GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. O. LJUBLJANA LETO IV Redna izdaja Št. 6 Junij 1978 Izdaja pp AvtOWwa n. sol. o. Ljubljana. Titova 36. Ureja uredniški odbor, odgovorni urednik 2ivan Mirčič In glavni urednik Savo Žrgon. Naslov uredništvi Titova ^6, telefon 317-0« int. 68. Tilk Tiskarna Ljubljana. v nakladi 900 izvodov Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendi-ti in upokojenci brezplačno, pis izhaja enkrat mesečno. — Oproščeno prometnega davka po flepu avtotehna MED KONGRESI ZK Naš delež k akcijam Osmi kongres ZK Slovenije je za nami. Ta največji zbor slovenskih komunistov postavlja pred nas nalogo, da se začenja čas akcij, čeprav je že sam kongres bil tudi akcija, ki jo moramo uskladiti in programirati. Ko to rečemo, pa ne mislimo na program, izdelan zaradi njega samega, temveč na dokument, izdelan v luči problematike naše delovne organizacije, oziroma TOZD in DSSS in to za čas največ treh do štirih mesecev vnaprej. Program mora zajeti samo tiste naloge, ki jih bomo v načrtovanem obdobju lahko opravili, ter mora vsebovati smoter kakor tudi metodo, s katero ga bomo realizirali. Popolnoma jasno nam je, da mora program vsebovati tudi čisto konkretne zadolžitve. Prva in najvažnejša naloga zahteva od nas, da slehernega člana ZK podrobno seznanimo z vsebino in delom Vlil. kongresa ZKS. To je naloga sekretarja in hkrati osnovne organizacije ZK. Naslednja naloga je, da z vsebino teh dokumentov seznanimo delovne ljudi v naši delovni organizaciji. To bomo lahko izvedli le z dobro povezavo z našimi sindikati in mladinsko organizacijo, razumljivo v naših TOZD in DSSS. Lahko ponovimo že ugotovljena dejstva, da delamo šele prve korake pri graditvi sistema samoupravnega združenega dela, zato pričakujemo, da se bomo srečali z odprtimi vprašanji, dilemami, s protislovnostjo interesov in pojmovanj, ki jih bomo morali razreševati demokratično in znanstveno. Vloge sindikatov pri tem ne moremo z ničemer nadomestiti. Prav zato morajo sindikati prodreti na širši teren, prevzemati naloge v razvoju družbenoekonomskih odnosov In prispevati k temu, da bodo delavci prebili ozke ok-'7„. vire TOZD In Jim konkretno pomagati pri spoznavanju ce-lotne ali skupne problematike združenega dela. Posebno pozornost moramo posvetiti pritegnitvi udejstvovanja realizacije programa akcij naših poslovnih struktur in od njih zahtevati, da so med najaktivnejšimi, kajti mnoge naloge so neposredno povezane z njihovim delom. Ko boste čitali te vrstice, boste pred seboj že imeli materiale Vlil. kongresa ZKS (ki so izšli v 80.000 izvodih). Ne glede na to pa moramo povedati, da sta poročilo o delu ZK Slovenije med kongresoma in referat predsednika CK Franceta Popita ostala taka, kot sta bila objavljena. Zato ne moremo pogrešiti, če iz teh materialov nakažemo nekaj smeri naših akcij. Predvsem bo še vedno glavna smer nadaljevanje, uveljavljanje in uresničevanje dohodkovnih odnosov na vseh izpostavljenih točkah tistega dela družbene reprodukcije, s katerim so naše TOZD že povezane. Precej je namreč razlogov in potreb, da z vidika skupnih odnosov v združenem delu to uveljavljamo v praksi. To so predvsem odnosi, npr. med TOZD Zastopstva in TOZD Servisi v naši delovni organizaciji, ali v širšem smislu med proizvodnjo in trgovino (recimo samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev) se pravi med dvema ali več organizacijami združenega dela, ki so med seboj povezane in odvisne v procesih proizvodnje In prodaje izdelkov in storitev. Isto velja tudi pri urejanju medsebojnih odnosov na podlagi svobodne menjave dela. Dalje je ena od smeri naših akcij reševanje, oziroma postavljanje zdravih temeljev v odnosih med delavci v temeljnih organizacijah in delavci delovnih skupnosti, ki opravljajo razne strokovne, upravne in administrativne posle, pomembne za učinkovitost poslovanja celotne delovne organizacije. Ta naš časopis je lahko iniciator idej, je lahko le re-gistrator že izdelanih programov itd., zato ne bomo napravili napake, če nadaljnje smeri naših akcij le na kratko navedemo. Zavedamo se namreč, da je organov in organizacij v delovni organizaciji dovolj, ki so zato konkretno zadolžene. Omenimo torej, da se moramo pri oblikovanju tez Vlil. kongresa dotakniti tudi odnosov med delavci pri ustvarjanju dohodka, oblikovanju osebnega dohodka in njegove delitve, dalje razvoja materialne baze, predvsem ko gre za investicije v gospodarstvu, ustvarjati razmere za višjo mobilnost in prodornost na tuji trg itd. Konkretizirajmo to s primerom, da v tak kratkoročen program spadajo tudi zadolžitve po rezultatih vsestransko obdelanih analiz ekonomskega stanja te ali one TOZD po vprašanju prevelikih zalog, premajhnega koeficienta obračanja, prevelikega izplačevanja osebnih dohodkov ne samo po planu temveč tudi z ozirom na sporazum v branži in ne nazadnje o pravilnem postavljanju oziroma analiziranju vredno- sti točke v posamezni TOZD. Dogaja se na žalost še vedno, da ploskamo nepreštudi-ranemu predlogu ocene dela, ki sloni na slučajni pridobitvi na »dohodku«, ne pa na stvarnem delu. Istočasno pa kažemo svojo nezrelost in nepripravljenost z glasnim smehom, ko prvi odgovorni v TOZD ugotavlja realno sliko vrednosti ustvarjenega dela. Ne navajam naslova TOZD, ker vsi dobro vemo, kje se to dogaja in če se sindikat in ZK ne bosta polotila pravega pristopa k razlagi podatkov in proti osebnim interesom posameznikov, se bomo morali sprijazniti z ukrepanjem od zunaj. TOZD prevzema na sebe vse pravice in dolžnosti! Kje pa je znanje in sposobnost razlaganja dohodka, čistega dohodka in OD članov ZK, je pa drugo vprašanje, ki ga mora program tudi vsebovati. Če z našimi predlogi končamo, ne smemo pozabiti na smer akcije v trajno in močno uveljavljanje in uresničevanje vloge delavca v našem samoupravljanju. Mnogokrat to obravnavamo površno le z besedami in parolami tako, da delovni človek dobi vtis, da se ves svet vrti okoli njega, sam pa se tega niti ne zaveda, bodisi, da je premalo informiran ali pa pred njega naloge niso prav postavljene. To so vsekakor zelo zahtevne naloge, ki nas čakajo in od katerih je v dobršni meri odvisno, ali bomo naši samoupravni praksi vendar enkrat že dali življenje, ki bo sposobno premagati logiko podjetniškega in trgovskega profita, uveljavljanja minulega dela kot temelj skupnega ustvarjanja. če torej tako pristopimo k izdelavi programa s konkretizacijo in brez primitivizma, oziroma k nekaj programi s krajšo časovno obvezo za realizacijo, potem bodo delavci naše delovne organizacije razumeli zahtevo, ki smo jo omenili na začetku tretjega odstavka tega prispevka. Ne želimo nikomur soliti pameti, ker to ni naš namen, temveč vzpodbuditi vse nas, da delamo načrtno (kar sicer še nismo uspeli povsod), se pravi programsko. Zato pa sestavimo naše programe brez odvečnih besed in stilnih okraskov tako, da jih bomo lahko realizirali. UREDNIŠTVO (član ZK v Avtotehni) -K | Še na mnoga leta | Tovariš Tito! | * * Tudi to lahko vemo Poleg trimesečnih ali letnih obračunov TOZD oziroma DO, ki so glavni usmerjevalci našega dela v realizaciji planov, je zanimivo, da od časa do časa spoznamo tudi posamezna stroškovna mesta. Toliko bolj, če so ta vezana ne samo na delo, temveč na naše, če hočete, telesno počutje, ki je tudi pogoj za dobro opravljanje dela. Verjetno ste že uganilj, da imamo v mislih našo družbeno prehrano. Da, res je. Naše uredništvo je vodji družbene prehrane tovarišu Branku Potniku zastavilo nekaj vprašanj zato, da vas, cenjeni bralci, obvestimo o delu naše družbene prehrane, o tem, kako jo mi delavci Avtotehne financiramo, o težavah, ki jih kolektiv družbene prehrane dnevno premaguje, o eventualnih predlogih za izboljšanje dela, itd. Upamo, da smo vprašanja sestavili tako, da so dovolj jasna in življenjska, da so odgovori zanimivi, da na podlagi njih odpravimo govoričenja o marsičem, kar je sicer plod neinformiranosti. Po »planu porab sklada skupne porabe« pridemo do sredstev za topli obrok po formuli: 365.— din po sindikalni listi na osebo — krat zaposleni (npr. v Ljubljani na dan 31. XII. 1977 — 586 delavcev) — krat 11 mesecev. Ali konkretno 365 X586X X11, kar znese 2,352.790,— dinarjev. Tovariš Potnik! To je za vas plan sredstev, v okviru katerega morate organizirati topli obrok. Zanima nas: 1. Koliko obrokov naročimo (mesečno ali letno skupaj) in koliko to stane? — Mesečno naročimo ca. 4700 obrokov (podatek je za mesec marec 1978) po 15.— dinarjev, kar znese letno 846.000.— dinarjev. Naj poudarim, da je podatek povprečen, ker število obrokov po mesecih nekoliko variira. 