Pofttnlna pavtallr«m» Leto II!.5 štev. 8 V Uuoijanl, torek dne tO. fanuarfa 1922 ^orairem« st«v 50 par « 2 I Izhaja ob 4 zjutral. Stane celoletno . . 240 S mesečno.......20 m «a inozemstvo . , 600 „ Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . \ B asali oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . „ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Urednlitvo: Miklošičeva eests št. Telefon it 72 'jpravnlštvo. '""sercova olict. t > Telefon št. ss. Rsctn. ki'. pošL ček oi«.d» itev. 11.84: Zaroko kralja Aleksandro nunska kraljičina iarlola bodoča jugoslovanska kraljica NAVDUŠEN SPREJEM KRALJA ALEKSANDRA V RUMUNIJL — POMEMBNE NAPITNICE OBEHMONARHOV. — MEDSEBOJNE CASTITKE DRŽAVNIKOV. — VESELJE V BEOGRADU IN V BUKAREŠTI. Beograd, 9. januarja. (Izv.) Danes ob sedmi uri rvečer je prispelo v Beograd oficijelno poročilo: 'NJ. Veličanstvo kralj Aleksander I. se ie zaročil z romunsko kraljičino Marlolo, drugo hčerko rumunskega kralja Ferdinanda in kraljice Marije. teljstva in sosedstva, katerim jc kraij Ferdinand dal tako toplega izraza. Dviga svojo časo na zdravje kralja tn kraljevske rodbine ter na napredek zavezniškega rumunskega naroda. __ ________Bukarešta, 9. januarja. (Izv.) Rumun- 3o*edaj skrbno očuvano tajnost, ki io j rau je javil general Gavanescu, ko-! ika javnost in romunski časopisi so Iskre danes potrjuje oficijelno poročilo, daj mandant 17. temešvarske divizije, dr. Vise je kralj Aleksander v Sinaji zaroči! | drici, predsednik temešvarske občine. Voi- Ljubljana. 9. januarja. I Ko se je naš mladi kralj, zdrav,! •£vež in v radostnem razpoloženju pred j novim letom vračal s Kamniških planin preko Belja v Beograd, ga je na; kolodvoru v Osjeku srčno pozdravila j navdušena množica. Tu mu je brhko; dekle iz naroda izročilo šopek cvetja, v kojega je bil vpleten rožmarin, kot posebni izraz narodne želje. Osješko dekle ni vedelo, kako brzo si pripne naš kralj kitico rožmarina na svo'a prsa. L-j malo je bilo onih, ki so znali, da se med romunskim in-našim dvo-i rom vrši že dalj časa živahna korespondenca in da naš kralj vsak dan pošilja prisrčna sporočila mladi, lepi princezinj! iz romunske kraljevske hiše. Tik pred pravoslavnimi prazniki pris|»elo kralju Aleksandru vabi!o, da naj božične dne sprovede v kroju romunske kraljevske rodbine. Ta poziv na proslavo najintimnejšega rodbinskega praznika je na mah odkril Beograd, 9. januarja. (Izv.) Sprejem našega kralja v Rttmuniji ie bil zelo prisrčen. Na romunski meji sta kralja sprejela general Mandarescu in general Koz-iinski, ki sta mu prideljena na službo za čas njegovega bivanja v Romuniji. Dalje i mlajšo hčerko romunskega kralja! ncscu, generalni direktor javne varnosti, Ferdinanda in kraljice Marije, prince- j Bianu. policijski šef za Transsilvaniio, zinjo Maric!o. Ves na? narod sprejema to vest z eajprisrčnejšo radostfo in neskaljenim sadovolistvom. Narod, ki ljubi svojega mladega' junaškega kralja in je trdno uverjen. di ga bo vodil na potu v veliko bodočnost, vidi v njegovi sreči tzpolnjenje svoje naigtcbokejše želje ter gleda v lastno prihodnjost še v trdnejši veri, ko vid! na častitljivem drevesu slavne narodne