce, Nasilniki pa se čutijo najbolj varne, če lahko grozijo z večimi nevarnostmi. In če jih ni, odpade vsak pogum, ki živi od ponižavanja človeka.
Saj sta poglavarja obeh držav tudi poudarjala, da njune narode veže ideal pravičnosti in demokracije, to je tista oblika vladanja, ki ji je temelj človečansko sožitje, a ne surovo iz<-koriščanje.
Ne za obdržanje krivične posesti, temveč v zgodovinsko preizkušenem znanju, kdo je nasilne jši in krivičnejši, se zedinjajo bolj človeški, demokratični narodi v obrambi miru.
Zato, ker smo pristaši miru na zunaj in znotraj, zato, ker vemo, da bo trajen mir odprl vrata pravičnejšemu sožitju tudi v notranjosti držav, pozdravljamo stremljenja velikih sil po miru.
Voldru&ib slo Ie2 femcisfec
svobode
Danski zunanji minister M. P. Minh je ob lSOletnici osvoboditve
(lanskega kmeta objavil v beograjski »Samoupravi« pričujoči članek, ki ga zaradi njegove zanimivosli v prostem prevodu v celoti objavljamo. (Op. ur.)
Danski kmetje so imeli prav, ko so sklenili proslaviti reforme, ki so bile izvedene pred 150 leti in s katerimi so se kmetje oprostili odvisnosti, ki je trajala stoletja. Kaijti kmetski stan se ije na Danskem, kakor sploh tudi v več drugih državah, nahajal v podrejenem položaju. Bili so sicer manj odvisni od svojih gospodarjev, kakor njih nemški tovariši, zato pa bolj, kakor švedski, norveški ali francoski kmetje. Njih gmotne in gospodarske razmere so se menjavale, kakor je to pač navada: slabšale so se v časih slabih žetev ali vojne ali kadar so bile cene kmetijskih pridelkov neugodne, izboljšale pa so se, kadar so bile cene živil in živine pravične. Odvisnost pa je stoletja ostajala ista, naj so bili časi dobri ali slabi.
V dobi, ko so se pričele reforme (okrog 1788. leta), so bili kmetje priklenjeni na zemljo. Da zagotove vojski rekrute in gospodarju delovno silo, so bili prisiljeni ostati na gospodarstvu, ki so mu pripadali, na vsak način ves tisti čas, kolikor dolgo so jih smatrali, da so sposobni za delo. Plemiči so imeli v veliki meri tudi sodno oblast nad svojimi kmeti, ti pa nasproti plemstvu veliko število neomejeno težkih obvez glede dela, živil in denarja.
Absolutistična monarhija, vpeljana na Danskem leta 1660., je bila v nekem oziru demokratska. Kralji so smatrali za kraljevsko dolžnost, da izboljšajo položaj vsemu prebivalstvu, posebno pa, da pomagajo šibkejšim, tistim, ki niso mogli braniti sami sebe. Seveda pa dolgo časa ta dolžnost ni prišla v polnem obsegu do veljave, ker je bila izza svojega začetka vlada v rokah plemiških predstavnikov, a kmet odvisen od plemstva. Medtem pa je misel, da mora kraljevska oblast varovati kmeta, napredovala od trenutka do trenutka, ko je plast uradnikov.
ki so prihajali iz meščanskih vrst, začela poleg plemstva sodelovati v oblasti in so se mnogi izmed njih jeli zanimati za kmetovo iisodo.
Agrarne reforme pomenijo enega izmed elementov (prvin) socialne transformacije (pre-osnove) že v očeh sodobnikov, pa tudi potomstva. Značilne so za vse reformatorsko delo tega razdobja. Če pa pomenijo najvažnejše dejanje v napredku zadnjega dela 18. stoletja in v prvih letih 19. stoletja, ne smemo pozabiti, da je lo samo del celote, ki je bila vsa prežeta z istim duhom. To razdobje sploh označuje cela vrsta uspehov: ostvaritev dobrega uradniškega kadra, popolna preureditev ljudskega šolstva, ustanovitev nove organizacije, ki je sposobna, da v bodoče velja kot temelj za nadaljnji razvoj, pospeševanje vseučilišč in drugih ustanov za višjo izobrazbo, razširjenje svobode v trgovini ter po-boljšanje in izpopolnjevanje v upravi. Vse to pomeni novo Dansko, ki je tedaj nastajala.
Odločilne činiteljice, ki so omogočile uresničenje teh reform, so bile splošne ideje o svobodi in socialnih reformah, ki so se pojavile v Franciji in na Angleškem in so v zadnjih letih 18. stoletija zmagale tudi na Danskem. Te ideje so prodirale tudi pri delu nemško-danskega plemstva, ki je v tej dobi imelo precej vpliva na vlado. Te ideje so prodrle tudi do uradništva iz meščanskih vrst, ki si je v tej dobi že delilo oblast s plemstvom. Odnosi celote do Norveške so imeli v tem oziru vpliv, ki ga ne kaže podcenjevati. Norvežan Ludvik Hohlberg je bil tisti, ki je prvi utrl pot idejam, prihajajočim iz zapadne Evrope. Tudi mož, ki je prvi izdelal novo kmetijsko zakonodajo, Kr. Kolbjornsen, je bil rojen na Norveškem in je poznal tam kmetski sloj, ki ge živel v mnogo bolj svobodnih razmerah kakor kmetje na Danskem. Ideje, ki so prihajale iz tujine, so se na ta način družile 9 skandinavskimi tradicijami in so tako služile kot vzpodbuda danske kmetske osvoboditve.
Za zboljšanje kmetskega položaja ni bilo dovolj, da se jim vrne samo svoboda. Treba je b»k» urediti tudi pravno stanje v odnosih do gospo-
Sarjev, določiti denarne obveznosti in dajatve, fzagotOviti njih pravice na zemlji, ki so jo obdelovali itd. Enako pomembna je bila razdelitev kmetske zemlje, ki so jo dotlej obdelovali skupno. Prej je bila kmetova delavnost okrnjena zakadi njegove odvisnosti od grofa, kateremu je bil dolžan žrtvovati določeno število delovnih Vlili. Manjkalo je vzpodbude za energično delo, ker so bili koristi v veliki meri deležni gospodarji. Poleg tega si je pridni kmet težko izboljšal svoj položaj, ker ije bil vezan na vaške šege an običaje, ki se jim je moral ukloniti. Kasneje se je to spremenilo. Vsak kmet je obdeloval svojo zemljo po lastni uvidevnosti in skušnjah in pod pogoji, ki so mu omogočali, da je imel tudi sam kaj koristi od dobrega dela.
Ta sprememba se ni uveljavila brez borbe. Bilo je mnogo protestov v imenu pravice in lastništva pa srditih napadov na reformatorje, posebno na Kr. Kolbjornsena, toda nemilost kraljevega princa je dosegla vsakogar, kdor se je upiral novim ukrepom.
Danes je vsakomur jasno, da je bila agrarna reforma silno koristna, pa ne samo za kincte, ampak za ves narod. Kmetskemu življu je zares dala poguma in je ustvarila potrebne pogoje za znatno povečanje proizvodnje in izkoriščanje konjunkture, ki jo je nudila ta doba. Torej je agrarna reforma znatno izboljšala temelje gospodarskega življenja na Danskem.
Reformatorsko delo, ki se je pričelo okrog 1778. leta, se je nadaljevalo tudi v 19. stoletju. Kakor pa so tudi bile velike reforme iz 18. stoletja, so pomenile vendar samo začetek. Osvoboditev kmeta se ni izvršila z udarom, z revolucionarnim presekom s preteklostjo. Zakonodaja 18. stoletja ije nastajala stopnjema, v razdobju 20 do 30 let. Nato je nastopil tridesetleten odmor in šele potem, ko se je posrečilo prebroditi oslabitev, povzročeno po Napoleonovih vojnah, so začeto delo nadaljevali. Približno 100 let je že, odkar imajo v danski vladi mesto izvoljeni predstavniki naroda, najprej v okviru posvetovalnih organov, pozneje pa v skupščini.
Po ukinitvi »Stavnsbaandet« (priklenjenosti na grudo) so edino kmetje ostali vojaški obve-zanci. Leta 1839. je bila proglašena splošna vojaška dolžnost. Izjemni položaj kmetov je prenehal in zavladala je splošna enakopravnost.
Kuluk (tlaka) in obveza popisa sta stopnjema izginjala. Ukinjeni so bili posebni davki, ki so obremenjevali kmeta; dninarji, ki so bili v marsičem odvisni od graščiue, so si izboljšali položaj. Polagoma so izginjali, kar pa jih je ostalo, so stopnjema pridobili iste pravice kakor ostali delavci.