2. Koliko od naročenih in prejetih obrokov zavržemo, a smo jih plačali? Po sedanjem načinu poslovanja do kala toplih obrokov ne prihaja. Do manjka pa pride zaradi nediscipline koristnikov. Nekateri namreč pri pultu zahtevajo topli obrok, ob pregledu kontrolne kartice pa ugotovimo, da koristnik iste sploh ni oddal. Tako večkrat zmanjka toplih obrokov za tiste, ki so jih naročili. 3. Kaj se zgodi, če npr. planiranih sredstev zmanjka oziroma, če niste vseh porabili? Kako jih nadomestimo, oziroma ali jih uporabimo za naslednje obdobje? — Sredstva za topli obrok se planirajo v tekočem letu iz čistega dohodka in razporede ob zaključnem računu v sklad skupne porabe, kjer so zbrana tudi sredstva še za druge namene in se koristijo v naslednjem letu. Tako je zakonodajalec zagotovil prek omenjenega sklada sredstva za topli obrok ne glede na to, če v tekočem letu DO ne dosega najboljših rezultatov. Ker so sredstva planirana na način, kot je opisan v drugem odstavku tega prispevka, sredstev za topli obrok ne more v tekočem letu zmanjkati. Če bi sredstva za topli obrok le zmanjkalo, jih v tekočem letu ne moremo nadomestiti iz tekočega čistega dohodka. 4. Katere artikle naročamo sami (izven toplega obroka po pogodbi z dobaviteljem)? — Sami naročamo vse ostale artikle, ki so v prodaji v naših obratih. 5. Kako jim določimo ceno, kdo izdela in kdo potrdi kalkulacijo? — Prodajne cene formiramo, ko robo nabavimo. Kalkulacijo izdelamo samo za artikle, ki jih naročimo v večjih količinah na zalogo. Kalkulacije izdelam sam z osebjem družbene prehrane. Tako kalkulacijo pošljem v vednost splošnemu sektorju. 6. Ali te artikle naročate pri grosistu ali v maloprodaji? — Vse artikle kupujemo pri grosistih razen kruh, mleko in jogurt. 7. V kalkulaciji za te artikle ne upoštevamo nikakršnega zaslužka (povsem naravno). Vprašamo pa le, kako krijemo odpis za pokvarjene artikle, oziroma za artikle, ki jim je pošel rok uporabe, pa Jih eventualno imamo še na zalogi? Drugače povedano, ali imate odobren kalo? — Pri našem poslovanju do kala tako rekoč ne pride, ker dnevno naročamo vse artikle, oziroma tedensko za robo z daljšim rokom porabe. Smo pa z grosisti v dogovoru, da nam vedno zamenjajo pokvarjeno robo, če jo pravočasno vrnemo. Kala pa pri nas nimamo odobrenega. 8. To smo vas vprašali zato, ker npr. liter mleka navadnega (takega menda pri nas nudimo) v tetrapaku modre barve stane v maloprodaji (podatek z dne 20. IV. 1978) 6,10 din. Dva decilitra istega mleka pri nas pa stane 1,50 dinarjev. Torej stane liter mleka 7,50 din. Zakaj? — Glede mleka, oziroma drugih takih artiklov, pa tole. Iz enega litra mleka se ne dobi pet kozarcev, ker smo obrat zaprtega tipa in mleko točimo v skodelice. Te pa držijo več kot 2 dl, nekaj mleka se polije, nekaj pa povre. Torej nas le stane liter mleka 7,50 din. 9. Je tako tudi z drugimi artikli npr. kavo, sokovi, itd? — Za ostale artikle je bila izdelana kalkulacija in bila poslana na vpogled v splošni sektor. Odložena pa je v arhivi družbene prehrane. 10. Kako gledate na problem koriščenja dnevnega obroka, če nekdo ni bil kak dan v službi ali slučajno ni mogel na malico? — Tople obroke razdelimo, neizkoriščeni pa gredo v odpad, ker jih ne moremo ponuditi naslednji dan. Seveda se tak obrok obračuna in je s tem na določen dan toliko manjši obračun. Vendar se v praksi dela tudi drugače. Po dogovoru je možno, da koristnik dvigne hladni obrok prej ali naslednji dan, če obstaja opravičilo zaradi službene zadržanosti. 11. Ali imate kakšne predloge za izboljšavo? —• Najprej želim povedati to, da si želimo zaposleni v družbeni prehrani malo več strpnosti, discipline ter da se nas tretira ravno tako kot ostale člane kolektiva, ne pa, da se ravno v naš obrat spotikajo poleg tistih, ki so za to upravičeni, še vsi tisti, ki nimajo s tem nič opraviti. Dalje bi želel več sodelovanja in pomoči v odpravljanju napak. Ni prav, da samo čakamo v zasedi, kdaj bomo odkrili napako, potem pa hop po revežu, dajmo ga. Želimo si tudi več predlogov s strani koristnikov za izboljšavo dela in kvalitete. Takole se je končal intervju s tovarišem Potnikom. Naloga uredništva pa je podati oceno, ali smo z odgovori zadovoljni ali ne. Naša ocena je lahko zelo subjektivna, je pa takale: — Če smo prav razumeli odgovor na drugo vprašanje, pade krivda na osebje družbene prehrane, ker izda topli obrok koristniku, ki kartice ni oddal za isti obrok. — Pri tretjem odgovoru (ki ga je tov. Potnik dobil v GRS) po našem mnenju manjka pojasnilo — kaj se zgodi s sredstvi, ki eventualno na koncu leta ostanejo. — Pri odgovoru na peto vprašanje smo pričakovali tudi pojasnilo — kdo kalkulacijo potrdi — in kdaj bo kalkulacija javno objavljena v naših obratih družbene prehrane. — K osmemu odgovoru si dovoljujemo dodati, da se tak ali drugačen kalo le upošteva, čeprav v sedmem odgovoru piše: »Kala pa pri nas nimamo odobrenega.« Poleg tega se nam zdi, da odgovor ni zadovoljiv. — V desetem vprašanju se je tov. Potnik verjetno zmotil, ko pravi, da gre topli obrok »v odpad« (če namreč ostane). V tretjem odgovoru namreč pravi: »...da do kala toplih obrokov sploh ne prihaja«. Dalje bi moral tov. Potnik v istem odgovoru bolj točno pojasniti — »Po dogovoru, s kom« se v praksi obračunavajo obroki drugače? — Na koncu povejmo k enajstemu odgovoru še tole misel: Res je, da se nima Dne 6. 4. 1978 ste v vašem časopisu v rubriki »Rezervirano za vas«, objavili članek z naslovom »Kje so moji dolarji«? Ker omenjeni članek ruši ugled naše delovne organizacije, zahtevamo od vas, da v isti rubriki, pod enakim naslovom in v enaki velikosti objavite odgovor na zgoraj omenjeni članek. V svojem članku tov. Edi Masnec navaja, da je hotel pri delovni organizaciji Avto-tehna kupiti objektiv za fotoaparat znamke Canon, da je zanj že nakazal devizna sredstva ter da mu na njegovo zahtevo še do danes devize niso bile vrnjene, ker omenjenega objektiva ni dobil. V resnici pa je celoten postopek potekal tako: Ob koncu meseca novembra 1977 se je tov. Edi Masnec oglasil v naši trgovini na Titovi 40, kjer prodajamo blago za dinarje, da bi kupil objektiv za svoj fotoaparat znamke Canon. Prodajalec v trgovini ga je informiral, da je željeni objektiv možno kupiti za devize v konsignacijski prodaji delovne organizacije Avtotehna ter mu dal vse potrebne podatke glede nakupa objektiva. Tov. Masnec je na podlagi te informacije nakazal svoja devizna sredstva na devizni račun Avtotehne in prišel v konsignacijo s potrdilom o vplačilu ter zahteval objektiv. Izkazalo se je, da je prišlo 1. Navodilo o vsebini, obliki in načinu uporabe posebnega naloga za plačilo obveznosti (Ur. I. SFRJ 13/78). 2. Pravilnik o načinu sestavljanja specifikacije nakazil in gotovinskih vplačil, prispelih na žiro račun oziroma devizni račun v petnajstih dneh od poteka obračunske dobe, za katero se ugotavlja celotni prihodek (Ur. I. SFRJ 14/78). 3. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o vsebini posameznih kontov v kontnem planu za OZD (Ur. I. SFRJ 14/78). 4. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o vsebini posameznih postavk v obrazcih P. O. in ZR ter načinu pošiljanja P. O. in ZR ter podatkih, ki se pošiljajo skupaj za OZD (Ur. I. SFRJ 14/78). vsak pravice »spotikati« v obrat družbene prehrane, če pod to besedo razumemo nekulturen ali drugače neprimeren pristop koristnikov do nepravilnosti v sistemu naše družbene prehrane. Res pa je tudi, da lahko prav vsak opozori na nepravilnosti ali predlaga izboljšave, vendar tako, kot smo to sicer navajeni v drugih naših dejavnosti. Mogoče tudi prek našega časopisa. Pa lepo pozdravljeni! UREDNIŠTVO do nesporazuma: prodajalec v trgovini je napotil stranko v konsignacijsko prodajo, misleč, da se bo stranka informirala, ali je željeni objektiv na zalogi, oziroma če ga ni, da ga bo Avtotehna naročila pri zastopani firmi Canon. (Ker posamezne objektive le redko prodamo, jih običajno v konsignacijskem skladišču nimamo na zalogi, temveč jih naročimo po želji kupcev). Tov. Masneca smo v kon-signaciji obvestili, da tega objektiva nimamo na zalogi, da pa pričakujemo novo pošiljko, na katero lahko počaka ali pa mu na željo denar vrnemo. Tov. Masnec se je strinjal, da bo počakal na pošiljko, vendar se je po preteku treh tednov ponovno oglasil ter zahteval, da mu vrnemo nakazane devize, kar smo storili dne 20. 12. 1977. Poslovna banka komitenta je prejela nakazana sredstva 31. 12. 