dinastije novo •"vetje. I general Jonescu ter naš bukareškl poslanik Čolak Antič. Po že naprej določenem programu je dvorski vlak vozil naravnost v Sinaio. Pri izstopa so kralja Aleksandra pozdravili romunski kralj, romunski prestolona- no pozdravili prihod kralja Aleksandra v Rumunljo. Vsi kolodvori ob progi, po kateri se je vozil kralj Aleksander, so bil! slavnostno okrašeni in povsod so se zbrale velike množice prebivalstva, navdušeno pozdravljajoč mladega zavezniškega monarha. Ko se Je sinoči zvedeio za. oficijelno zaroko kralja Aleksandra s j kraljičino Mariolo, si je nadela tudi Bu- j karešta slavnostno odejo. Vse ulice so v: Irci odobrili sporazum z Anglijo ODPOR DE VALERE, KI SE IZSELI IN NADALJUJE BOJ ZA POLNO IRSKO NEODVISNOST. London, 8. januarja, (Izv.) Reuterjev i Valera naznanil definiiivno demisijo ki ;arad poroča, da jc irski parlament kljub ;b:neta. Napram svojim pristašem — čas j na jostrejšemu otipani De Valere in nje- I ni kar je v ni hotel sprejeti — je izjavil. Erovih pristašev na svoji sinočnji seji o-' da bo zapustil Irsko in se izseli! zope' ; dobri! t večin-> glasov sporazum z An- j v inozemstvo, kjer bo posvetil vse sve-! glijo. Za sporazum .je glasovalo z Orif- i je življenje delu in boja za popolno n?-| titbom na čelu 6-1 poslancev, doeim je j odvisnost irske republike, štela opozicija pod De Valerovira vod- i Angleško časopisje poudarja važnoit stvom 57 glasov. Seja je potekla mirno j sklepa irske skupščine in pozdra.vl.L-. in brez incidentov kljub skrajni napeto- j zmago razsodnosti nad intransigentnirs si: in nervoznosti, k; jo je povedal v Isinfajnovsk m fanatizmom. Izraža nade. zadn/m hipu De. Valera s tem. da je j da bo sporazum definitivno končal sto zagrozil, Aa odstop'ta on ln n.iegova v!a- : letne angleško-irske spore ter omogoči-da, če skupščina sporazum sprejme. 'obema strankama uspešnejše kulturno >> K» je b lo glaf-ovanje izvršeno, je De ' gospodarsko delovanje. Pogoli za odgodifev nemških plačil Pariz, 9. Januarja. (Izv.) Posebni poročevalec »Chicago Tribune* poroča Iz Canncsa: Francija je pristala na to, da se znižajo nemške reparacijo za i. 1922. za 60 odstotkov, pod pogojem, da sklene Anglija s Francijo defenzivno zvezo. so manifestirali romunsko in od Sparte, bodoči svak našega dalje ministrski predsednik Take Jonescu,; no in ljudje zunanji minister Dcrussi, minister notra- j prepevajoč njih del Avarescu, vojni minister general! himno. Ker vsed pravoslavnega Molban. minister dvora, Missu. dvorni j časopisje ni izšlo, so priredili nekateri i euika pa pomen ja kraljeva zaroka političen. dogodek največje dalekosež-rrosti. Dinastija Karagjorgjevičev se veže t zaroko "kralja Aleksandra z eno najuglednejših vladarskih hiš v Evropi. Romunski kraljevski dom je v sorodstvu s skoraj vsemi velikimi dinastijami. Porekla je nemškega in pradodi S Isti kal cr Viljema, zadnjega nemškega cesarja. Z angleško dinastijo .io vežejo ozke vezi: kraljica Marija je •angleška prineezinja. Rodbinske zveze segajo tudi v. francosko visoko aristokracijo. Najstarejša hčerka romunske kraljevske dvojice je, kakor znano, poročen. z grškim prestolonaslednikom. Princezinia