Hkratu dobivajo kmetje oblast in vpliv v občinskih upravah, v glavnih svetih, zbornicah in *v vladi. Postajali so v političnem smislu enakopravni z drugimi sloji. Na zadružni podlagi ustanavljajo klavnice, mlekarne in društva vseh oblik, kjer sami gospodarijo in postajajo lastniki kreditnih ustanov. Ves ta napredek se je razvijal vzporedno z velikim napredkom intelektualnega (umskega) napredka v kmetskem sloju. Nastajajo nove šole za kmete, kjer se izobražujejo in izpopolnjujejo v raznih kmetijskih panogah.
Podčrtati je treba veliko vlogo dnevnega tiska., ki je po velikem delu v kmetskih rokah
in je v vsakem oziru dajal znaten pomen svojemu socialnemu poslanstvu.
Naj gre za malega ali srednjega posestnika lahko danski kmetje s ponosom in zadovoljstvom gledajo na razvoj, ki se je pričel 1. 1788. Teh preteklih 150 let pomeni za Dansko v resnici dobo kmetskega osvobojenja.
To seveda ne pomeni, da je tekom te dobe neprenehoma vladalo blagostanje. V današnjih časih se kakor prej menjajo razmere v kmetskem življenju sorazmerno s spremembami cen r,a živila na svetovnem tržišču. Danska je v bistvu' država, ki je gospodarstvo, najprej v manjšem, nato pa v velikem obsegu utemeljila
na izvozu svojih kmetijskih pridelkov. To pomeni, da ni mogoče s carinskimi tarifami ali drugimi obrambnimi sredstvi te vrste obvarovati proizvajalcev pred burjo, kateri te fluktuaci-je (tokovi) izpostavljajo državo. Po dolgi dobi gospodarskega razmaha je dansko kmetijstvo leta 1880. zadel hud udarec zaradi padca cen, ki ga je povzročil dovoz živil iz prekomorskih dežel.
To so seveda bila leta težav, toda danski kmet je znal vse to prebroditi s svojimi lastnimi sredstvi. Medtem ko so v Angliji kmetijstvo znižali na najmanjšo mero v gospodarskem življenju države in je Nemčija svoje kmetijstvo branila s pomočjo visokih carinskih tarif na kmetijske proizvode v škodo tedaj napredne industrije, je Danska svoje kmetijstvo preusmerila. Specializirala se je za živinorejo in živinorejske proizvode. Po zaslugi svoje pripravljenosti in sposobnosti, ki so si jo pridobili z napredkom in izobraževanjem na neodvisnih ekonomijah, so se kmetje pokazali dovolj močne in dorasle, da lahko vzdrže konkurenco s pridelki iz drugih držav. Ko se je Okrog leta 1900. položaj izboljšal, so lahko iz tega črpali zase vse koristi. Nato pa so bila leta svetovne vojne, kakor se zdi, izvor velikih pridobitev.
ftfar novi poti
Bliža se avgust in z njim obisk dr. Vlad. Mačka v Beogradu. Dolgo časa se že pripravlja ta obisk. Nekateri ga željno pričakujejo in se ga vesele, drugi se ga boje in se žalostijo. Kajti ta obisk pomeni učvrstitev zveze med zagrebško in beograjsko opozicijo in zna utrditi upravičeno one nade, ki so se pričakovale svoj čas od tako-zvanega sporazuma v Farkašiču, ki pa se niso uresničile.
Kakor hitro se je dr. Maček končnoveljavno odločil, da obišče svoje srbske prijatelje iz beograjske združene opozicije, je pričela nanj osredotočena borba od vseh strani. Propadlo je tudi upanje, da bo Maček večno tičal v Zagrebu in Kupincu prekrižanih rok. To stanje se z beograjskim obiskom preneha. Kajti temu obisku bodo sledili še drugi in drugod. Narod prisluškuje in postaja pozoren. Vse je v pripravljenosti.
Toda, kdor pozna razmere na Hrvatskem, mora priznati, da se pri bodočih volitvah ne more uspešno pojaviti razuu dr. Mačka nobena druga politična stranka na Hrvatskem. Res je pričelo ponekod močno godrnanje zoper Mačkovo neaktivnost. Stari radičevci zahtevajo od njega, da gre v Beograd in se tam bori za njihove pravice. Ravno tako zahtevajo tudi ožjo povezanost s srbskimi in slovenskimi političnimi grupami, katerih program je njihovemu sličeu ali enak. In stališče teh radičevcev je bilo najbolj odločilno za beograjski obisk poleg zunanjepolitičnih momentov.
Slovenski kmetski pokret se veseli tega preobrata v zadržanju b. HSS.	,	; j H
Dr. Sat e/,
prvak b. HSS iz Sarajeva, se je mudil pretekli teden v Zagrebu iu je obiskal tudi g. dr. Mačka. Njegov obisk je v zvezi z odhodom dr. Mačka v Beograd, kamor ga bo spremljal dr. Šutej.
Strankine) gibanje
Sreski odbor omladinske organizacije JNS za konjiški okraj je sklical v soboto 16. in v nedeljo 17. julija ustanovne občne zbore občinskih organizacij v Konjicah, Žrečah, Stranicah in Vitanju. Vsi občni zbori so bili prav lepo obiskani. Poleg mladine so se jih udeležili tudi starejši pristaši in naši zavedni kmetski možje. Lahko rečemo, da je ogromna večina zavedne kmetske in delavske mladine v naših vrstah in da jo prav nič ne odvrne od začrtane poti, —
Povečanje proizvodnje, ki je omogočilo, da se ta razvoj ustvari pred vojno, pa je veljalo veliko žrtev. Treba se je bilo zadolžiti in dolgovi so tako narasli, po eni strani zaradi posojil za zgraditev stavb in amelioracijo kultur, po drugi strani pa zbog delitve premoženja med dediče. Vojna leta so pretirano dvignile cene poljedelskih posestev. Tisti, ki so tedaj kupovali, so se pogosto dušili pod bremenom pretežkih dolgov. Ta bremena so se morala v hudih časih' zdeti mnogim isto, kar so nekdaj pomenile dajatve plemstvu. Po vojni so namreč, kakor se to vedno dogaja, napočili hudi časi. Težave so bile posebno občutne v času svetovne krize, ki traja, kakor vidimo, že 8 ali 9 let in ki je pripravila velesile do tega, da izvajajo politiko strogega protekcionizma, ki je zlasti naperjen proti uvozu kmetijskih proizvodov.
Nihče danes ne more slutiti, kakšni bodo pogoji za dansko kmetijstvo v prihodnjih letih. Brez dvoma pa bo v tem vprašanju razvoj svetovnega gospodarstva igral veliko vlogo. Enako je res, da je zaradi reform, započetih v 18. stoletju, kmetski sloj na Danskem bolj kakor v večini drugih držav usposobljen, da se upira težkim časom in izkoristi vse možnosti, ki se mu bodo odprle v kakem ugodnejšem razdobju.
Socialna in nacionalna zavest sta globoko prodrli v našo vas. Zavedna kmetska mladina postavlja nove nacionalne ideale na očiščena mesta: Nepremagljiva Jugoslavija, po tisoč letih priborjena nacionalna država in v njej svoboden narod. Samo v okviru Jugoslavije je zajamčena nacionalna in politična sVoboda Slovencev iu samo v njej si lahko kmetsko-delavski narod iz-vojuje socialno pravičnost kot nosilec državne misli in izvor vse oblasti.
S temi ideali je prežeta nacionalna mladina našega podeželja.
Ona ni več opazovalec, temveč borec in stvaritelj svoje bodočnosti. Nič več ni slepo pokorna, temveč udarno disciplinirana. Nobenega strahu ne pozna pred nasprotnikom.
Tega se novi mladi rod globoko zaveda. Zato ije v borbi neustrašen in nepopustljiv.
0 tem in še o vsem drugem se je mladina pogovarjala na konjiških občnih zborih, na katerih sta poročala predsednik OJNS tov. inž. Jože ltus in narodni poslanec Milan Mravlje.
Mladina ju je razumela in jima živahno f rl-trjevala.	■
•v
Šefi opozicije se zbirajo
V Beograd so prispeli te dni gg. Ljuba Da-vidovič, Večeslav Vilder in dr. Šutej. Na sestanku so razpravljali o organizaciji prihoda dr. Mačka in o delu skupne konference.	,
Spremembe pri „Jutra"
Zadruga »Napredni tisk« je kupila od g. Adolfa Ribnikarja delnice »Narodne tiskaruec in delež pri »Jugografiki«, ki izdaja »Jutror, »Domovino« in druge liste. G. Adolf Ribnikar
je prevzel v svojo last »Mariborski večernik Jutra«.