1977. Tov. E. Masnecu se opravičujemo za neljubi nesporazum, ki je nastal med DO Avtotehno in njim, istočasno pa ga vljudno naprošamo, naj se obrne na svojo poslovno banko in se tam pozanima, kje so njegovi dolarji, česar očitno do danes še ni storil-Evidentno pa je, da jih Avtotehna nima. Tovariški pozdrav. AVTOTEHNA LJUBLJANA CANON KONSIGNACIJA JOŽE CIMPERMAN 5. Zakon o spremembi za-konia o prometu blaga in storitev s tujino. (Ur. I. SFRJ 17/78). 6. Zakon o spremembi zakona o opravljanju gospodarskih dejavnosti s tujino (Ur I. SFRJ 17/78). 7. Inventura sredstev in njihovih virov (Privr. vj. št. 5 — 6. 3. 1978). 8. Odlok o tečajih tujih valut za določanje osnove za obračun carine in drugih davčnih olajšav ter izkazovanje pravic do uvoza in pla' Čanja (Ur. I. SFRJ 19/78)- 9. Zakon o izvršilnem P°' stopku (Ur. I. SFRJ 20/78). 10. Uredba o poslih zasto; panja tujih firm v Jugoslavi)1 na področju prometa blag3 (Ur. I. SFRJ 20/78). Dir. gosp. rač. sektorja: Anton Plevčak, dipl. oec. Po končanem intervjuju, tov. Potnik odhaja! Uredništvu ljubljanskega dnevnika Važnejši predpisi OD 1.2. DO 4.5.1978 V vednost vsem samoupravljalcem Poznavanje družbenoekonomskih odnosov delavcev v združenem delu je eno temeljnih področij, ki jih mora delavec v združenem delu poznati, če hoče aktivno sodelovati pri samoupravi v temeljni organizaciji. Zato vam danes podajamo grobo shemo pridobivanja in razporejanja dohodka v temeljnih organizacijah, kot to določa Zakon o združenem delu ter kazalce za izkazovanje rezultatov dela in poslovanja temeljnih organizacij po ZZD in Uradnem listu SFRJ 8/78. SEM e) Med materialne stroške štejemo: — izdatke za porabljene predmete dela — tekoče investicijsko vzdrževanje delovnih sredstev — storitve, potrebne pri opravljanju dejavnosti TOZD — sprotne potrebe varstva pri delu — varstvo okolja — strokovno izobraževanje — znanstveno raziskovalno delo (v okviru delovnega procesa) — druge sprotne potrebe materialne proizvodnje prav tako pa tudi — poslovni stroški v zvezi s plačevanjem prometnega davka in carinskih davščin. f) V amortizacijo štejejo sredstva kot nadomestilo za preneseno ali zmanjšano vrednost stvari ali materijalnih pravic ki sestavljajo osnovna sredstva v skladu s fizičnim ali moralnim obrablja-njem. h) V obveznosti za zadovoljevanje skupnih družbenih potreb štejejo: — obveznosti do temeljnih organizacij, ki ustvarjajo celotni dohodek s svobodno menjavo dela (dejavnost izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva, socialnega varstva) — za temeljne organizacije, za katere zakon določa, da se poravnavajo iz dohodka temeljnih organizacij — z zakonom določene obveznosti za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb — izdatki za amortizacijo, ki presegajo znesek, obračunan po minimalnih stopnjah — dohodek kot rezultat izjemnih ugodnosti na trgu. I) Sredstva rezerv se zbirajo zaradi poslovne stabilnosti in materialno-socialne varnosti delavcev. (Kritje izgub pri poslovanju, izobraževanje in prekvalificiranje, škode zaradi naravnih nesreč, jamstva, itd.). n) Sredstva skupne porabe so namenjena neposredni porabi ali za investicijska vlaganja v objekte ali opremo skupne porabe (stanovanja, prehrana, počitek, rekreacija, kultura, ustvarjalnosti in druge potrebe skupne porabe). IZKAZOVANJE REZULTATOV DELA IN POSLOVANJA TOZD Kazalci za izkazovanje rezultatov dela in poslovanja TOZD (po ZZD) 1. Dohodek po delavcu D DEL 2. Dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi D S 3. Čisti dohodek po delavcu CD DEL 4. Akumulacija v primeri z dohodkom AK D 5. Akumulacija v primeri s čistim dohodkom AK CD 6. Akumulacija v primeri s povprečno uporabljenimi sredstvi AK S 7. Osebni dohodek in sredstva za skupno porabo na delavca OD + SP DEL 8. Čisti osebni dohodek na delavca ČOD DEL Kazalci za izkazovanje rezultatov dela delavcev in poslovanja TOZD (Uradni list SFRJ 8/78 str. 184) 1. Izločanje iz osebnega dohodka na delavca pris (OD) DEL 2. Izločanje iz dohodka na delavca pris (D) DEL 3. Akumulacija z amortizacijo v pri-merjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi AM + MBD S 4. Povprečno uporabljena pos. sredstva na delavca S DEL 5. Celoten prihodek glede na uporabljena sredstva CP S 6. Celoten prihodek glede na povprečno uporabljena obratna sredstva CP OBS 7. Izguba na delavca izguba DEL 8. Osebni dohodek v primerjavi s planiranim osebnim dohodkom OD POD 9. Dohodek v primerjavi s planiranim dohodkom D PD LEGENDA AK = Akumulacila AM = Amortizacija (glej shemo znak f) CP = Celotni Prihodek (glej shemo krog) CD = Cisti Dohodek (glej shemo znak i) ČOD = Cisti Osebni Dohodek D = Dohodek (glej shemo znak g) DEL = Delavec MBD = Razvoi Materialne Baze (glej shemo znak k) DBS = Obratna Sredstva OD = Osebni Dohodek (glej shemo znak m) PD = Planirani Dohodki POD = Planirani Osebni Dohodki prls (OD) = Prispevek od Osebnega Dohodka pris (D) = Prispevek od Dohodka S = Sredstva SP = Skupna Poraba (glej shemo znak n) SHEMA PRIDOBIVANJA IN RAZPOREJANJA DOHODKA TOZD a c e PRODAJA STORITEV IN PROIZVODOV ( prihodek) SVOBODNA MENJAVA DELA UDELEŽBA PRI SKUPAJ KOMPENZACIJA, USTVARJENEM DOHODKU \ Ir / ^ - PREMIJA,REGRES IPD. OSEBNI DOHODKI DELAVCEV -00- 0 OSEBNI DOHODKI J h OBVEZNOSTI ZA ZADOVOLJEVANJE SKUPNIH DRUŽBENIH POTREB Cisti dohodek -CD- SKUPNA PORABA - SP - „ OSEBNI DOHODKI P -MINULO DELO- b d MATERIALNI STROŠKI -MT- ! DOHODEK -D- AMORTIZACIJA -AM- OSEBNA IN SKUPNA k RAZVOJ MATERIALNE REZERVE PORABA -0D+SP- K -MBD- -R- zakonu o združenem delu) OPRAVIČILO V majski številki smo na strani 6 objavili članek »STOL 1978«. Povsem nenamerno je prišlo do neljube napake. Izpadel Je podpis avtorja članka tovarišice Jane Černič. Kot vam je znano, njene prispevke podpisujemo (z njenim dovoljenjem seveda) z: »Naša •«. Avtorico prispevka in vas, cenjeni bralci, prosimo, da nam napako oprostite. UREDNIŠTVO AOP - organizacija, denar, poslovnost, informatika... Ali nam kaže organizirati lasten AOP center? prehoda na AOP je odvisen mentacijo in obtokom doku- od organiziranosti Avtotehne mentacije. Ko smo na zborih delovnih ljudi v naši TOZD (tik pred prvomajskimi prazniki) poslušali finančne rezultate dela prvega trimesečja letošnjega leta, se mi je utrnilo vprašanje: Koliko časa potrebuje kolektiv GRS za sestavo takega poročila? Pri iskanju odgovora sem prišel do podatkov o stroških za usluge avtomatične obdelave podatkov (AOP), ki jih za nas opravljajo zunanji sodelavci. Ti so za leto 1977 naslednji: Komercialna vozila Komercialna vozila Komercialna vozila Osebna vozila DSSS za OD vse del. org. DSSS za osnovna sredstva 236.142,20 din — Mehanograf. center 23.791,35 din — Saturnus 135.205,40 din — Ličen Drago 240.510,50 din — Intertrade 511.771,00 din — PTT rač. center 348,00 din — PTT rač. center Skupaj 1,147.768,45 din 2e bežen pregled gornjih podatkov sproži verjetno pri vsakem od nas nekaj logičnih vprašanj, in sicer: Zakaj imamo kar pet zunanjih sodelavcev? Kdo od njih je najcenejši in kdo je sposoben obdelati vse podatke, ki jih potrebujemo? Kdo je Ličen Drago? Ali je cena za obdelavo npr. OD 511.771 dinarjev (ali mesečno nekaj več kot 4 milijone SD) realna, oziroma ali za 1 milijon 147.768,45 din (krat nekaj let) lahko organiziramo lasten AOP center? Do takih ali morda še kakšnih vprašanj pridemo ob dejstvu, da naročanje uslug pri taki strukturi navedenih zunanjih partnerjev kaže na nezrelost in stihijsko obravnavanje problemov, ki morajo sicer služiti dobri in hitri informiranosti kot osnovi za pravilno in pravočasno poslovno odločanje. Pri tem ne smemo pozabiti, da enoten nastop zmanjšuje dvotirnost, stroške, da o tem koliko časa porabimo pri zbiranju raznih podatkov iz personalnih kartotek (na njih pa nekaterih podatkov sploh nimamo), ki bi jih s pritiskom na gumb dobili takoj, sploh ne govorimo. Po vsem tem sem v prepričanju, da v tem trenutku lahko dobim odgovore ali razlago o uvajanju in izkoriščanju avtomatskih podatkov v naši DO edino iz GRS, direktorju tega sektorja tovarišu Plevčaku zastavil nekaj vprašanj. Preden boste prečitali vprašanja in odgovore, upoštevajte dejstvo, da bi mi vs' skupaj dobili bolj popolno sliko, če bi se na to temo oglasil še kdo. Mogoče naš Marketing? Vprašanje: Tovariš Plevčak, prepričan sem, da ste uvod k najinem intervjuju razumeli. Razumeli ste tudi to, da so moja vprašanja več ali manj vsebinsko grupirana. Povejte nam, kaj pomeni za Avtoteh-no dobra avtomatska obdelava podatkov? Odgovor: Za Avtotehno in vse zaposlene delavce pomeni že od- ločitev, da se organizirano pristopi k avtomatski obdelavi velik napredek, kajti dosedanja organiziranost spremljanja podatkov je na stopnji osnovne šole. Direkten