Mariola je druga hč! kralja Ferdinanda Ln Morije ter je danes stara 23 let. Kdor ve, kakšnega pomena so tudi f današnjih časih dinastične zveze, bo znal primemo oceniti pomen kraljeve zenitve za mednarodni položaj nase države. Lansko leto sq je Bolgarija na vso moč trudila, da oženj svojega kralja Borisa na romunskem dvoru, i savedaioč se ogromnega pomena ta.ke zveze za vso svojo politično bodočnost. Ozko sorodništvo med dinastijama Saragjorgjevičev ;n romunskih Hohen-zollerncev pomen.ia v prvi vrsti čvrsto in trajno utrditev prijateljstva in zavezništva med Romunijo in Jugoslavijo. V naši naeijonalni zgodovini je to priiateljstvo nekaj tradicijcnal-n-ga. Od leta 1013. sta obe državi sdruženi v ozkem zavezništvu in skupno. sta si izvozevali ujedin>enje in osvobojen je. Prehodna nesoglasja, izvirajoča iz sporov za. novo medsebojno granico so srečno odstranjena. Jasno vidita obe državi pred seboj skupna cilje, skupne sovražnike in isto pot za obrambo svojih življenskih interesov. Na tej poti je Jugoslaviia roko v roki s češkoslovaško republiko odločnejše korakala naprej. Ni dvoma, da ?e Romunija z novo rodbinsko zvezo intimnejš* pridruži srečnemu sistemu mu antarte novih naeijonalnih držav, ki je danes čuvar miru v Srednji Evropi. Pr^ko Romunije se učvrščuje :iaša zveza z Grško, katere prestolonaslednik postane svak našega kralja. Pred to srečno kombinacijo treh glavnih jtigoiztočnih evropskih držav se daleč odmiče madžarska opasnost in Bolgarija prihaja k zavesti, da le iskrena in lojalna politika napram Jugoslaviji vodi tudi nio v družbo kon-aolidirajočih se mladih narodov. Do-i-odek v Sinaji je silen udarec za ve-iiko intrigo, ki plete svoje mreže iz Rima po Balkanu in kj je ves čas špekulirala da zaplete svojo »latinsko, sestro* Romunijo v svoje bolgarsko in madžarske načrte. Vsa politična situacija v Evropi je olajšana. Ugled naše države in ž njo ugled Romunije ie dvignjen in marsikatera dosedanja velika tež koča se vidi man;ša. Tako nam radostno fioročilo iz Si-caje ustvarja prijazen okvir, k lepi slodnik. grSki prestolonaslednik, vojvoda i zastavah m okrašene z zelenjem in ore-, Nemaja ^ p]aCa]a torej nan,est0 dveh šega kralja, j progamL Zvečer je bilo mesto razsvetlje-! mf.fJard samo 700 mfiiionov zIatih mark; , ! poleg tega bo morala dati pa tudi de-tugoslovansko, moči in materija! za zidavo ooru-avnega božiča ^ kraiev na Francoskem. Ta popust Francije znači važno revi-. zijo določb o reparacijah v versailleski! pogodbi. • i Tekst zvezne pogodbe med Francijo in Preko toga intimnega srčnega ob- marša! Angelcscu ln vrsta drugih dosto- j listi posebne izdaje, drugi so naznanili občinstvu vesel dogodek z velikim! napisi na svojih uredniških prostorih. Tudi Sinaia z okolico je svečano okrašena. Pred kraljevim dvorcem je zbrano ianstvenikov. Kraji Aleksander sc je prisrčno pozdravi! z rumunskim kraljem in ostalimi, nakar so vsi odšli v sinaisko cerkev. Nato je kralj Aleksander poseti! majskega roka ne plača, ne uveljavijo sankcije. Moratorij za leto 1922. se dovoli Nem čiji pod nastopnimi pogoji: 1.) Nemške carine se moraio zvlšs*! n* zlato veljavo; 2.) Nemčija mora zvišati svoje