Vladimir Radie,
sin pok. St. Radiča, od svoje vrnitve v Jugoslavijo kritizira delovanje vodstva hrvatskega narodnega pokreta, ki mu očita, da se je izneveril programu HSS in zavrgel politična ter socialna načela, ki jih je postavil njegov oče. Zlasti napada Vladko Radič okolico dr. VI. Mačka in naziva samozvance vse one, ki govore v imenu hrvatskega naroda in b. HSS. V svojem glasilu »Narodni vale zahteva sklicanje glavnega odbora b. HSS. Sličen posel je opravljal že celo vrsto let tudi prof. Maštrovič, ki je stal za časa Štefana Radiča v prvili vrstah Hrvatske seljačk®
Doma in drugod
stranke. G. Maštrovič izdaja s podporo tednik »Dom«.
Zagrebški listi poročajo, da se bosta VI. Radič in prof. Maštrovič združila v skupno akcijo in poskušala obnoviti b. HSS tako kakor je bila ob smrti pok. Št. Radica.
Eetošn fa žilna letina
Po podatkih iz posameznih držav je pričakovati letos prav obilno pšenično letino. V Zedinjenih državah pričakujejo rekordno letino, ki naj bi znašala po cenitvah od 1. julija 272 milijonov meterskih stotov (1 milijardo bušljev). Tako visoke cenitve v Zedinjenih državah niso zabeležili že 23 let. Ce bo pridelek res tako obilen, bodo imele Zedinjene države izvozni presežek okrog 90 milijonov metrskih stotov. Kakor je znano, so imele Zedinjene države leta 1935. in
1936. zelo slabo letino, ki je dosegla le polovico letos predvidene rekordne letine. Tudi v Kanadi pričakujejo obilen pridelek.
Evropske izvozne države bodo imele za 10% večjo letino, kakor v preteklem letu, pa tudi v uvoznih državah pričakujejo v splošnem nekoliko večji pridelek, čeprav bo v nekaterih državah tudi manjši. Rimski institut ceni pričakovani pridelek Evrope na okrog 450 milijonov meterskih stotov. Tako obilnega pridelka Evropa pa ni imela, razen v letu 1933. Lani je znašal pridelek v Evropi 420 milijonov meterskih stotov. Nadalje ceni rimski institut, da bi pridelek pšenice na severni poluti presegel letos 1 milijardo meterskih stotov, kar bi pomenilo, če ne pride do nepričakovanega poslabšanja, doslej še nikoli zabeležen rekord. Letošnji svetovni pridelek bo za 10% večji nego je bil lani, in 15% večji neko znaša povprečje od leta 1932. do 1936.
Tudi v naši državi po napovedih pričakujejo ugodno žitno letino.
Kaf se godi po svetu
V srednji Evropi	,
se je položaj po mnenju nekaterih angleških krogov vsaj toliko izboljšal, da se ni bati trenutno neposredne vojne nevarnosti. Po izjavi samega Chamberlaina je prišel Hitlerjev adjutant Wiedemann v London zaradi uradnih razgovorov z lordom Halifaxom, vendar ne v kakem izrecnem zunanjepolitičnem vprašanju.
Po francoskem mnenju gre za načrt o končni ureditvi sudetsko-nemškega vprašanja. Pobuda da ije baje prišla iz Londona.
Maršal B I ii e h e r je prevzel vrhovno poveljstvo nad ruskimi vojnimi silami v Sibiriji in s svojim nastopom oplašil Japonce.
Razni listi ugibajo različne podrobnosti, vendar se vsi strinjajo v tem, da gre Nemčiji za to, kako bi Anglijo in ostali svet prepričala, da noče Češkoslovaški nič žalega. Kaj se v resnici kuha v tem loncu, je težko reči, ker je angleška diplomacija že toliko spretna, da nikomur ne pusti privzdigniti pokrova.
O angleško-francoskem prijateljstvu
pravijo glasovi iz Moskve, da ga bo Rusija šele tedaj odobravala, če se bo ta politika prijateljstva v celoti obrnila proti avtoritarnim državam.
Za politične begunce
iz Avstrie in Nemčije je v Evianu zasedala posebna begunska konferenca, ki je z zadovoljstvom ugotovila, da je več držav izjavilo pripravljenost, odpreti svoje ozemlje za naselitev beguncev v večji meri. Obenem ugotavlja z zadovoljstvom, da so države, ki so že prenaseljene, kljub vsemu izrazile svojo pripravljenost, da pomagajo k rešitvi perečega vprašanja, zlasti pa, da dovolijo emigrantom začasno zavetišče. Ob J
koncu pravi resolucija, da smatra rešitev vprašanja za tako nujno, da se ima delo nadaljevati tudi v času do 3. avgusta. V to svrho pooblašča za vodstvo poslov svojega predsednika Taylora ter častnega predsednika Berengerja.
Zastopnik Francije, senator Henry Beren-ger, je povabil vse voditelje tujih delegacij in zastopnike krajevnih oblasti na večerjo. Pri tej priliki se je zahvalil zastopnikom 32 narodov, ki so prišli v Evian sodelovat k rešitvi zelo plemenite naloge, in ker so izbrali prav Francijo za kraj svojih pogajanj. Za Berengerjem je govoril norveški delegat Anton, nakar je v imenu držav latinske Amerike govoril Garcia Calderon, ki je čestital Franciji k narodnemu prazniku. Končno je govoril še Taylor, ki se je zahvalil Berengerju za vodstvo konference ter obenem čestital Franciji k narodnemu prazniku.
Italija—Madžarska
Predsednik madžarske vlade Imredy in zunanji minister Kanya sta službeno obiskala Rim. O tem obisku je bilo izdano službeno poročilo, ki naglaša, da ostanejo po razgovorih med zastopniki Italije in Madžarske rimski protokoli še nadalje docela v veljavi. Tako se bo torej Madžarska v svojih političnih težnjah še nadalje gibala skladno z osjo Rim—Berlin. To soglasno podčrtavajo tudi poročila italijanskih listov in okolnost, da je predsednik madžarske vlade še po končanem" uradnem obisku za nekaj časa kot zasebnik ostal v Rimu.
Iz španskega kotla
Končno se vendar zdi, da se španska žalo-igra bliža koncu. Republikanska vlada je baje pristala na angleški predlog o umiku tujih prostovoljcev, z druge strani pa prihajajo poročila, da je tudi general Franco pristal na ta predlog.
Medtem seveda trajajo boji dalje. Republikanci in frankovci poročajo o hudih bojih na raznih bojiščih. Oboji vedo tudi povedati o nasprotnikovih izgubah in lastnih uspehih. Republikanci poročajo, da so frankovci bombardirali vas Castuera. V tej bitki so izgubili 8 letal, republikanci pa 3.
Seveda vsi ti obojestranski delni uspehi ali neuspehi ne moreijo podati resnične in verne slike o položaju v Španiji. Tragična je pač okolnost, da na tej zemlji krvavi na tisoče domačinov in tujcev, usoda težko preizkušenega naroda pa se vendar odloča čisto drugje. To je največji nauk španske državljanske vojne.
Japonsko-ruski spor
zavzema vedno ostrejše oblike. Japonska grozi z uporabo sile, ako Rusija^ ne bo upoštevala njenih dosedanjih protestov.
Po vseh vesteh je ozračje med Rusijo in Ja-
ponsko zaradi obmejnih incidentov v Mandžuriji tako napeto in naelektrizirano, da res ni oboroženo obračunavanje izključeno. Vprašanje je le, kdo je te spore povzročil. Da niso nastali slučajno, bo na takem ozemlju vsakomur jasno. Vsekakor jih nekdo želi, a kdo je to, je seveda veliko vprašanje. Utegnilo bi celo biti mogoče, da si trenutno tega ne želita niti Rusija niti Japonska, temveč vodijo niti drugam. Toda kdo bi mogel reči jasno besedo o tem vozlu?!
To in ono
■	Nov avtomobilski izum. Avstralski tehnik \Vatson je prijavil oblastem nov avtomobilski izum. S posebnimi napravami more voziti avtomobil tudi v stransko smer.
■	Rusi prvi. Ruski letalec Grodjanski je dosegel s svojim športnim letalom nov višinski rekord 7.390 m. Dosedanji rekord so držali Francozi s 5.000 m višine.