odgovor pa je izredno kratek: — večja poslovnost, — dnevna ažurnost podatkov, — čista situacija glede komercialne uspešnosti, ki ima vpliv na vrednost točke. Dopolnil bi samo še to, da bodo podatki o poslovnosti v komerciali direktno vneseni v računalnik, tako da odpadejo vsi dvomi o verodostojnosti. Tako delo gospo-darsko-računskega sektorja pridobiva novo vsebino formalne in vsebinske kontrole dokumentov. Vprašanje: Koliko časa in koliko sredstev bi po vašem porabili, da organiziramo lasten AOP? Pri tem mislim na nabavo strojev, formiranje ekipe in uvedbo enotne dokumentacije. Odgovor: Za izbiro vrste računalnikov nam je Zavod za produktivnost v svojem elaboratu zelo dobro opisal ter tudi začrtal možnosti izbire. Osebno sem za sistem poslovne informatike z direktnim vnosom podatkov, šele višje stopnje obdelave bi se obdelale na srednji centralni enoti. Sprašujete za ceno: Strojni del za začetek ca. 3,500.000 din ter organizacijski del ca. 3,000.000 din. Pripominjam, da cena računalnika pada za ca. 20% letno! Vprašanje: Stroški izgledajo veliki, ali pa tudi ne, če upoštevamo v uvodu navedeno številko 1,147.768,45 din, ki smo jo v letu 1977 plačali drugim. Zanima me, kakšni pa bi bili prihranki ob enotni organiziranosti takega centra? (Npr. enotni obrazci vseh vrst od dobavnice dalje, tiskanja istih na enem mestu v večjih količinah itd.). Odgovor: Po uvedbi lastnega sistema bi sigurno odpadle dokaj drage zunanje usluge. Morda sem prevelik optimist, toda za začetek nisem zaskrbljen, ker smo imeli dobre zunanje sodelavce, to je Zavod za produktivnost, ki je »odkril« našo neorganiziranost v elaboratu, toda nobenega ni, ki bi ta elaborat obravnaval, zdi se mi, kot da bi bežali pred resnico. Čas in ne od računalniške ekipe, ki danes ni več tako pomembna, kot je to nekoč bilo. Danes že operativci — komercialisti — vodje oddelkov sami pripravljajo programe glede na tekoče potrebe, ki izvirajo iz vsakdanje prakse. Trenutno je najbolj pomanjkljiva organiziranost — makro in mikro shema DO in TOZD. Če tega ne bomo rešili, tudi prehod na AOP ne bo mogoč. Kajti šele po postavljeni organizaciji lahko začnemo z enotno doku- TABELA 1 ANGAŽIRANA OBRATNA SREDSTVA V ZALOGAH S STANJEM 31. 12. 1977 TOZD Zastopstva 1. Trgovsko blago (1) 2. Trgovsko blago (III) 3. Trgovsko blago (IV) 596.463.00 242.902.00 1,260.514,00 Skupaj zaloge 2,099.879,00 TOZD Servisi 1. Nedovršena proizvodnja (I) 2. Materiali v servisih (I) 1. Nedovršena proizvodnja (II) 2. Materiali v servisih (II) 1. Nedovršena proizvodnja (III) 2. Materiali v servisih (III) 1. Nedovršena proizvodnja 2. Materiali v servisih 3.199.906.00 4.397.554.00 192.033,00 7.517.748.00 10,001.283,00 3.033.490.00 Skupaj nedovršena proizvodnja (1) Skupaj zaloge v servisih (II) Skupaj (l-HI) 3,391.939,00 24.950.075.00 28.342.014.00 TOZD Trgovina Zaloge trgovskega blaga Opomba: a) Zaloga trgovskega blaga ne bi smela obstajati v TOZD Zastopstva, temveč samo zaloge materiala za servise v OE grosistična prodaja. Vsaka druga oblika zalog predstavlja vir inflacije stroškov ter zniževanje likvidnega kapitala. Delavci TOZD bi se morali zavedati, da tak način poslovanja nepravilno prikazuje tekoči obračun glede na možnost nekurantnih zalog, kot se je dogajalo sedaj. b) Zaloge DO AT skupaj: 76,937.175,00. Prehod bi ocenil časovno takole: Organizacijo lahko izvedemo v 9 mesecih, dokumentacijo v 3 mesecih, nato v 6 do 8 mesecih uvedemo sistem pol programa. Seveda pri tej oceni je veliko vprašajev ter tudi pogojev. Toda sem optimist, ker sem prehod na AOP že doživljal v praksi z geslom »program se mora izvesti do roka«. Vsaka investicija, ki mora kaj prinesti, ni poceni, toda investiran denar mora dati rezultate ter tudi zmanjšati tekoče poslovne stroške. Tako ima tudi uvedba AOP širši pomen, vsekakor pa bodo prihranki ogromni posebno še, če vemo, da celo v TOZD uporabljajo v enem sektorju do 3 vrste raznih obrazcev, ki so se razvili po samoini-ciativi ali navodilih principala, samo ne za potrebe Avtotehne! Vprašanje: Za postavitev dobrega centra AOP je poleg stroškov na eni strani in prihrankov na drugi strani, potrebno še veliko drugega, npr. program dela in kadri. Tovariš Plevčak, povejte nam nekaj osnovnih misli glede skupnega razvoja in programa AOP in ali to za obstoječi kader zahteva večjo strokovnost? Odgovor: Prepričan sem, da z dosedanjo strukturo kadra prehoda na AOP ne moremo izvesti niti izvršiti smiselne organizacije. Potrebno bo najprej osvežiti kadre v komercialni dejavnosti. Program je praktično že izdelan v elaboratu Zavoda za produktivnost, nosilce — tehnične izvajalce že imamo, potrebno je samo začeti delati. Opažam, da v Avtotehni vodstveni kader ne kontrolira »izdelkov«, ter so zato delavci preveč prepuščeni sami sebi. Toda delo z računalnikom zahteva absolutno toč' nost, vestnost in doslednost poznan izrek je: »smeti not, smeti ven«. TABELA II REKAPITULACIJA neplačane realizacije na dan 31.12.1977 TOZD Terjatve do negospodarstva Terjatve do gospodarstva Skupaj prodaja servisi prodaja servisi TOZD I din dev. 106.237,95 109.741,25 4,422.212,22 325.991,20 3,372.582,26 8,336.764,83 TOZD II din dev. 983.772,99 320.264,61 1,577.644,21 7.883,65 1,110.511,95 4,000.077,41 TOZD III din dev. 896.074,95 77.632,55 656.487,43 2,109.736,40 169.529,62 3,909.460,95 TOZD IV din dev. 135.221,92 93,947,65 754.380,85 6.333,00 299.847,45 1,289.730,87 TOZD V din 440.177,75 — 2,598.668,03 — 3,038.845^78 Skupaj 2,561.485,56 601.586,06 12,459.336,99 4,952.471,28 20,574.879^? Opomba: a) ažurno vodenje knjigovodskih evidenc, hitra — tekoča izterjava pospešujeta usklaje' vanje. b) 50% hitrejša izterjava prinaša za fleksibilno finančno politiko na primer od 10,000.000 dinarjev na mesec najmanj 1 % obresti, kar predstavlja znesek 100.000 din mesečn^ Avtotehna ima glede na strukturo poslovanja možnost obračati kratkoročno 30 do ^0 milijonov dinarjev! TABELA III Vprašanje: TABELA V STANJE NEKURANTNIH ZALOG na dan 19. 9.1977 (kontrola na preskok) TOZD Zastopstva: 1. Trgovsko blago 1 (V. O.) 2. Trgovsko blago (lil) 596.463.00 242.902.00 SKUPAJ 839.365,00 Ocena: 1.4.1978 500.000,00 TOZD Servisi: Nekurantno po oceni 1. 4. 1978 1. Servis 1 2. Servis II 3. Servis III 4. Servis IV 1.650.864.00 191.646.00 1.422.293.00 609.599.00 500.000. 00 100.000. 00 1,000.000,00 300.000,00 SKUPAJ 3,874.403,00 1,900.000,00 TOZD Trglovina Ocena 1. 4.1978 1. Trgovsko blago 1,900.000,00 1,500.000,00 OPOMBA: Smatramo, da bi morala TOZD Zastopstva nositi del bre-fnena nekurantnih zalog, kajti komercialisti v bivših TOZD so zelo nekontrolirano nabavljali ter tudi distributirali servisno blago po Jugoslaviji. Primer: bivša TOZD Elektroproizvodi (Bosch). Posledice bodo jasne šele, ko bodo v TOZD Servisi dejansko prečistili zalogo ter ustrezno ukrepali, da bo njihovo stanje sredstev resnično realno v smislu pozitivne zakonodaje. TABELA IV REKAPITULACIJA dvomljivih In spornih terjatev — kto. 093 na dan 31.12.1977 din d e v. tozd i 312.833,72 6.970,25 tozd m 263.886,27 1.887,75 tozd ih 112.064,35 76.005,85 tozd iv 166.409,65 73.744,85 tozd v 596.692,83 — skupaj 1,451.886,82 158.608,70 OPOMBA: Po osvojitvi Zakona o zavarovanju plačil ne prihaja več do primerov za odpise iz naslova nezmožnosti plačila obvez-oosti. Lahko bo prišlo do prevzema določenih obveznosti iz sanacije. Zato moramo biti izredno previdni v komercialnem Poslovanju. Ali nam lahko navedete prvič, pozitivne strani dobre organizacije AOP (npr. hitrost zbiranja podatkov, večjo discipliniranost pri uporabi podatkov, boljšo informiranost) in drugič negativne strani, ki se jih bomo morali vsi otresti (npr. vprašanje sedanjih navad, slaba struktura kadra in ne nazadnje neusklajenost na več področjih)? Odgovor: Na to vprašanje sem deloma že odgovoril. Začnem lahko s tem, da smo praktično predzadnja organizacija, ki nima urejenih ažurnih podatkov. Spomnimo se samo evidence naših materialnih kartotek, dajanje podatkov za poročila zunanjim faktorjem itd. Vprašajmo se, kdo je sedaj tisti odgovorni ali kdo to mora storiti in zakaj se ne? Pri novem sistemu bo vsaj na to lahko odgovoriti. Tisti delavec (grupa), ki ne bo izpolnjevala programa, tudi ne bo imela rezultatov in tako ne bo dvomov v vrednost točke kot posledice nagrajevanja po delu. Po mojih izkušnjah lahko delavce usposobimo za delo s temi mini računalniki. Logično je, da stroji zahtevajo točnost, vestnost, ta novost pa se bo morala priučiti že zaradi uspehov poslovanja in osebnih dohodkov. Vprašanja: S. Žiglon Odgovori: Anton Plevčak OCENA OPTIMALIZACIJE