postna, železniške pristojbine in cene za premog; 3.) Demčija mora znižati število papirnatega denarja In vzpostaviti mota ravnotežje v državnem gospodarstvu; 4.) statuti državne banke se morajo preurediti z novim zakr nom: 5.) uveljaviti se morajo energični nkre« Anglijo bo najbrže sličen tekstu pogodbe Pi Proti trošenju kapitala. •i:1 zvečer, ko se je ra zvedelo za izvršeno zaroko splošno priljubljene princczinje j Mariole s kralieni Aleksandrom. Beograd, 9. januarja. (Izv.) Ko sc je zvečer v največji beogrejski kavarni j S!sva angleška Moskva* Izvedelo za kraljevo zaroko v romunsko kraljico, kjer so se nahajali nepr&stano po več sto ljudi, ki prirejajo tudi vsi drugi člani kraljevske rodbine. Pozdrav ie bil nad vse prisrčen. V Intimnem razgovoru Je kralj Aleksander ostal dalj časa s kraljico Marijo in princezinjo Mariolo. Ob 1. uri popoldne se je vršil dvorski obed, pri katerem so bile izmenične prisrčne zdravice. Buknrešta, 9. Januarja. (Izv.) Romunski kraij je našemu kralju pri včerajšnjem dvornem obedu, katerega so se udeleži i vsi člani kraljevske rodbine in dri dostojanstveniki, nazdravil s sledečo j žavno himno zdravico: »Naj mi Vaše Veličanstvo dovoli, da v imenu svojem in svojega naroda izra- ________ .. ,------...... .............. . zim veliko radost, da se kot gest naha- zunanjih zadev, dr. Momčilo Ninčič, Je i n™«1«*1" ministru kumanudiju jate v naši sredini, in Vam od vsega srca I obenem z uradnim poročilom o kraljevi j donn. kličem: Dobro nam došli! V Vašem Ve-1 zaroki dobil od rumunskega zunanjega Belgija te pogodbe še ni podpisali štirih velesil v NVashingtono. , . .... , „ , . Lloyd Gcorge in Briand sta se dalje, Upati pa je, da bo pogodba še tekom da- navdušene ovadje danem kraljevske rod- j sporazmneia, da se napram Nemčiji, če I našnjega dne podofsana po vseh velesilah oine. Do vtska so priktpele manifestacije i Deila Toretta o raz- Insjl, je vest vzbudila največje veselje. ... Množica ie pričela burno manifestirat!.! -ni! Godba !e intonirala našo in rumur.rko dr- isorc J bank- ,rae»om k4tere8a P°" jc« i Jrjvnn Mmnn Mahotaa so bile vse ulice i ^ležki delegat Horton v Beogra- kreditna ponudba meriu do JugosSavile Rim. 9. januarja. Minister za zuna Beograd, 9. januarja. (Izv.) Po informacijah našega poročevalca je prejela I naša vlada 'it Londona vest. da je kon- ! P38'0 Torretta je izjavil - . i razgovoru s sotrudntkom lista ministra Derussija brzojav, v katerem je ki mu ie v borbi na čelu Junaških svojih i rečeno: V trenutku, ko se vekovno pri-i čet uspelo, da nabere lovor-vence, s katerimi ie Victoria ttkraslia njegov prestol, potem, ko je bil nekaj časa okrašen s trn.ievim vencem, ki ga usoda n! hotela prihraniti srbskemu narodu in Njegovemu nepozabnemu suverenu, Vašemu nepozabnemu očetu. V Vasem Veličanstvu pozdravljam vernega zaveznika in soseda, ki se ie z nami boril ramo ob rami proti vekovnemu sovragu. Srbski vojak se ie na krvavih poljih Dobrudže boril skupno z romunskim za Isfe cilje. Zaiednički prelita kri posveča vekovno prijateljstvo obeh narodov. Po tolikem trpljenju ln ve-kovnih borbah evo sta obe državi dosegli svoje vekovne aspiraeje, izvojevali sta si