■	Angleška mornarica v naših vodah. Sredozemska eskadra angleške vojne mornarice je te dni obiskala jugoslovanske luke. Angleži so bili sprejeti z velikimi častmi.
■	Italijanske vojne ladje so prispele pretekli teden v naša pristanišča in obiskale našo vojno mornarico.
■	Električna riba. V Južni Ameriki v reki Orinoku živi tako zvana električna jegulja, v vrsto krapov spadajoča riba, v kateri se nahaja do 500 voltov napetosti močan električni tok. Riba je dolga 2'5 m in tehta 25 do 30 kg.
Kraljica mati Marija
Po daljšem bolehanju je dne 18. t. m. proti včeru na gradu Peleš pri Sinaji umrla romunska kraljica mati Marija v starosti 63 let, mati naše kraljice Marije.
Pokojna je bila Angležinja po rodu, a se je po poroki s pokojnim romunskim kraljem Ferdinandom, tedaj prestolonaslednikom, z vso ljubeznijo oklenila nove domovine. Bila je izobra- -žena in nadarjena. Uveljavljala se je v književnosti in politiki. Po mnenju mnogih poznavalcev je današnja Velika Romunija v glavnem njena zasluga.
Z romunsko vladarsko hišo naš narod toliko bolj sočustvuje, ker je bila blaga pokojnica mati Nj. Vel. kraljice Marije in babica Nj. Vel. kralja Petra II.
Truplo pokojne so po slovesnih žalnih obredih, ki jih je opravil romunski patriarh Miron, in ob udeležbi zastopnikov vseh evropskih dvorov, velikega števila dostojanstvenikov in ob častnem spremstvu romunske vojske, prepeljali v Curtea de Arges, kjer so ga v rodbinski grobnici poleg krste kralja Ferdinanda položili k večnemu počitku.
Njeno srce so po želji pokojnice položili v zlato žaro, ki je sedaj shranjena v kapelici gradu Cotroceni, a bo pozneje prenešeno v grad Balčik, ki je bil kraljici najljubši.
Z romunskim narodom in z vso žalujočo rodbino blagopokojne kraljice žaluje v resničnem sočutju tudi naš narod, ki se v spoštovanju klanja spominu in duhu velike pokojnice.
Od 10 oseb jih ima 7 zobni kamen. Tudi Tebi grozi z izpadom zob! Varuj se ga?
SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
JVova Hitlerjeva knjiga
Po angleških vesteh namerava kancelar Hitler kmalu izdati novo kmjigo, ki bo po svojem pomenu povsem podobna njegovi prvi »Mein Kampf«. Po informacijah angleškega lista se bo knjiga nanašala na ustvaritev narodno-sociali-etične religije, ki naj bi se razširila na vsa nordijska plemena. Knjiga bo vsebovala tudi nekaj pripomb o razdelitvi interesnih sfer med Italijo in Nemčijo ter glede drugih sličnih aktualnih problemov. Knjiga bo vsekakor izredno velikega političnega pomena. Pravijo, da bo izšla že v prvi nakladi v več milijonih izvodov.
fluske netranje posojilo
Vlada v Moskvi je te dni razpisala prvo emisijo notranjega posojila za izvajanje tretjega petletnega načrta v višini 5 milijard rubljev z amortizacijsko dobo 5 let. S tem posojilom bo skupna vsota ruskih notranjih posojil narasla na 30 milijard rubljev. Pri emisiji notranjih posojil v Rusiji sodelujejo vsi sovjetski uradi in vsa podjetja, ki od delavcev in nameščencev
Ljubljanski .pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet je priredil v nedeljo 17. julija t. 1. v Šmartnem ob Savi ;>Tabor kmetske mladine«, združen s tekmo žanjic.
V zgodnjih popoldanskih urah so se pričele z vseh strani zgrinjati trume kmetskih fantov in deklet, ki so vse hitele na zbirališče povorke v Jarše. Tu jim je v pozdrav zaigrala poštarska godba na pihala. Nato so se še tovariši in tovarišice pomenkovali o delu pri Društvih kmetskih fantov in deklet, katera postajajo vsak dan bolj mogočna in prava kulturna žarišča slovenske vasi. Funkcionarji so pričeli urejevati po-vorko, ki je nudila vsem navzočim res pravo sliko prebujenja našega delovnega ljudstva.
Na čelu povorke je nesel tovariš naš »Zeleni prapor«, živ simbol volje in hotenja, s katerim hoče mladi kmetski rod ustvariti vsefmi delavnemu ljudstvu novo, svetlejšo in svobodnejšo bodočnost. Za njim sta šla dva konjenika, ki sia imela naše zastave. Sledila je godba, nato žanjice tekmovalke, odposlanstva društev in pa kolesarji. Na dano znamenje, ki ga je dal vodja povorke, je vsa ta ogromna kmetska vojska odkorakala skozi vasi Jarše, Obrije in Šmartno na tekmovališče. Ob sviranu poskočnih koračnic je mladina vzklikala kmetski ideji, katera dan za dnem osvaja naše vasi in jih druži v slogi in delu. Po vaseh je na cestah stalo na stotine in stotine kmetskih ljudi, ki so navdušeno pozdravljali to Gubčevo armado, in se ji vsi takoj pridružili ter šli z njo na tekmovališče. Ob vhodu na tekmovališče pa je že tudi stalo mnogo ljudi, ki so nestrpno pričakovali kmetsko armado. Cim je prišel ves ta ogromni sprevod na tekmovališče, je prikipelo navdušenje do viška. Vse je pozdravljalo kmetsko mladino, nosilko novega duha, duha zemlje in prave kmetske svobode. Vse te ogromne množice so se zgrnile po prostranem travniku ob tekmovali-sču, kjer je stal govorniški oder. Tu je zbrano občinstvo pozdravil predsednik pododbora tov. Avsee. V svojih izvajanjih je tolmačil pomen kmetskih taborov in tekem iz kmetskega dela. Za njim je nastopila nač. pododborovega ženskega odseka, tov. Urška Miklavec. Tolmačila je v jedrnatih besedah potrebo in pomen žene, zlasti pa kmetske žene v javnem udejstvovanju. Za svoja izvajanja je bila nagrajena z bogatim iaplavzom. Viharno pozdravljen je stopil še na govorniški oder predsednik Zveze kmetskih fantov in deklet tov. Ivan Kronovšek. Govoril je o pomenu kmetsko-mladinskih organizacij, katerih naloga in cilj je, preouiazui iu združiti
vpisane zneske odtegujejo od njihovih prejemkov. Tako je lansko notranje posojilo v višini 4'9 milijarde rubljev vpisalo 50 milijonov vpisnikov, kar priča, da gre pri teh posojilih za prisilna posojila.
vse kmetsko-delavsko ljudstvo in ga usposobiti, da bo znalo samo zastopati svoje interese. Z odobravanjem in pritrjevanjem so navzoči spremljali klena izvajanja tov. Kronovška. Ob koncu pa ni bilo odobravanja ne konca ne kraja.
Po zborovanju se je pričela tekma. Tovarišice tekmovalke so zavzele svoja mesta, tov. predsednik je dal znak in tekma se je pričela. Med občinstvom je nastalo napeto pričakovanje in ugibanje, katera bo prva. Mine komaj 7 minut in prva je že požela svoj prostor. V kratkih presledkih ji sledijo še druge in v 10 minutah je vse požeto.
Nato so vsi navzoči odšli na veselico, na tek-movališču pa je pričela s svojim delom ocenjevalna komisija. V tekmi je zmagala tov. Francka Živalic iz Št. Vida.
Mtatil
foUUo. nas ie?
V kmetsko butico marsikdaj ne gredo stvari, ki jih krščanski časopisi objavljajo svojim vernikom. Ne rečeni, da nisem tudi jaz dober kristjan, vendar pa vidim, da mojim duhovnim voditeljem račuuica ne štima in ker jim ne verujem, se bojim, da imam greh.
Zadnjič sem bral v pobožnem repku, ki izhaja vsak popoldan mesto »Slovenca« v Ljubljani, da šteje slovenski narod 2,500.000 ljudi.
Nekoliko dni pozneje sem bral v' istem trobilu, da je bil preteklo nedeljo ves slovenski narod zbran na prosvetnih taborih. In je prinesel tudi natančne številke, kako se je po taborih narod razdelil. V Lukovici je bilo 4000 duš, v Dev. M. v Polju 1000 duš in v Št. Jerneju 3000 duš, skupaj torej 8000 duš vsega slovenskega naroda. Zanima me sedaj, kdo vse ima pri slovenskem narodu dušo. Po moji visoki računici ima le vsak 313. Slovenec dušo. Bog ve, če sem tudi jaz med tistimi srečnimi.