FAKTORJEV OBRAČANJA ZALOG V DO »AVTOTEHNA« 1. TOZD »Zastopstva«: a) konsignacijska skladišča 4X b) OE Grosistična prodaja 11 X 2. TOZD »Servisi«: a) servisno skladišče 4X b) priročna sklad. v servisih 11—12 X 3. TOZD »Trgovina«: a) veleprodajno skladišče 10—12X b) skladišče za oskrbo det. mreže 5X c) prodajalne 3—4X OPOMBA: a) Navedeni kriteriji za obračanje zalog so bili že obravnavani na poslovnem svetu generalnega direktorja ter predstavljajo dejansko osnovo za drugačno poslovno obnašanje. b) Postrežem lahko s podatki iz leta 1972, 1973, ko so tipično grosistična podjetja imela koeficient obračanja 7,5 pri 820,000.000 din prometa. c) Iz navedenega lahko izračunamo, da izgubljamo zaradi nesmotrnih odločitev pri nabavi in prodaji približno 4 milijone din (glej tabelo II). Ocena pri tem izračunu gre predvsem na račun izredno nestrokovnaga kadra, ki pa z demagoškimi pristopi uspe pa-rirati objektivnost in znanje. Tu se nismo spustili v oceno stranskih učinkov poslovanja: — znižanja, — izredne bonitete itd. TABELA VI KAZNI ZA NEIZPOLNJEVANJE ROKOV PO ZAKONSKIH PREDPISIH 1. Zakon o knjigovodstvu (Ur. I. SFRJ 58/76) navaja v: . a) 62. člen: S 50.000 do 1,000.000 din se kaznuje OZD: — če ne vodi knjigovodstva (po 4. členu); — če ni ugotovljena materialna in formalna pravilnost listin; — če ne napravi inventure. b) 63. člen: Z 20.000 do 500.000 din se kaznuje OZD: — če se v knjigovodstvu ne zagotove podatki; — če je inventura nepravočasna in neresnična; — če niso usklajene pomožne knjige z glavno knjigo. OPOMBA: a) Smatramo, da je dovolj prepričljiv opis zakonskih določil spodbuda komercialistom, da začno razmišljati o svojih odločitvah ter da GRS predstavlja njihovo zaščito glede usklajevanja najširših družbenih interesov z logično podjet-niško-pridobitniško miselnostjo, ki mora iti skozi filter in ne trmoglavo vztrajati »posel za vsako ceno«. b) Iz navedenega se lahko povzame prisotna misel in načelo planiranja poslov v okviru realnih možnosti ter tudi izkoriščanja notranjih rezerv, posebno v času, ko se opravljajo resni družbenoekonomski premiki v korist industrijskega razvoja nasploh. Naprošeni smo, da vas obvestimo Delovna organizacija »Medex Ljubljana« nam Je poslala prispevek o APIKOMPLEKSU s prošnjo, da ga objavimo. V našem uredništvu smo se odločili ustreči njihovi želji in poslani tekst izpod peresa Jožeta Vehovca objavljamo v skrajšani obliki. po podatkih regionalne pfavstvene skupnosti Ljubila, ki v svojem centru za ®vtomatsko obdelavo podat-*j0v obdeluje in analizira iz-aae recepte z vsega pod-?cia Slovenije, se je potroš-Dla zdravil umirila. Lani se laL^ v zgodovini slovenskega akarstva ni dvignilo število acsptov v primerjavi s po-^iŠnjim letom, niti se niso cV|3nili stroški za zdravila. 6|o upadli so. u ' zadnjih letih pa so 9ledne domače in tuje znan-tllVane institucije, med njimi mikrobiološki inštitut 6dicinske fakultete v Ljub- ljani, ugotovile antimikrobno in antivirusno delovanje povsem naravnih snovi, ki jih ni moč izdelovati sintetično — matičnega mlečka in propo-lisa. Ugotovili so, da se njihovo delovanje še izboljša, če so med seboj zmešane v določenih razmerjih. Da bi omejili sedanjo porabo antibiotikov in zmanjšali predvsem porabo tetracikli-nov in kloramefenikolov, substanc, ki so organizmom, predvsem otroškim nevarni in njihova uporaba ni zaželena niti pri odraslih (tako so pokazale izkušnje z vsega sveta v zadnjih letih), smo se dogovorili, da bomo čim večjemu številu ljudi skušali dopovedati, da je uživanje medu in medenih preparatov lahko odlična preventiva, ki je znanstveno preverjena. Obveščanje ljudi, da je prva pot k manjši porabi antibiotikov predvsem preventiva, je naloga sedanjega časa. Poti do starih zdravil so različne. Spet so se uveljavili najrazličnejši čaji in zeli, več pozornosti so spet namenili gibanju na svežem zraku, mnogi pa so začeli obujati stara pravila o zdravljenju z medom. Ta je kot zdravilo znan iz davnine, pa tudi iz bližnje preteklosti, saj je med NOB v najtežjih trenutkih ostajal edino »zdravilo«. V dobi, ko je bilo vse, kar je imelo nadih »patine« zanič, ko je bilo dobro le vse, kar je bilo moderno, je tudi med izgubil večji del svoje veljave. S spoznanji, da je narava največji učitelj, da človek s trganjem vezi s preteklostjo pozablja tudi na stvari, ki so mu bile stoletja in tisočletja v pomoč, so v marsikaterem laboratoriju nehali gledati v bodočnost, posvetili so se preteklosti. Raziskovalca slovenskega mikrobiološkega inštituta Bratko Filipič in prof. dr. Miha Likar sta dokazala, da matični mleček in propolis zavirata rast virusov. V poročilu »Vpliv propolisa in matičnega mlečka na razvoj nekaterih virusov«, ki ga je zaradi izrednih odkritij in dosledne znanstvene metode v celoti objavil tudi ameriški strokovni bilten »Interferon Scientific Memoranda« iz Bu-ffala, med drugim poročata v sklepnem delu poročila: »Iz raziskave je razvidno, da naravni proizvodi med, matični mleček, cvetni prah In propolis nimajo samo fizioloških učinkov, ampak razen proti mikrobom delujejo tudi proti virusom.« In tako je nastal APIKOMPLEKS, doslej edina in zelo učinkovita mešanica čebeljih pridelkov, ki je uspešno prestal tudi vse klinične teste. V njem so sestavine, ki zavirajo rast virusa, povzročitelja influence, tudi če so razredčene v razmerju 1 :100.000. Toda zdravnika ne med ne drugi čebelji pridelki ne morejo nadomestiti. Kadar človek zboli in se ga loti visoka temperatura, mora upoštevati navodila zdravnika. Poskusi v uglednih klinikah pa kažejo, da za infekcijskimi boleznimi zboli neprimerno manj ljudi, ki jemljejo žličko Aplkom-pleksa dnevno. Ker ga je ustvarila narava brez pomagal kemije, ni prav nič nevaren in ne more povzročiti nobenih škodljivih stranskih posledic. J. VETROVEC TURGENJEV; Narava ni svetišče, marveč delavnica in človek je delavec v njej. Zakaj 1. Letos praznuje naša DO 25-letnico obstoja. Ni dvoma, da je tak dogodek potrebno tako ali drugače praznovati, vsekakor pa na primerni ravni. V ta namen je že predlagan pripravljalni odbor, ki pa se po informacijah, ki sem jih prejel (do 3. 4. 1978) še ni sestal. Res je sicer, da je relativno gledano še čas, če upoštevamo govorice, da bo glavna proslava jeseni letos. Kljub temu pa mislim, da temu ni tako. Zakaj? Prvič. Zato ker čas hitro teče (vmes bodo dopusti) in je dobra organizacija odvisna tudi od njega (časa namreč). Drugič. Zato, ker je nujno potrebno izredne goste (naše in tuje) obvestiti prej, da lahko svojo prisotnost na proslavi planirajo. Tretjič. Zato, da organizacijski odbor čimprej izve, kdo ima namen (in kdo mora) kaj spregovoriti na proslavi, da lahko izdela časovni in vsebinski načrt. četrtič. Zato, da organizacijski odbor lahko planira število udeležencev in temu primerno pristopi k izbiri prostora. Petič. Tudi zato, da propagandni del, primeren za proslavo (brošura ob 25-let-nici, zahvalne listine ali diplome, itd.) organiziramo kvalitetno in pravočasno (upoštevajmo npr. samo zasedenost tiskarn) in Šestič, (najbrž ne kot zadnje vprašanje). Kako in koliko smo pripravljeni za tako proslavo porabiti, če stroški nikjer niso (ali pa se motimo) planirani oziroma odobreni? 2. Za zgoraj omenjeno obletnico smo naročili tudi primerne značke. Ob tem pade v oči predvsem naslednje: Prvič. Potrebe so bile zbrane takole — Servisi 5.400 kom., Trgovina 1000 kom., Marketing 300 kom., splošni sektor 50 kom., generalna direkcija 150 kom. in GRS 100 kom. Skupaj 7000 komadov. Naročili smo jih pa 5.000 komadov. Menda se je zadolženi pri seštevanju šestih postavk »zmotil« za 2.000 komadov (matematično seveda). Težak posel, kaj hočemo. Drugič. Verjetno so vsi omenjeni naročniki pri zahtevi števila značk upoštevali najprej delavce Avtotehne (povsem pravilno in v redu) nato pa še eventualno nekatere stranke, principale in druge sodelavce. Zato je zelo čudno razmerje npr. od števila 5.400 do 50 značk, pri tem pa, kolikor vemo, nihče ni nikogar nič vprašal. Tretjič. Ob izdelavi potreb po značkah je bila predložena tudi cena, in sicer 15 din (skupaj 75.000). Definitivna cena pa je menda bila za 35 % večja, ali skupno za 24.500 din. Menda je v praksi eventualna razlika med proračunsko in definitivno ceno v mejah okoli 10%. še hujši primer glede tega je bil pri koledarjih, menda ca. 50 % večja. tako? Ko sem v aprilski številki našega časopisa pregledal podatke iz zaključnega računa za leto 1977, sem pričakoval, da bodo naši bralci imeli priložnost v eni od naslednjih številk prečitati tak ali drugačen komentar o npr. »dvomljivih in spornih