narodno ujedinjenje. Združeni v težnjah za skupnimi cilji notranje konsolidacije in v želji, da osiguramo zajedne interese, nam bo mogoče, da v delu pomirjenja gremo tudi v bodoče ramo ob rami kot dobri sosedi, prijatelji in zavezniki. Prisotnost Vešega Veličanstva Je najslgur-neiša garancija prijateljskih občutkov in prepričanja, da iste občutke in isto prepričanje delite iskreno in prisrčno s svojim zaveznikom. V to ime nazdravljam Vašemu Veličanstvu Aleksandru I, kralju Srbov, Hrvatov in SIcvenccv.-> Kralj Aleksander je odzdravil, zahvaljujoč se na prisrčnem sprejemu ter naglas!!, da popolnoma deli občutke prija- jateljstvo dveh naredov tako prisrčno po- j trjuje v kraljevski zaroki v Sinaji, mi je prijetna dolžnost, da Vaši ekscelenci izrečem iskreno zalivalo za delež, ki ste ga imeli pri ustvarjenju tega velepomembne-ga dogodka. Rumunski poslanik v Beogradu, Eman-dl, je preje! od rumunskega predsednika vlade. Take Jonesca, slično brzojavko z zahvalo za svoje delo. s katerim je doprinesel k temu zgodovinskemu dogodku. Predsednik rumunske vlade, g. Take Jonescu, je posla! predsedniku naš« vlade, g. Pašiču, brzojavko, v kateri mu prisrčno čestita o priliki kraljeve zaroke z romunsko kraljičino. S slično brzojavko je g. Pašid odgovoril g. Jonescu. Naš zunanji minister je o uradnem obvestilu iz Si-nnie takoi osebno obvestil Nj. Visočan-stvo princa Pavla in predsednika vlade, Pašiča. Sinaia je mestece ob reki Psahovi, znano po svoji lepi okolici. Od Bukarešte od oddaljeno 125 km. Leta 1S74. si ie rumunsk! kralj zgradil pr! mestu grad Peleš, svojo poktno rezidenco. Sinaia je postala s tem veliko kopališko !n letovi-ščirsko mesto, vsako leto središče mednarodne družbe. Kraljeva zaroka z romunsko kraljičino se ie izvršila na gradu Peleš u v Sinaji. Steorganizarfja nale vojske Beograd, 9. januarja. (Izv.) Novi vojni minister general Miloš Vašič bo' predložil v kratkem zbornici zakonski načrt o organizaciji naše vojske. Novi načrt se z nekaterimi spremembami naslanja na organizacijo srbske vojske. kakor je bila pred vojno. V no vetu predloga se polaga največja važnost na izobrazbo zbora rezervnih oficirjev, ki je pri nas kakor v Fraucijj in v večini drugih držav med vojno bil odločujoči, faktor. Daije se novi naort bavi z uvedbo vseh najnovejših tehniških pripomočkov, ki so potrebni vojski. Velika pažnja se bo posvečala tudi izobrazbi podčastniškega zbora. Na vojno akademijo bo pri-puščeno le man'še število izbranih gojencev. Predvidena js štiriletna študijska doba. Sedaj ogromna vojna administracija se zmanjša na minimum, prezenčna služba bo vsakokrat obse-rala Ie stotisoč mož. V političnih krogih se pričakuje, da bedo sledile imenovanju generala Vasica. za vojnega ministra tudi važne osebne spremembe v jren7:avo zasebnih nameščencev. Vse tri na-clašajo pr pravljenost sodelovanja v z.hornici. akoprav se ne strinjajo z načinom, kakor je bila sestavljena, češ da nc odgovarja dejanskim razmeram. Sledila je volitev predsednika. Oddati b je bilo 47 glasov in so dobili: soc. demokrat Mflhijor C o bal 26, Evgen Lovšin 10 Klasov. 