JUsnica, sbi/taUvo- in Uinai/sti/o.
Pred leti je prišel v faro sv. Kocjana pod Golobinjekom gospod, ki je obetal skozi precej časa, da bo vsem pravi vzor. Toda nenadoma se je vse spremenilo Kot je vse preje izgledalo mnogo obetajoče, tako je naenkrat vse postalo nič. Preje njegova tako pohlevna narava se je naenkrat spremenila v neugnano grozečo. Bili I so časi, ko je človek lahko svobodno mislil, sedaj j pa naenkrat ni tega več. Gospod, ki opravlja I
Tabor kmetske mladine v Šmartnem je zopet pokazal, da je kmetska mladina vedno na delu. Z veliko samozavestjo in nezmanjšano voljo gre mlada generacija iz leta v leto k novim zmagam, ki pa so mogoče le takrat, če je vsak, ki jih hoče doseči, nanje dovolj pripravljen. Kmetska mladina se tega dobro zaveda, zato pa tiri svoje mlade moči in sile ter se izobražuje v svojih
Društvih kmetskih fantov in deklet.
*
Podhosta pri Toplicah
Naše Društvo kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo 7. avgusta veliki kmetski praznik, združen s tekmo žanjic in desetletnico društvenega obstoja. Tovariši in tovarišice! Pripravite se za to naše veliko slavje dostojno, da doka-žemo vsem svojo voljo za delo in borbo. Daljša navodila kakor tudi sporočila bodo pravočasno sledila.
Novo mesto
V. redna seja Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet se bo vršila v nedeljo 31. t. m. ob 9. uri v dvorani Sokolskega doma. Ker stojimo tik pred občnim zborom, se pozivajo vsi tovariši odborniki in tovarišice odbornice, da se seje polnoštevilno udeležijo.
službo telovadnega in glasbenega učitelja, hoče naenkrat spraviti vse pod eno kapo in v njih ustvariti posebne aparate za mišljenje. Zal, da se mu to ni posrečilo.
Sedaj namreč razsaja, da je joj. Sovraštva, ki ga prej ni bilo poznati, je na pretege. Ljudje se po njegovi zaslugi celo ne pozdravljajo več. Še sodišče ima opravka, ker se zmerjajo s hinavstvom itd. iu če potem katerega vprašaš, zakaj je to kdo rekel, ti zavito odgovori, da je davno pozabil ali pa se vsaj še ne spominja, če je še kaj rekel. Kar je bilo včeraj sveto, je danes prokleto...
Jaz, ki mlatim sedaj po teh krajih žito, ugotavljam, da sem radi resnice, ker pravim, da naj vsak misli kakor mu narekuje vest in pamet, osdvražen in zmerjan s hinavcem.
Kmetje, kaj pravite — kdaj se bodo ti gimnastiki poboljšali in služili namenu, ki bo za nas, še bolj pa za njih dober!
Denunti>fanU uUcatite se
Kmetje, pa tudi ve, drage kmetice, kmetski fantje in tudi ve drage kmetske deklice — ne štejte mi za greh in bogve kako zlo, če vam tako pogostoma kaj pojamrain o teh težkih da ne rečem strašnih časih, ko ni človek niti ponoči v listju varen, da ga zjutraj, ko vstane, psi, krave, prasci in druge domače živali javno ne denun-cirajo, »da je ponoči klical v spanju nekega čudnega odrešenika. da .je švercal v drogu saharin, da je širil dober tisk«, in sam črn vrag ga vedi koga.
Oprostite in ne štejte mi takih malenkosti za greh.
iflladina na vasi
Veliko kmetsko zmugesluvje

Domači dogodki
X V Kamniških planinah je s stene pod Košuto padel 100 m v globino Viktor Brejc, uslužbenec v tovarni Ant. Knafliča v Kamniku in se pri padcu smrtno ponesrečil. Reševalna ekspedicija je rešila truplo ponesrečenega iz prepada in ga prenesla v Stranje, odkoder so ga z avtom prepeljali v Kamnik. Žrtev planin je vzbudila splošno sočutje.
X V Celju se je pri prezidavanju zrušila nad 100 let stara hiša, last mehanika g. Vebra. Pod ruševinami ije obležal mrtev 311etni zidar Zani Ribeželj iz Lokrovca pri Celju.
X V Malih Lipljenah je strela zažgala kozolec poseslnice Ivane Sever, ki je bil poln sena in žita. Koj nato je ogenj objel pod posestnika Jožeta Severja z napolnjeno seneno in listno šupo. Obe poslopji s pridelki vred sta pogoreli do tal, v nevarnosti pa je bila vsa vas, ki jo je rešil le požrtvovalni napor gasilcev. Prizadeta posestnika sla zavarovana le za neznatne zneske iu seveda trpita občutno škodo.
X V Brezoli pri Račah je strela udarila v hišo posestnika Franca Predikake in zanetila požar, ki je uničil vso hišo in gospodarsko poslopje ter s tem povzročil 25.000 din škode.
X Proslava 201etnice Jugoslavije se je vršila preteklo nedeljo v Rušah pri Mariboru. Proslavo so organizirala nacionalna društva s Sokolom na čelu. Prireditev je veličastno potekla, dostojno velikemu namenu.
X Pri Somboru je umrla v starosti 104 let vdova obrtnika Engelmana, ki je bila najstarejša prebivalka Bačke. Vdova je postala že v 50. letu starosti in mož ji je zapustil 16 otrok. Od teh otrok živi samo še hčerka, ki je vdova nekega kmeta. Starka je živela v zadnjem času pri svojih vnukih v Baji. Zapustila je veliko sorodstvo: 65 vnukov, 34 pravnukov in 8 prapravnukov.
X Poziv dedičema. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu objavlja: Generalni konzulat v New Yorku obvešča, da je 16. marca 1937 v Jolin-stownu, Pensilvanija, umrl Smokvina Simon (sam.) iz vasi Draga, občina Sušak in zapustil nekaj imetja. Pozivamo rojake pokojnika Leo-narda in Lucijo Smokvino s Sušaka, naj se javita izseljentškemu komisariatu v Zagrebu, Pal-motičeva ulica 69, in naj sporočita svoj točen naslov, sklicujoč se pri tem na št. 9351/38.
X V Preloščici blizu Siska je tovorni avto do smrti povozil sina edinca Pavla Jankoviča Stjepana. Fant je bil star 18 let.
X V Trbovljah se je smrtno ponesrečil 231etni rudar Slavko Brinar. Zasula ga je peščena plast. Izvlekli so mrtvega izpod ruševin.
X V Vrhdoiu % pri Limbušu je izpila v trenutku obupa nad domačimi razmerami večjo količino lizola SOletna posestnica Neža Jurič. Nezavestno so prepeljali v mariborsko splošno bolnico, kjer so ji nudili prvo pomoč ter iz-prali želodec. Količina lizola, ki ga je izpila, pa je bila tolika, da ji je grlo in želodec težko razjedla. Njeno stanje je zelo resno in je le malo upanja, da bi okrevala.
X V Ribnici na Pohorju so našli v hlevu obešenega komaj 141etnega Franca Potočnika. Kaj je mladega fanta, ki je služil za hlapčiča, pognalo v smrt, ni znano. Orožništvo je uvedlo preiskavo.
X V Prepolah je ondan popoldne med nevihto udarila strela v hišo posestnice Marije Zunkovičeve. Strela je šla skozi dimnik v sobo, kjer se je mudila 161etna domača hčerka Barbara. Ker je bila v neposredni bližini peči, je strela udarila v njo in jo na mestu ubila.
X Živinske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 10. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 37 dvorcih, svinjska rdečica na 51, garje na 3, slinavka in parkljevka na 35, vranični prisad na 1, mehurčasti izpuščaj na 3, steklina na 1 iu kuga čebelne zalege ua 1.
X Na Trsatu pri Sušaku se je odigrala strašna rodbinska tragedija. Magistratni uslužbenec Franjo Troha se ni razumel s svojo ženo in sta se večkrat prepirala. Nedavno sta se zopet sprla. Med prepirom je potegnil samokres in ustrelil ženo. S tem pa tragedija še ni bila končana. V sobi sta bila tudi ženin oče in brat. Troha je oba ustrelil, potem je pa odšel v gostilno, kjer je v dušku popil liter vina in ustrelil še sebe. Od vse rodbine je ostal živ samo Trohin sinček.