terjatvah« ali o »stanju zalog« itd. Seveda bi bil potreben komentar za to zadolženih ali odgovornih oseb v TOZD. Izgleda, da po stari navadi (indolenci) takega filma ne bomo videli. Ne glede na to (ali pa kljub takim odnosom) uporabljam naš časopis zato, da postavim vprašanje, na katero ne želim odgovora za sebe, temveč zato, da v načelu rešimo med seboj določilo, kdo, kdaj in zakaj potrdi nek strošek (čitaj fakturo), ki se nanaša na planirano porabo v »razdelitvi sredstev skupne porabe«. Naj na kratko razložim, kaj hočem vprašati. Vsi dobro vemo (ali vsaj morali bi vedeti), kako pridemo do »celotnega prihodka«, »dohodka« in »čistega dohodka«. Kako od tu dalje pridemo (planiramo seveda) tudi do »sredstev skupne porabe«. Ne bom trdil, a zdi se mi, da do razdelitve »sredstev skupne porabe« pridemo v trenutku, ko je zaključni račun grobo izdelan in bi morali vsi uporabniki sredstev skupne porabe do takrat že imeti programski zahtevek, ki bi ga uskladili z možnostmi in šele nato dali v dokončni obliki v potrditev, oziroma v zaključni račun. Mogoče zaradi časovne stiske (ali česa drugega) pa se zgodi, da »plan porab sklada skupne porabe« izdela nekdo drug. Ni problem mojega vprašanja v tem, temveč v problematiki, ki temu sledi. Vzemimo iz tabele »plan porab sklada skupne porabe za leto 1977« (objavljeno v Glasilu št. 4/78, stran 5) za primer tri postavke, in sicer točka 5/1 »Splošni družbeni standard (prikolice, itd.) in nakup zemljišča za prikolice«, ali točka 5/8 »šport in rekreacija«, ali točka 5/9 »Proslave in obletnice«. V vseh treh primerih je po izvedeni akciji ali naročilu prispela v podjetje faktura v prvem primeru za najemnino prostora, kjer stojijo naše prikolice (Zelena laguna), v drugem primeru za najemnino rekreacijske dvorane na Kodeljevem in v tretjem za plačilo stroškov prireditve za 8. marec. Vse lepo in prav do trenutka, ko odgovorni delavec s fakturo iz centralne likvidacijske službe zgublja čas in živce, ko išče podpisnika oziroma osebo, ki mora tak račun potrditi. Organizatorji npr. Komisija za šport in rekreacijo, konferenca sindikata Avtotehne ali kdorkoli, ki lahko (ali v danem momentu morajo) uporabljajo sredstva iz navedenega sklada, potrditev računa odklanjajo, ali pa so v dvomih, če njihov podpis velja kot dokončen ali samo kot so-podpis zaradi kontrole. Nikjer namreč nismo zapisali, ali se kako drugače dogo- vorili, kdo mora posamezni strošek podpisati in kdo (obvezno) sopodpisati, da bo v skladu s predpisi in sklepi. Gre torej za dejstvo, za čigar rešitev ne potrebujemo nič drugega kot primerno informacijo. Rekli boste veliko besed za malenkost. Mogoče? Vendar moram povedati, da sem se za ta prispevek odločil po mnogih glasnih diskusijah, ki so se vrtele v krogu uporabnikov in samo-upravljalcev, ker so prišli do točke, ko zaradi neinformiranosti niso mogli zadostiti sa-moupravljalski dolžnosti, v tem primeru potrditvi dokumenta. Mogoče nimam prav, mogoče pa tudi jaz nisem pravilno informiran. V aprilski številki Glasila smo bralce opozorili na Dogovor o uskladitvi temeljnih kriterijev za urejanje dopolnilnega dela, objavljen v Uradnem listu SFRJ št. 9 (24. februarja 1978). Dogovor, ki so ga na podlagi 244. člena ustave SFRJ sprejeli Izvršni sveti republik in avtonomnih pokrajin, ureja naslednja tematska področja — delo, daljše od polnega delovnega časa (nadurno delo); opravljanje samostojne dejavnosti kot postranski poklic; delo delavcev, ki so uveljavili pravico oziroma izpolnili pogoje za osebno pokojnino; opravljanje začasnega ali občasnega dela v temeljni organizaciji po pogodbi, delo delavca izven temeljne organizacije, v kateri je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom. Ni namen tega pisanja polemiziranje o utemeljenosti ali neutemeljenosti sprejemanja tega dogovora z ozirom na dejstva, da že zakon o združenem delu in zakon o delovnih razmerjih do neke mere urejata ta področja, ampak ugotovitev, kako v praksi ne izvršujemo zakonskih določil oziroma si jih razlagamo, kakor nam trenutno kaže situacija. Delo, daljše od polnega delovnega časa (nadurno delo), se sme vpeljati le v primerih, ki jih določa samoupravni splošni akt ustrezno z zakonom o delovnih razmerjih. Novost, ki jo prinaša dogovor, je v tem, da bo zakon nalagal temeljnim orga- (Tretje nadaljevanje) Razred 2 — Tekoče obveznosti Kto. 20 — Obveznosti za odtegnjene davke Kto. 21 — Obveznosti iz plačilnih instrumentov Kto. 22 — Obveznosti do dobaviteljev Kto. 23 — Druge obveznosti iz poslovnih razmerij Kto. 24 — Obveznosti iz skupnega prihodka in skupnega dohodka Kto. 25 — Akontacije osebnih dohodkov Kto. 26 — Finančna in obračunska razmerja med TOZD v okviru OZD • Letos smo že drugič izdali »Terminski koledar«. Ko smo ga razdelili, smo (konkretno v Glasilu št. 12) zapisali, da ga med drugim izdajamo tudi zato — citiramo: »S strani uredništva predlagamo, da v DO takoj januarja 1978 izdelamo v medsebojnem dogovoru delovni načrt oziroma urnik za leto 1978 za dneve, ki pridejo slučajno med dneve vikenda in praznike (npr. 28. april). Tako bomo vsi vnaprej vedeli, kateri dan nadomestimo z drugim in zakaj..., pa da bo menza odprta, ko dela večina, ne pa narobe!« Zakaj v Avtotehni organiziramo vedno nekaj drugače kot drugi? Deset dni pred 28. aprilom smo lahko vsi slišali po radiu in TV, da je nizacijam obvezo, da najmanj enkrat letno analizirajo vzroke in obseg nadurnega dela, da lahko potem sprejmejo ustrezne ukrepe za njegovo odpravo oziroma omejitev. Dober gospodar je to verjetno že delal, pri nas pa moramo po še nepreklicanem nalogu generalnega direktorja iz leta 1975 še vedno planirati nadure naprej, kot da bi lahko vnaprej planirali nesreče (potres, požar, poplavo) itd. Rešitve, ki nam jih ponuja zakon s prerazporeditvijo delovnega časa in z uvedbo premakljivega delovnega časa, kar same narekujejo ukrepe za odpravo oziroma omejitve nadurnega dela. Poseben poudarek je v dogovoru dan delavcem, ki so uveljavili pravico oziroma izpolnili pogoje za osebno pokojnino in imajo pravico skleniti delovno razmerje samo v primeru, če se na javni oglas ne prijavijo nezaposleni ali drugi delavci, ki izpolnjujejo pogoje za delo in naloge, za katere se sklepa delovno razmerje. V primeru sklenitve delovnega razmerja z delavci, ki so uveljavili pravico oziroma izpolnili pogoje za osebno pokojnino, pa je potrebno najpozneje vsakih 12 mesecev objaviti javne oglase za delo in naloge, ki jih opravlja delavec, ki je uveljavil pravico do osebne pokojnine vse dotlej, dokler se ne sklene delovno razmerje z delavcem, ki ni uveljavil pravice do osebne pokojnine Kto. 27 — Finančna in obračunska razmerja s podjetji in obrati v tujini Kto. 28 — Obveznosti za odtegnjene davke in prispevke iz osebnega dohodka Kto. 29 — Pasivne časovne razmejitve. Upam, da si izrezujete, kar vam v nadaljevanjih podajamo, tako da bi lahko na kraju naredili pregled ter tudi sheme najenostavnejših knjiženj, da boste lažje razumeli tudi sistem kontrole v DO in tudi kontrolo SDK kot zunanjega organa. Direktor gosp. rač. sektorja: Anton Plevčak, dipl. oec. Ž. S. Obljuba dela dolg SPOZNAVAJMO RAZČLENITEV KONTNEGA PLANA dogovor v Sloveniji: »Dela se v soboto, 22. IV. na račun 28. IV.«. Tako so se merodajni v SRS dogovorili, da so 22. IV. odprti vsi vrtci, šole itd., kar med drugim omogoča normalno varstvo otrok ipd. Mi smo delali 6. V. Dobro, ne želimo dramatizirati. Vprašamo pa lahko, ali je tak odnos do skupnih enotnih akcij rezultat podobnih odnosov za raznorazne akcije znotraj DO? Tako vprašanje smo postavili zato, ker smo bili informirani (poudarjamo, da mogoče zelo enostransko in nepreverjeno), da je bil dogovor v TOZD Servisi, da delajo 28. IV. vsi, dejansko pa so delali samo v Opel servisu. Zakaj? Da! Zakaj tako? UREDNIŠTVO oziroma ni izpolnil pogojev zanjo. Novost, ki jo prinašajo določila dogovora in ki jo je vsaj delno rešil že družbeni dogovor o temeljih kadrovske politike, pa je v preprečitvi neopravičenega in nerealnega določanja delovne dobe kot pogoja za sklenitev delovnega razmerja, kar je ovira za zaposlovanje mladih šolanih kadrov in drugih strokovnih delavcev. Zato bo potrebno, da se v bodoče za delo in naloge, za katere so glede na njihovo vrsto, zahtevnost in odgovornost, potrebne tudi določene delovne izkušnje, da bo to izraženo z elementi, ki potrjujejo dejansko sposobnost kandidata za omenjeno delo, npr. predhodno enako ali podobno delo, objavljena dela, predhodno preverjanje delovnih sposobnosti, itd., ne pa z dolžino delovne dobe kot formalnim elementom dokazovanja