11 glasovnic pa je bilo pralnih. Pokrajinski namestnik Ivan Hribar je pozval predse In ka Čobala naj prevzame predsedstvo, nakar so slo lile -:olitve 10 strokovnih predstavnikov, ki bodo tvorili izvrševnln: odbor zbornice. IzvolV-na je bila en bloc z 21) glasov' -ocifllistična lista, v katero je bi po •ialjši debati sprejet samo nar. soc. I. Bizjak, dočim je bil organ'za ci jam za-,£Ebnih nameščencev, ki štejejo nad 12.000 organiziranih članov kratkoiunlo od večine okiro ran soc. demokratski zastopnik. 17 glr.sovnic jc bilo praznih. Po volitvah je :mer.cm kluba zasebnih nameščencev bančni uraink Evgen Lovšin protestiral proti omalovaževanji manične kakor tuli proti o£i'ku, nekega soc. demokratičnega govornika, da srre pr -ratnim name=čeneem za »Mnndatenfiln-gerei*. kar bi se lah1:« trdilo ravno o v?čini. ki manjšni sploh ne dovoli zastopstva. V izvrševalni odbor so bili izvoljen' Vot predstavniki po=nnneT;h strok: 7..1 železničarje Lapuh iz Maribora, za rudarje Krušič iz TrboveK za kovinarje Je ran 7. Jesenic, za lesne in stavbne delavce Bradaška iz Luibrane. za ' >:?n:arie in čevpare Jagodic iz L'ub lian?, za živilsko stroko L e s b o v š e l-\z Celja. ta oblačilno industrijo Peč n: k Iz L'ubl:ane, za prcdilno stroko Bizjak Iz Litije, za grafično delavstvo Druzovič iz Maribora in za zasebne •vtr.ešč-nce Rado Celešnik iz Ljubi !nne. Izvrševrlni odbor je končno določil za flsne ^Delavske zbornice* in njih udeležbo odškodnino, ki znaša poleg potnih t-Pškov za II. razred železnic. dncvnicc »0 Din in 7,a prenočn no 20 Din za vsa-'te^a člana. Fnnkcjska doba serlan'e delavske zbornice traja samo eno leto in je njena glavna naloga sestava volilnega reda in poslovnika, nakar se bo volila definltivna zbornica. | S tem sklepom Je prizadetih' mnogo j železničarjev pri direkcijah, ki so do-Islej dobivali iste doklade kakor njih 1 tovariši v drugih panogah železniške službe. Mislim, da bo krivice, ki bi se po neugodnem tolmačenju zakona po-jcdincem zgodile, lahko popraviti po členu 18., ki se glasi: Pooblašča se prometni minister, da v sporazumu s finančnim ministrom daje vsa potrebna pojasnla zaradi pr vil nega izvrševanja tega zakona. Profesor Jožef Rcisncr narodni poslanec. Kako reStre NSS uradništvo Shod javnih nameščencev je sklicala za včeraj zvečer narodno-socialistična stranka v Mestni dom v Ljubljani. Posl. gg. DerZ č in Brandner sta imela poročati o novem zakonu o draginjskih do-kladah. Vprašanje izboljšanja položaja javnih nameščencev je po našem mnenju pač mnogo preresno in prepereče in zato tudi neprikladno za tak način razprav-Panja, kakor sta se ga posluž la gospoda Deržič in Brandner. S svojima govoroma sta samo izigravala nižje narao-iščcncc proti višjim in razpeljavala stra-Uti z običajnimi demagoškimi frazami in «?lagerji», dočim o novem zakonu samem nista vedela ničesar povodati. Poslanec Deržič je govoril o napakah naših vlad od prevrata do sedanjega novega zakona o dragnjskih doklaJah, posl. Brandner pa o nespobnosti mož. ki so vse svoje življenje posvetili veliki ideji ujerlinjenja In blagostanju naše države. V isti sapi z verižniki in tihotapci je Imenoval Pribičeviča in Kurnanud ja. K besedi se je oglasil tuli posl. prof. Reisner, ki so ga