Prizor z uradnega obiska angleške kraljevske dvojice v Parizu. Obisk je v vsej svetovni javnosti vzbudil mnogo zanimanja, nekaterim pa je tudi vznemiril živce. Ob tej priliki sta Anglija in Francija ponovili zagotovitev svoje miroljubnosti in medsebojnega prijateljstva, kar nekaterim tujcem seveda ne gre v račun.
X Slovensko čebelarstvo. Med drugim se moremo Slovenci ponašati zlasti tudi z modernim čebelarstvom, saj so bili prav naši veliki čebelarji učitelji mnogih drugih, večjih narodov. Naši moderni čebelarji so naš ponos. Čebelarstvo je pa važno in pomembno tudi v narodnem gospodarstvu, prehranjevanju in zdravilstvu. Da se seznanijo z vsem tem tudi tisti, ki našega čebelarstva in njegovega pomena morda še ne poznajo tako kakor zasluži, bo priredil letošnji VII. Mariborski teden od 6. do 15. avgusta tudi veliko čebelarsko razstavo.
Kaj pravijo
»Delavska Politika« poroča v 67. številki med drugim:
t
»Prav lepo kartoteko je imel tudi kaplan Križman na Jesenicah. V svoji zeleni kartoteki je imel vpisanih 900 članov, pri tajnih volitvah delavskih zaupnikov je pa dobil 200 glasov.
Kartoteka, ki je gotovo odlično urejena, ne kaže prave slike o njeni moči.«
»Trgovski list« kliče v 79. številki med drugim:
»Vesele nas lepe in najbrže tudi iskrene besede priznanja Sloveniji. Želeli pa bi, da bi tem lepim besedam sledila tudi dejanja, da bi se Sloveniji res pomagalo iz njenih stisk in težav. Katere so te stiske, je bilo povedano že dostikrat in ni treba tu ponavljati. In ko bo Slovenija teh lepili dejanj deležna, potem bo v resnici napredovala tako, da bo postala druga Švica. Danes pa to še ni — iu zakaj ni — to smo dovolj jasno povedali.«
X V Mariboru bo letos v proslavo 201et-nice, odkar obstoji Jugoslavija, v zvezi z Mariborskim tednom od 6. do 15. avgusta kulturna razstava. V nedeljo 14. avgusta pa bo prirejen velik narodni tabor. V Mariboru samem se je sestavil poseben odbor za proslavo, ki prav pridno vrši vse priprave. Nedavno je izdal mariborski župan oklic. Temu pozivu se je sedaj pridružil tudi ljubljanski župan, ki priporoča vsemu prebivalstvu Ljubljane, da se posebno narodnega tabora 14. avgusta v Mariboru udeleži v čim večjem številu ter skupno s prebivalstvom naših severnih obmejnih krajev manifestira za Jugoslavijo. Na železnici velja za udeležence 75°/o popust.
X Novo vpeljani tržni dnevi v Litiji. Ustrezajoč zahtevam in željam kupujočega občinstva, posebno pa litijskih delavskih in uradniških gospodinjstev, je občina Litija vpeljala vsako-tedenski tržni dan, ki se vrši vsako soboto dopoldne pred cerkvijo na glavnem trgu. Okoličani se zato naprošajo, da prineso ta dan svoje pridelke, v glavnem sadje vseh vrst, krompir, fižol in drugo povrtnino, perutnino, jajca, mlečne izdelke in drugo na trg v prodaj. Ker je potreba po sadju ter razni povrtnini v Litiji velika, bodo okoličani svoje pridelke lahko in dobro spravili v denar.
X Tekma letalskih modelov. Na ljubljanskem letališču so se vršile v soboto in nedeljo tekme letalskih modelov. Tekem se je udeležilo 6 narodov. Izid je bil sledeči: 1. mesto so zasedli Angleži, 2. Francozi, 3. Čehoslovaki, 4. Jugoslovani, 5. Nemci in 6. Madžari. Angleško letalce je doseglo rekorden čas 13 minut in 11 sekund. Tekme je obiskal tudi romunski princ Bibescu, ki je predsednik mednarodne letalske zveze.
X V vasi Jezero je bil nedavno umorjen 741etni kmet Ivan Rudar. Starec je živel samotarsko življenje in v njegovi staji so večkrat prenočevali potepuhi, ki so mislili, da ima skritega na vrtu mnogo denarja. Zato so ga umorili. Zadrgnili so mu vrv okrog vratu, dokler ni izdihnil. Potem so pa pretaknili vso hišo, toda denarja niso našli, ker ga ni bilo.
X V Vreli blizu Bosanskega Broda so našli včeraj obešenega 131etnega dečka Stipo Marica. Ne gre za samomor, temveč za nesrečno naključje. Deček se je igral, pa je privezal en konec vrvi za ograjo, na drugem je pa napravil zanjko in si jo položil okrog vratu. Kar mu je spodrsnilo, da je padel vznak. Tako se je zanjka zadrgnila in deček se je zadušil.
X V Ciganski Mali blizu Titela je strela ubila kmeta Rada Plavšiča v njegovem vinogradu. Mož je šel zjutraj v vinograd, pa sta ga napadla dva cigana s sekirama. Razbila sta mu lobanjo, tako da je obležal mrtev. Po zločinu sta cigana Milan in Dušan Kneževič pobegnila, toda orožniki so ju s pomočjo kmetov kmalu izsledili in prijeli.
Beograjska »Samouprava«, službeno gla3il® JRZ, bere ostre levite hrvaškim učiteljem, ki so' nedavno zborovali na Sušaku in zahtevali federalistično preureditev Jugoslovanskega učiteljskega udruženja (JUU). Takole jih zaradi tega prijemlje list:
»Ako delajo kaj takega že učitelji, ki jim je izročila država v vzgojo svojo mladino, up iu nado naroda, potem je nastopil čas, da se resno zamislimo. Gospodje učitelji na Sušaku se kruto varajo, če mislijo, da bodo lahko rušili osnovne zakone naše države. Država ne bo mogla preiti molče preko takih sklepov, ki jih mora najostreje obsoditi sleherni njen verni sin. Če so gospodje siti državne službe, potem naj lepo dajo ostavke na svoja mesta. Saj je danes 1500 vsega spoštovanja vrednih učiteljev Jugoslovenov brez posla. Gospodje učitelji na Sušaku naj ne pozabijo, da so prisegli ni da se taki koraki, kakor je bil njihov, zelo strogo kaznujejo in to ne samo z upokojitvijo. Prav tako pa naj tudi ne pozabijo, da je država dosti močnejša, kakor oni vsi skupaj s svojimi prišepetalci in vsemi mogočimi pokreti.c
Kmetska prosveta
Kmetski fantje v gozdarsko šolo
Državna nižja gozdarska šola v Mariboru Arazglaša pogoje za sprejem v gozdarsko šolo.
Šolsko leto 1938./39. državne nižje gozdarske šole v Mariboru se bo pričelo 1. oktobra 1938. Sprejemali se bodo gojenci v enoletni tečaj.
Pouk v tem tečaju bo trajal 10 mesecev, sicer od 1. oktobra 1938. pa do 31. julija 1939.
Za sprejem v ta tečaj se zahteva z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. Vsak prosilec, ki nima višje izobrazbe, kakor ljudskošolsko, bo moral s sprejemnim izpitom dokazati, da ima zadostno znanje v osnovnih šolskih vedah.
V enoletni tečaj se bodo sprejemali predvsem tisti kandidati, ki imajo že nekaj gozdarske prakse, nadalje tudi sinovi malih, srednjih :in velikih gozdnih posestnikov, ki ostanejo doma kot gospodarji, in slednjič ostali, ki imajo veselje do gozdarske stroke.
Kandidati, sfari pod 16 in nad 24 let, se bodo sprejemali Ie izjemoma.
Šola je združena z internatom. Oskrbnina za ! internat znaša mesečno din 500"—. Pridnim in siromašnim prosilcem se bodo dovolila po možnosti do polovice prosta mesla, toda šele v II. polletju šolskega leta.
Laneno olje, firnež, barve, lake, kit, lan, tropine
ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju
MEDIC - ZANKL
tovarna olia, lakov In barv
družba z omejeno zavezo, lastnik Franjo Medic
Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu Tovarne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah
Prošnje je vložiti najkasneje do 31. avgusta 1938. pri upravi šole, ki daje vsa potrebna pojasnila.
Pravilno kolkovanini, lastnoročno pisanim prošnjam je priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico,
3.	zadnje šolsko izpričevalo odnosno odpustnico,
4.	nravstveno spričevalo, 5. zdravniško spričevalo, da je prosilec telesno in duševno popolnoma zdrav za bodočo naporno gozdarsko službo, 6. izjavo staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati vse stroške šolanja.