delovnih izkušenj. V dogovoru so se podpisniki tudi strinjali, da se z zakonom uredi opravljanje začasnega ali občasnega dela v temeljni organizaciji po pogodbi in bistvo, katerega bi bilo v tem je, da sme delo po pogodbi trajati najdalj 30 dni, razen za tiste primere; ki bi jih določal zakon in bi izjemoma tako delo lahko trajalo do 60 dni v koledarskem letu; da se k delu po pogodbi pritegnejo nezapo; sleni ali deloma nezaposleni delavci in samo izjemoma tudi zaposleni, vendar s soglasjem temeljne organizacije, s katero je v delovnem razmerju; da imajo tako zaposleni delavci, v kolikor opravljajo delo v temeljni organizaciji, pravico do varstva pri delu, pravico do socialnega zavarovanja za primer nesreče pri delu ali poklicne bolezni, pravico do počitka med delom. Temeljna organizacija pa bi morala naj; manj enkrat letno analiziral,1 dela po pogodbah in ukreni" vse za njihovo zmanjšanje ter sleniti delovna razmerje z novimi delavci za opravljanje teh del in nalog. Namen tega pisanja bo dosežen, če bomo, ko bom" sprejemali nov samouprav"1 splošni akt, ki bo urejal delovna razmerja, to vsebin" dogovora prenesli tudi v našo samoupravno zakonodaj" in jo seveda tudi izvajali. KADROVSKA SLUŽBA ŠIMU Tokrat še Te dni, točneje 26., 27. in 28. maja so se v Ljubljani v športnem parku Kodeljevo in v organizaciji delovnih organizacij Slovenija avto in Donit odvijale športne igre delavcev motorne industrije Jugoslavije (ŠIMU). Avtotehna se je lani v Beogradu prvič udeležila teh iger, ki so letos že XIII. po vrsti. Ker je letos jubilejno leto Avtotehne in ker so igre tokrat v Ljubljani, pa so zaradi tega za Avtotehno povezane z mnogo manjšimi stroški, je bilo naše zastopstvo Se številnejše. Nastopilo je Približno 52 fantov in 9 deklet, kar je še posebno raz- Udeležili smo se že tradicionalnega rallyja ob žici °kupirane Ljubljane, ki je bil v, nedeljo, 23. aprila. Tradi-C|onalno smo se tudi letos ^drezali kot se šika. Tretje [desto oziroma bronasto me-dfljo je osvojila ekipa OPEL-^VTOTEHNA. Četrto mesto ^ je osvojila ekipa CANON-^VTOTEHNA in si s tem pla-^ajem prislužila diplomo. Sodelovala pa je tudi tretja ®k'Pa FIAT-OM-AVTOTEHNA, katera pa na žalost ni do-®e9la kakšnega boljšega pla-/daja. Morda je bil vzrok v dstopu enega udeleženca te kiPe, ki je imel okvaro na ozilu in to 14 km pred cl-ioni od skupaj 100 km dolge proge. Vsem udeležencem se Ko-n|sija za šport in rekreacijo Sok a|iuie za udeležbo, po-®bno še, ker so sodelovali dtuziazno — manifestativno, Pravi, v lastni režiji. Av-* Johna bo krila samo stro-Ke prijavnine. številnejši veseljivo, in sicer v naslednjih panogah: moški so nastopili v nogometu, rokometu, košarki, namiznem tenisu, kegljanju, streljanju in šahu, ženske pa v namiznem tenisu, kegljanju in streljanju. Tokrat je še prezgodaj, da bi govorili o rezultatih, ker v času poročanja še ne vemo izidov, vendar pa so se vse ekipe marljivo pripravljale in upamo, da bodo rezultati, ki bodo razvidni iz obširnejše reportaže v naslednjem glasilu, ugodnejši kot pa so bili lanski. Ob tej priliki pa pozivamo vse delavce Avtotehne, da se v čimvečjem številu prijavijo na družinski avtorally Avtotehna, ki bo v juniju letos. Potekal pa bo iz Ljubljane preko Gorenjske na Primorsko do Lipice. Po razglasitvi rezultatov bo v Lipici družaben piknik. Obiskali bomo spominska obeležja NOB v Begunjah na Gorenjskem, v Dražgošah in v Corknem, na vseh teh vajah bo organizator pripravil tudi posebne preizkušnje za tekmovalce. Proga je kratka in ni naporna, zato pa toliko bolj zanimiva. Tak rally ne predstavlja nikakršnega napora ne za tekmovalca ali njegovega spremljevalca niti za vozilo. Poudarek je na družabnosti in tovariškem srečanju. Zato upamo, da bo odziv velik. Vse ostale informacije bodo pravočasno na voljo. Šah REPUBLIKA SLOVENIJA Tako kot vsako leto smo se tudi letos udeležili sindikalnega šahovskega prvenstva mesta Ljubljane. To je bilo sindikalno moštveno prvenstvo, na katerem so se v republiški finale uvrstila naslednja moštva: 1. skupina: Železniško gospodarstvo 27 točk, RTV I 24 otčk, Zavod za statistiko 19 točk in IMP 17 točk. 2. skupina: Slovenska Filharmonija 25,5 točk, Klinika I 25 točk, Metalka I 22,5 točk, Dom JNA 19,5 točk. 3. skupina: Vulon 25 točk, SPIZ 24 točk, Uprava inšpekcijskih služb 23,5 točk in center železniških delavnic 23 točk. 4. skupina: UJV 25,5 točk, Ljubljanska banka 24,5 točk, ZRMK 22 točk in SZDL I 20 točk. 5. skupina: RSNZ-ERC 27 točk, Delo 26,5 točk, Iskra I 26,5 točk in Saturnus 22 točk. Žreb je določil, da je ekipa AVTOTEHNA igrala v 4. skupini. Naj povemo takoj, da smo dosegli v naši skupini 15,5 točk. Kot vidimo, bi z malo več sreče pri žrebanju prišli v skupino, kjer so se v republiški finale uvrstili s 17 točkami. V tem primeru pa bi nas ločili do uvrstitve v republiški finale le 2 točki. Seveda so to ugibanja, vendar volje za nadaljnja tekmovanja je še dovolj in drugo leto upamo, da bo mnogo bolje, posebno še, ker smo v naše vrste sprejeli novega dobrega igralca, tovariša Toneta Jeretino. ŠAH — OZD AVTOTEHNA Po delovnem načrtu Komisije za šport in rekreacijo je bilo letos prvič organizirano moštveno prvenstvo v šahu med TOZD in DSSS in predstavništvi. Od predstavništev so se prijavili kot ekipa tovariši iz Beograda. Iz ostalih predstavništev ni bilo odziva. Žal pa tudi naši delovni kolegi iz Beograda niso prišli. Zataknilo se je pri tem, ko je šef predstavništva iz Beograda zahteval pismeni nalog iz Ljubljane, da beograjska ekipa lahko odrine na pot. Mislim, da tukaj komentar ni potreben, posebno še ob jubilejnem letu, ko Avtotehna letos praznuje 25-letnico obstoja. Prvo mesto je osvojila DSSS z 8 točkami. Drugo mesto si delita TOZD servisi in TOZD zastopstva s 6 točkami. Zadnje mesto pa ima TOZD trgovina s 4 točkami, kar pa je očitno povezano z najslabše ovrednoteno točko, ki jo ima trgovina. Ob tem pa šahisti TOZD trgovina nismo izgubili volje. Še se bomo borili z boljšimi misleci iz DSSS in ostalih TOZD. Izbojevali bomo s trdim delom še kakšno točko ali pa tudi samo remi. J. KONČAN ZAHVALA Ob smrti mojega očeta se kolektivu Avtotehne ter svojim ožjim sodelavcem iskreno zahvaljujem za poklonjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Mija Jezeršek . ^--------------------------------------------- rd NOGOMET V organizaciji ZTKO Ljubljana-Center je začela s tekmo-vanjem občinska trim liga v malem nogometu. Vsa moštva so razdeljena na pet skupin, ekipa Avtotehne tekmuje v tretji skupini. V svoji skupini je Avtotehna odigrala že dve tekmi in °be prepričljivo dobila. Vsekakor dober pričetek priprav za »ŠIMU«. Rezultati: Avtotehna — Hermes 7:0 Avtotehna — Novoplesk 6:2 AVTOTEHNA — MLADINCI 6:0 Vzporedno s tekmovanjem občinske trim lige občine Center se odvija tudi občinsko tekmovanje občine Šiška. Ker imamo v tej občini TOZD Servisi, nastopa ekipa Avtotehna tudi v tem tekmovanju in kot vidimo, dokaj uspešno. KOŠARKA Avtotehna — Pirniče 54:23 Tudi košarkaška ekipa je začela s tekmovanjem v trim ''gi občine Šiška in po nedavno osvojenem tretjem mestu v občini Center že spet žanje uspehe. Avtotehna — Trnovo 55:66 rd Turistični avtorally ob žici okupirane Ljubljane Veselo razpoloženi na snežniškem snegu Zimski vzpon na Snežnik Planinsko društvo Avtotehna je zopet organiziralo izlet, tokrat je bil to zimski vzpon na Snežnik. Organizatorji so planirali vse tako, kot da bo udeležencev vsaj za en velik avtobus, če že ne za dva. Pa je v začetku prijavljanja kazalo zelo slabo, plakati so že ves teden viseli na hodnikih na Titovi 36, Celovški 175 in 228, pa je bilo število prijavljenih enako nič, če izvzamemo poverjenike. Treba pa je bilo pohiteti, zakaj rok za rezervacijo avtobusa se je bliskovito bližal. Vsi poverjeniki so dali vse od sebe, opisovali so lepote Snežnika in njegove okolice, čeprav sami še niso bili gori. Uspeh ni izostal, nabralo se je udeležencev za en tridesetsedežni avtobus in naročilnica je romala h Kompasu. V soboto zjutraj, 22. 4. je šlo zares. Planinci so se začeli zbirati na Trgu osvoboditve, nekaj čez 7. uro jih je bilo sedemnajst (število se tudi kasneje ni povečalo), še malo zaspani so se veselili lepega dneva in pri tem iskali svoj mali avtobus, ki ga ni bilo. Bili so tam sami veliki, potem je končno pripeljal še en majhen, pa se je izkazalo, da ni pravi. Malo jezni, ker ni bilo vse OK, so hoteli tajnici društva že reči nekaj pikrih, ko se je zgo-dio nekaj nenavadnega: po Trgu je sem ter tja tekal možak v šoferski uniformi in iskal skupino ljudi, ki gredo menda na Snežnik. Naši udeleženci so si oddahnili, zakaj šofer jih je iskal. Do Ilirske Bistrice je šlo nato gladko, tam so se po načrtu srečali s prijaznimi predstavniki Planinskega društva Ilirska Bistrica, ki jim je posodilo izkušenega vodiča, dobili so tudi prospekte o Snežniku, da so se malo poučili, kje bodo hodili. Do Sviščakov je bilo nato malo težav zaradi snega, vendar je avtobus zmogel težavno pot. Potem je bilo treba hoditi. Vodič jih je varno vodil po celem snegu. S krajšimi postanki so hodili dve uri in pol. Na vrhu 1796 m visokega Snežnika jih je sprejel prijazen Planinski dom, lansko leto preurejen. Navzdol naj bi šlo hitreje, vendar so se velikokrat ustavili, medtem je namreč posijalo sonce. Planinci so vmes počivali, bodisi zaradi »čik pavze« ali prigrizka, bodisi zato, da so lahko svoja lica nastavljali toplim sončnim žarkom. Srečni so prispeli v Ljubljano, saj so spet en dan preživeli v hribih in to zelo lepih. Snežniški gozdovi so po pravici proglašeni za Narodni park. Naša • svetnik, (790 m, *uv< ::»r.» .#i >f \ -. .K . M%\ \ • • ■ ■ i .■ / .5., -A X’A VSAKO) V s.1w- '-v' v T > V ' ■ £' 'M v..«* Vt Č* - i;. f o ' .. H - !v - o Ki Hi « -' O 1 O' * -4 Mm n a« * K C ■<■: .■ / /i prišli ► -4 odšli PRIHODI: TOZD Servisi 1. Ml. Čenadžija Igor 4. III. Prešeren Ivan TOZD Trgovina 1. III. Srdač Dušan — Ri-jeka ODHODI: TOZD Servisi 11. III. Stojanovič Nenad — sporazumno 18. III. Tepavčevič Žarko — sporazumno 20. III. Korez Stanislav — sporazumno 23. III. Terpinc Anica — upokojitev 3. IV. Gajšek Dušan — sporazumno 17. IV. Rom Julijana — upokojitev 17. IV. Medved Antonija — sporazumno DSSS 2. IV. VVritzl Manja — sporazumno 30. IV. Škodnik Brigita — sporazumno 24. IV. Koščak Tatjana — sporazumno UGANKA Namesto redne vsebinsko določene uganke vam danes postavljamo povsem drugačno — enkratno! Kdo In od kje — je poslal prek našega časopisa pozdrave vsem vam, cenjeni bralci? Ne mučite se z ugibanjem. Odgovor je kratek: Pozdrave pošilja tovarišica Erika Železnik (TOZD Servisi) Iz daljnje Kitajske. (O. P. uredništva — Ker je to kurioziteta, znamka ni na razpolago filatelistom). * NA 9 CICERO JUNIJ — ROŽNIK Latinsko ime ima junij po Junoni, Jupitrovi ženi, lepotici, kraljici neba, zadolženi za varstvo zakonske zveze. Staro slovensko ime za ta mesec, ko vse cvete, je Rožnik. Sonce se bo ta mesec najvišje pov-spelo. Po rekordni dolžini dneva 15 ur in 45 minut, pa bo svetloba začela po malem upadati. V tem mesecu potihnejo ptice, krave dajejo manj mleka, nekatera listna drevesa obrnejo svoje liste, pregovori pa ga opisujejo takole: »Veliki traven moker, rožnik pa mlačen — kmet bo to leto žejen in lačen«. »Ce junija sonce pripeka in vmes dežek rosi, ni treba se bati teka — obilno zemlja rodi«. »Ce rožnika toplo dežuje, kašče in uljnjake napolnjuje«. »Sever, ki ta mesec vleče — obilo žita privleče«. »Ce kres deži — orehov ni«. Nekaj nasvetov za počitnice Vse leto živimo v mislih na tiste prijetne dneve, ko si bomo zopet lahko oddahnili In jo mahnili nekam daleč, proč od vsakdanjih skrbi in težav, šli bomo k morju, na deželo, v planine. Predno odidemo, pa se čestokrat znajdemo v težavah bodisi zaradi prtljage, potovanja samecfa, itd. Zato ni odveč nekaj napotkov, ki nsm bodo pomagali v kritičnih trenutkih. Prve težave se pri mnogih začno že pred odhodom, s tako imenovano »potovalno mrzlico«, ki se pokaže ne le v slabem razpoloženju in razdražljivosti, ampak s slabostmi in celo s prebavnimi motnjami. Zato se je treba na pot pripraviti pravočasno, da se tako izognemo nepotrebni živčnosti. V zadnjem trenutku ne tekajmo po trgovinah, ker smo pozabili polovico stvari, drugo polovico pa smo po nepotrebnem zložili v kovčke! Pred potovanjem velja paziti tudi na to, kaj bomo dali pod zob. S praznim želodcem na pot — slab nasvet. Toda lonček bele kave ni nič boljši, kajti prav bela kava je težko prebavljiva. Najbolje se je odločiti za nekaj suhega, morda preprost sendvič ali toast, ki želodca ne bosta preveč obremenjevala. Ko smo končno za seboj zaklenili domača vrata in se kolikor mogoče udobno namestili v avtomobilu, vlaku ali letalu, je dobro vedeti, da nam bo med potovanjem mnogo bolje storil prijeten klepet kot pa branje. Glava se pri branju namreč neudobno sklanja naprej, vozilo se pogosto stresa, da nam črke kar plešejo pred očmi — in razlogov za vrtoglavico in slabost je takoj dovolj. Usedimo se udobno, z glavo rahlo naslonjeno nazaj in poskusimo že urice med vožnjo izkoristiti za prvi počitek. Na počitnicah se bomo slej ali prej srečali z vodo — potočkom, ribnikom, reko, morjem. Posebno tisti, ki se bo- do odločili preživeti čim bolj na samem, pod šotorsko streho, naj bodo previdni, kadar se morajo odločiti, ali je voda pred njimi pitna ali ne. Vsaka voda postane pitna, če jo vremo petnajst minut. Zapomniti pa si tudi velja, da so stoječe vode mnogo bolj nevarne kot tekoče. V njih se naseli kopica škodljivih bacilov, ki povzročajo tifus, driske, vročico in ledvične težave. V telo pa lahko vdrejo ne le skozi usta, ampak tudi skozi kožo, npr. pri kopanju. Najpogosteje se bomo seveda med dopustom srečali z morjem. Veliko kopanja in sončenja sta že kar prispodobi za dobre počitnice. Toda previdnost tudi tu ni odveč. Predvsem je treba paziti, da po obilnem kosilu ne planemo v vodo. Pri tem pa seveda nihče ne misli, da morate prepovedati kopanje otroku, ki je pravkar pojedel sadež. Zato naj bodo dnevni obroki lahki, krepkejšo hrano pa si privoščite zvečer ob kozarcu dobrega vina. Pri kopanju je treba še posebno paziti na otroke — dovolj je dvajset centimetrov vode, da se v njej majhen otrok utopi. Sicer pa tudi za odraslo razgreto telo stik s hladno vodo ni brez nevarnosti. Zato je bolje stopiti v vodo počasi, se postopoma močiti in ohlajati, posebno če ste prej dalj časa ležali na vročem soncu. Tistemu, ki bo pretiraval s sončenjem, se kaj lahko zgodi, da ga bo obšla slabost z vrtoglavico in glavobolom, temperatura pa mu bo narasla tudi do 40 stopinj. Ce mu želimo brž pomagati, ga odnesemo v senco ali v hlad- no sobo, omogočimo močno cirkulacijo svežega zraka, prizadetega pa po možnosti vsega ovijemo z rjuho, ki smo jo potopili v hladno vodo. Ker se bolnik tudi zelo poti, mu moramo dajati veliko tekočine. V hujših primerih slano vodo (žličko kuhinjske soli na liter vode), saj telo izgublja tudi sol. Pa tudi romanje po hribih ni brez nevarnosti. »Gora spoštuje tistega, ki spoštuje njo,« pravijo planinci, ki se zavedajo, koliko nevarnosti skriva plezanje za nepoznavalce. Zapomniti si velja, da srčni bolniki ne smejo više od 1500 metrov, otroci do desetih let ne prek 2000 metrov, otroci do 14. leta pa ne preko 2500 metrov višine. In kako se zavarujemo pred nevarnostmi, ki prežijo na nas na deželi. Predvsem si pogosto umivajmo roke, posebno, če smo se z njimi dotikali zemlje ali živali. Hrano zavarujmo pred insekti, sadje in zelenjavo zelo skrbno operimo, predvsem pa ne pijmo pravkar pomolzenega mleka. Na počitnicah nas bodo najpogosteje nadlegovali komarji. Pred njimi se zaščitimo z različnimi kemičnimi razpršilci pa tudi tako, da imamo pri prižgani luči vedno skrbno zaprta okna. Boleč pik je najbolje natreti s kisom, kar velja tudi za pike obradov, čebel in drugih »prijaznih« prebivalcev narave. Pri čebeljem piku ne smemo pozabiti odstraniti žela. Ljubiteljem morja pa bodo kak dan zagrenile bodice morskega ježka. Lažje jih bomo odstranili, če nogo potopimo v vročo vodo, da se koža omehča. Bodice pa nato previdno izvlečemo, da se ne zlomijo in mesta vboda razkužimo z alkoholom. KOLEDARČEK — JUNIJ 5. VI. 1943 — začne se V. ofenziva — boji na Sutjeski. 6. VI. 1944 — začetek velikega izkrcavanja v Normandiji. 9. VI. 1942 — v Sandža-ku ustanovljena III. proletarska brigada. 12. VI. 1942 — na Za-potoku pri Kureščku ustanovljen prvi slovenski proletarski bataljon. 15. VI. 1389 — bitka med Srbi in Turki na Kosovem polju. 20. VI. 1920 — sociali' stični kongres v Vukova-ru, na katerem se strank® preimenuje v KPJ. 27. VI. 1941 — v Beogradu ustanovljen glavni šta*5 POJ. 30. VI. 1944 — začne se II. zasedanje protifašističnega sveta narodne osvoboditve BiH. ALI VESTE, DA..- — ima največja okna n® svetu Inštitut za industrij0 v Parizu. Dolga so 218 m-široka pa 50 m. — je najdaljši telegraf na svetu prejel predsednik ZDA Roosevelt za svoj 52-rojstni dan. Obsegal je 13“ tisoč besed. — ima najbrž najbolj*' spomin na svetu Ture® Mehmed Ali Halici iz Ah' kare. Ta je 16. X. 1967. i'e' citiral 6666 verzov iz K°' rana na pamet 6 ur. RENARD: Lenoba:navada, počivati prej, preden nastopi utrujenost.