Kmetski fantje v kmetijske šole
Na banovinski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto začetkom novembra 1938. Šola ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto, zimska pa dve zimi po 5 mesecev. To zimo, ki pride, se vrši samo II. tečaj. Letos se iorej sprejemajo učenci samo v celoletno šolo.
Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kijer imajo vso oskrbo. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji.
Lastnoročno pisane prošnje za celoletno šolo, kolkovane z banovinskim kolkom za din 10, je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu čimprej, najkasneje pa do 10. septembra t. 1.
Prošnji je priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. zadnje šolsko izpričevalo, 4. izpričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. izjavo staršev odnosno varuha (banovinski ko-ek za din 4-—), s katero se zavežejo plačati stroške šolanja, 6. obvezna izjava staršev ali varuha (banovinski kolek za din 4-—), ki re-flektiraijo na banovinsko ali kako drugo šti-
Neznani svet
(Dalje.)
Dob-san Gja-po je odšel iudi na pekinški dvor, kjer ga je mandžurski cesar sprejel z vsemi častmi, ki jih izkazujejo suverenemu vladarju. Na ta način je bil njegov vpliv v cerkvenem oziru utrjen v Mongoliji in na ozemlju Mandžurije. Ta verska oblast Dalaj dame je ostala, iz-vzemši nekih nihanj, stalna, v Tibetu pa vedno neomajna. Poslednja reinkarnacija Čen-re-sia je umrla 17. decembra 1933 v Lasi. Naslednika konenoveljavno še doslej niso našli.
Dalaj Lama, ki poleg Pan-čen Lame pripada Rumeni sekti, je tudi vrhoven posvetni poglavar države z diktatorsko močjo in predstavlja vrhovno oblast. Pan-čen Lama ali Ta-ši Lama mu je enakopraven samo v cerkveni hierarhiji. Dalaj Lami so neposredno podrejeni trije veliki samostani, ki se nahajajo v Lasi in njeni bližini: Džer-pung s 4 opati in 7.700 menihi (lama), Sara s 3 opati in 5.500 menihi in Ganden z 2 opatoma in 3.300 menihi. Samostan Ganden ima največ vpliva, čeprav je najmanjši, ker je njegov opat razen dveh živih Bud najvišji po činu. Pan-čen Lami je podrejen velik samostan Taši lun-po pri Ši-ga-ceu. Od teh velikih samostanov je odvisno znatno število manjših. Dalaj Lami pripada tudi veliko poslopje v Lasi, kjer se vsako leto vrše cerkveni kongresi in kjer uraduje tudi svetna uprava.
Kot cerkveni izvršni organi so podrejeni Dalaj Lami tudi 4 hutuktuj ali visoki duhovniki, namreč Reiing huluktu v samostanu Serdaju, Kundeling in Comoling huluktu v enakoimen-
skih samostanih, pa Dituk huluktu v samostanu Miru.
Lamaistični naraščaj nastaja doma na ta način, da pripravnike za ta poklic izročajo kakemu menihu-duhovniku v izobraževanje. V tibetskem samostanu s 400 prebivalci je okrog četrt ljudi takih pripravnikov. Samo v Lasi obstojata dve državni šoli, katerih glavna naloga je šolati bodoče cerkvene in svetne uradnike.
Dalaj Lama načeljuje svetni vladi. Po smrti zadnjega Dalaj Lame, ki je vladal kot 13. inkar-nacija, vodi upravo 241etni huluktu Reting, dokler ne najdejo 14. Dalaj Lame in ne bo ta star 18 let.
Za Dalaj Lamo (prva stopnja) se vrste v svetni vladi trije siloni (druga stopnja) ali uradni načelniki. Sedaj je zasedeno samo eno teh mest, zavzema pa ga nečak pokojnega Dalaj Lame. Silon vodi posle Kašaga ali državnega sveta, ki mu naceljujejo 4 kaloni (četrta stopnja). Trije ka-loni so laiki, četrti pa je duhovnik in nosi naslov Kalon Lama. Kaloni so državni tajniki in vodijo posle raznih oblasti vladnega aparata, zlasti finančno ministrstvo (državne finance, davki, carine, dajatve). Upravniki teh podrejenih oblasti imajo četrto stopnjo, njim podrejeni uradniki pa, pač po položaju, peto, šesto in nižje stopnje.
V tem sistemu vlade prenese Dalaj Lama svojo diktatorsko oblast na štiri kalone Kašaga, tako da so ti dejanski izvršni organi uprave. Njim je podrejeno vse uradništvo, 350 uradnikov, katerih polovica je duhovskega, polovica pa svetnega stanu.
Kaeagu je podrejena tudi vojska. Glavnemu vojnemu stanu (štabu) — Mitikang — načeljujeta <|va komandanta, eden duhovskega, drugi svetnega stanu. Vojska šteje 5000 mož, ki tAl raa.-
pendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec oslal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev, 7. uradno potrdilo občine o velikosti posestva, o davčnem predpisu ter družinjskih in premoženjskih razmerah staršev (kakor številčno stanje družine, posebne razmere. Koliko rede komj, goveje živine, prašičev in pod.).
Starost najmanj 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola.
Pri vstopu v šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Mesečna oskrbnina znaša od 75 do 300 din po premoženjskih in družinskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno vnaprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti pod 7. navedeno občinsko potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov z navedbo družinskih in gospodarskih razmer.
(Slovenski /avnesii?
Zadnja velika povodenj reke Mure je izredno težko prizadela prebivalstvo v naših severnih obmejnih krajih ob Muri. Uradno ugotovljena škoda znaša nič manj ko 9 milijonov dinarjev. Travniki, polja in posevki so ponekod popolnoma uničeni, tako da ije v nevarnosti preživljanje našega obmejnega prebivalstva, ker letos ne bo imelo žetve; uničeni ali močno oškodovani so tudi nešteti domovi.
Splošni narodni interesi nam narekujejo, da pomagamo našemu obmejnemu prebivalstvu v njegovem obupu ter mu predvsem omogočimo prehrano in obnovo opustošenih domačij. Javna sredstva niso zadostna za vse te naloge, ljudstvo samo pa si ludi ne more pomagati.
Prebivalstvu teh krajev, ki stoji na braniku naše severne meje. je treba pokazati, da ima vsa slovenska javnost razumevanje za njegovo trpljenje in da je pripravljena prinesti za tako izredno važno podporno akcijo, katero organi-
deljeni v 13 ^deponov« (bataljonov), oziroma v 40 >ruponov« (čet) po 125 mož. To nialo vojsko vežbajo po angleškem vzoru angleški inštruktorji in domačini, ki so dovršili vojaške šole v Indiji. Vojska je opremljena z orožjem angleškega izvora. Za vojaško izobrazbo obstojata dve vojaški postaji, v Jatungu na Himalaji z enim angleškim oficirjem in 25 indijskimi vojaki, ter v Tjanceu z dvema angleškima častnikoma, enim vojaškim zdravnikom in 80 Indi. Čeprav imajo ti tuji vojaki mnogo zaslug za organizacijo vojske, še ni izginil občutek nezaupanja in celo mržnja do njih, kakor jo Tibetanci občutijo do vsega tujega. Tibetanska vojska je disciplinirana. Ker je nepolitična in prosta vsakega strankarskega vpliva, pomeni koristno orodje vladinega aparata.
Temelj vsega državnega reda leži — kakor na Kitajskem — tudi tu v družini. Zaradi posebne strukture te pokrajine pa so tu rodbinske vezi še bolj tesne in so v okviru družine gospodarsko še bolj čisio vidne. Kakor smo že omenili, se v revščini poliandrija (mnogomoštvo) opravičuje s težnjo, da se na način prepreči drobitev družinskega premoženja in truda, ki je vložen vanj. Tudi preprodaja (posredovalna kupčija) je pri trgovcih pogosto omejena samo na krog rodbine in njenih članov.
Trgovina v Tibetu ne pozna oblike kopičenja v kakem središču, odkoder bi se blago delilo trgovcem na drobno. Bolj pogosti so primeri, da mnogi trgovci poslujejo s strogo določenim krogom odjemalcev. Samo na križiščih, ki jih je sil« malo, in na krajih, kjer blago pretovarjajo, se pojavlja trgovina, ki jo je mogoče spraviti ▼ sklad s sodobno trgovinsko tehniko. V leh mestih vzdržujejo nekatere angleško-indske tvrdk* svoje nakupovalne podružnice.	(Dalje)
žira naše društvo, tudi primerne in potrebne žrtve; ne gre le za interese enega kraja, anipak cele Slovenije in Jugoslavije, ki potrebuje na svoji meji zavedno ljudstvo, zavedajoč se, da uživa zaslombo vse naše javnosti.
Organizacijo podporne akcije je prevzelo Društvo prijateljev Slovenskih goric. Zato se obrača društvo na vso slovensko javnost z vljudno prošnjo, da prispeva po svojih močeh primeren znesek za podporno akcijo v korist pomurskim poplavljencem. Denar naj se nakaže po čekovni položnici našega društva s pripombo »za poplavljencec Kdor ni prejel položnice, naj blagovoli izpolniti na pošti bianko-položnico s številko poštnočekovnega računa »Društvo prijateljev Slovenskih goric, Ljubljana, št. 16.463«. Nabiralno akcijo je odobrila kraljevska banska uprava dravske banovine, ki bo izvršila razdelitev nabranih zneskov.
Društvo prijateljev Slovenskih goric.
*wospotlarshc zrcalo
je podano za naše podeželje v dejstvu, da je kmetijsko ministrstvo na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug odobrilo zaščito naslednjim zadrugam: Hranilnici in posojilnici Sv. Jurij ob Taboru (odlog plačil G let cd 30. aprila t. 1. dalje, za obveznosti, nastale do 6. decembra 1937; obrestna mera za stare vloge 2%); Posojilnici pri Sv. Barbari v Halozah (odlog za 6 let, od 12. maja t. I. dalje, za obveznosti, nastale do 27. novembra 1937); Hranilnici in posojilnici v Beli Cerkvi (odlog za 6 let, od 7. marca t. 1. dalje, za obveznosti, nastale do 21. februarja t. L; obrestna mera 2%); Kmečki hranilnici in posojilnici v Fokovcih (odlog za 6 let, od 31. marca t. 1. dalje, za obveznosti, nastale do 2G. decembra 1930; obrestna mera 2%).
Cenena posojila za kmetovalce
Društvo prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani opozarja kmetovalce, prizadete po zadnji povodnji Mure, da morejo pri Privilegirani agrarni banki dobiti posojila v znesku do 2000 dinarjev na podlagi menice z rokom dospetka
"1	ms 1 S K O V 1 N E
vseh vrst:	trgovske, uradne, reklamne, raso*
1 pise, knjige, vefbarvni tis it hitro in poceni!	
BISKARNA	
	MERKUR
UUBLMIU, Gregorčičeva ul Z J	
1	TELEFON ŠTEV. 25-52
EKONOM
r. z. z o. z.
V Ljubljani, Kolodvorska ulica 7
(v lastni hiši)	Telefon interurban 25 06
Dobavlja vse deželne pridelke, kakor: pšenico, rž, ječmen, oves, koruzo, ajdo itd. Mlevske izdelke: pSe-nični zdrob, pšenično moko, rženo moko, ajdovo moko, koruzno moko, koruzni zdrob, pšenično in koruzno krmilno moko, pšenično otrobe, ješprenj, kašo. Poljske pridelke: krompir, fižol, zelje. «adje, seno in slamo. Stalna zaloga vseh umetnih gnojil (rud. superfos-fata, kalijeve eoli, Tomasove žlindre, nitrofoakala, ap-nenega dušika, čilskega solitra itd.), cementa in drugo glavno zastopstvo za Slovenijo opekarne »Ilo-▼acc. Karlovac. za vse vrste zidne in strešne opeke.
1 leta po 5% obrestni meri, in sicer za nabavo naprav, orodja in drugih predmetov, neobhodno potrebnih za uspešno kmetijsko proizvajanje v posameznih poljedelskih panogah. Menica mora vsebovati poleg podpisa dolžnika še podpise treh kmetov-porokov. Krediti se izplačajo dolžniku na ta način, da nabavi od nabavljalne zadruge ali drugih poljedelskih organizacij in izjemoma od kakega solidnega podjetja dotični predmet. Sem spadajo n. pr. poleg orodja tudi modra ga-lica, rafija, umetna gnojila, cepivo itd. Ti krediti so torej pripravni tudi za kmetovalce, oško-dovne po zadnjih povodnjih. Informacije dajejo zadružne organizacije ali Priv. agrarna banka.
JEaslnikom tovornih vozil I
S členom 18. uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih (Uradni list 25. junija leta 1929.) je določeno, da tovorno vozilo ne sme imeti manjše širine platišča kakor a) pri štirikolesnem vozilu z nečisto težo do 1200 kg 6 cm, do 2000 kg 8 cm, do 3500 kg 11 cm, preko 3500 kilogramov 16 cm; b) pri dvokolesnem vozilu s čisto težo do 750 kg 6 cm, preko 750 kg 11 cm. Železni obroči (šine) na kolesnih platiščih morajo biti gladki ter se ne smejo prikovati z žeblji, ki imajo stožkasto ali piramidno, temveč samo ravno glavo in ta sme sezati čez površino obroča največ 4 do 5 mm. Rok za izmenjavo platišč je bil že večkrat z uredbami vlade podaljšan. Z zadnjo uredbo ministrstva za gradbe o podaljšanju roka za izmeno platišč na obstoječih tovornih vozilih (Službeni list kr. banske uprave dravske banovine 23. aprila 1. 1938.) je bil rok zopet podaljšan, in sicer do 1. aprila 1939. Ministrstvo notranjih poslov je sporočilo, da se rok 1. aprila 1. 1939. za izmenjavo platišč ne bo več podaljšal. Banska uprava opozarja prebivalstvo na ta odlok in poziva posebno kolarje, kovače in druge obrtnike te stroke, da odslej naprej izdelujejo izključno samo vozove, ki imajo platišča, predpisana po členu 18. navedene uredbe. Po 1. aprilu 1. 1939. bodo morala imeti brez izjeme vsa tovorna vozila predpisana platišča. Zato
ije v njih interesu, da se ravnajo po navedenem, ker bodo sicer sami oškodovani. Prav tako naj vsi lastniki tovornih vozil do navedenega roka izmenjajo platišča na svojih vozilih, kolikor se ne ustrezajo členu 18. citirane uredbe.
%r
Živinski sejmi
Na zadnji živinski sejem v Ljubljani so prignali 76 volov, 36 krav, 15 telet, 104 konje iu 169 prašičev. Prodanih je bilo 36 volov, 15 krav, 12 telet, 18 konj in 114 prašičev. Cena je bila naslednja: voli 6—4, krave 5.50—2.25, teleta 7.50—6.50 din za 1 kg žive teže. Konji; 3500—4000 din in mladi prašički 6—12 tednov stari 200—120 dinarjev za rep.
Sejmi
31. julija: v Dolu pri Hrastniku, Marenbergu, Pilštanju, Slov. Konjicah.
1.	avgusta: v Novem mestu, Pišecah, Trbovljah.
2.	avgusta: v Ormožu, Ptuju, Dravogradu, Sv. Lenartu pri Slov. gor., Dolnji Lendavi.
3.	avgusta: v Krškem, Ljubljani, Zagorju ob Savi, Celju, Ptuju, Trbovljah, Vidmu ob Savi.
4.	avgusta: v Črnomlju, Mokronogu, Sv. Petru pod Sv. gor. z graščino Biz&ljsko, Št. Ilju pri Velenju, Turnišču.
5.	avgusta: v Krašnji, Krki, Mariboru, Črni, Lembergu, Zidanem mostu.
6.	avgusta: v Brežicah, Celju, Trbovljah, KrL-ževcih, Martjancih.
Važnejša radio predavanja
od 31. julija do 6. avgusta 1938.
Nedelja, 31. julija. 17.00: Tako se s sadjem ne dela!
Ponedeljek, 1. avgusta. 20.10: Starine iz naših krajev, ki so zdaj v tujini.
Torek, 2. avgusta. 20.10: Baročno slikarstvo. Sreda, 3. avgusta. 18.40: Avgust v naravi. Petek, 5. avgusta. 20.10: Konserv iranje sadja in zelenjave.
Sobota, 6. avgusta. 20.00: 0 zunanji politiki.
reg. zadr. z neomejeno zavezo v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1
Telefon št. 28-47 Rač. pošt. hran. št 14.257 Brzojavi: Kmetskidom
Račun pri Narodni banki
Eskonfuje menice
Daje kratkoročna posojila
Izvršuje ostale denarne posle
- \
^ * o**
< ® o^fcV » ^ -o*
J v»	.

A«


s
Zaupajte denar domačemu zavodu!