nar. eocial stični poslušalci kljub temu. da sta morala oba pred FollltŽRB liEleŽ&B -f- Obrtni zhor krajevne organizacije demokratske stranke v Mariboru se bo vršil četrtek, dne 12. januarja ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Poročala bosta ministra n r. doktor Kukovec in dr. Kramor. -f Osnovanje krajevne organizacije JDS v Kamnici. Dne 6. t. m. je bila v Krmnici ustanovljena krajevna organizacija demokratske stranke za občine Kamnica, Rošpal, Bresternica in Jclovec. -f Na napačni poti. Včeraj se je konstituirala začasna »Delavska zbornica« v Ljubljani, v katero jc vlada imenovaL 50 "članovi kot zastopnike raznih strokovnih organizacij. Absolutno večino in vodstvo »Delavske zbornice* je vlada izročila socialdemokratskim strokovnim organizacijam, najbrže radi tega, ker so te delavske organizacije v Sloveniji relativno najjačje, četudi v njih ni včlanjena nad polovična večina slovenskega delavstva. Tako je bil včeraj izvoljen za predsednika »Delavsko zbornice* socralni demokrat g. Cobal iz Zagorja. Nadalje je bilo izvoljenih še 10 predsednikov odsekov, od katerih so vsi, razven enega, vzeti iz vr=t socialdemokratskih organizacij. S tem se je podala večina »Delavske zbornic-« Klerikalna lurnallsttka po4f ničlo. »Bogoljub* glasilo za otrok«* iu stare tercijalke. ki je specijalist za izvabljanje denarja iz žepov nezavednega ljudstva. vabi v eni zadnjih številk posebno milo na plačevanje klerikalnih časopisov. Obupen položai klre. žumal. slika tako-le: »Ali ima »Bogoljub* kakega bogatega strica? Res je: Katoliško tiskovno društvo in njegovo tiskarno. Brez njega bi se našim katoliškim časnikom slabo godilo. Tiskarna torej nosi s svojimi Časniki, ki so pod ničlo, zdaj veliko breme.* »Bogoljub* pristavlja, da je imel samo on lansko leto 174.000 K deficita. — Da živi kl"-rikalno časopisje skoraj od samih podpor in da ira klerikalci zastonj trobijo kakor ljulko med narod, je znana stvar, interesa- io pa je, di so začeli sedaj celo klerikalni voditelji uvide-vati„ da je njih časopisje za nič. Ako je klerikalna žurnalistika že za klerikalce pod ničlo, kako rloboko pod njo je šele za pametne ljudi. Po svetu Prosvcfa ficrtri Barbussc, »Ogcn/». (Dnevnik de- setnije). Poslovenil Anton Debeljak. V Liublianl 1921. Založila Tiskovna zadruga. Str. 340. Cena broš. IS din., po pošti 2 din. več. Izšlo ie pravkar kot V. knjiga iPrevodne knjižnice« gorenje delo slove-čega francoskega pisatelja, ki Je živel kot vojak-prostak poldrugo leto v svetovni vojni. V romanu riše avtor z nedosežni-mi. živimi potezami življenje v strelnih jarkih in pred njimi. Vsaka stran diha strašno resnico in dokazuie osebno doživetje. Kdor jc sam sodeloval v svetovni borbi, mu bo delo osvožilo lastne spomine: kdor se je tiščal med zaledniki, utegne tu spoznati gorestasnost ljudskega klanja. TI prprosti volakl pripovedujejo, sodijo in obsojajo brezmejno prelivanje krvi. Za dolgimi realističnimi odstavki groze in gorja prisije svetla nada, vera v napredek človeštva. — Uspeh Barbussovcga umotvora se ran-idl Iz ogromne naklade originala: v • letih se ie razprodalo nad 230 tisoč . , odov. Edini Zola Je dosegel v franc. slovstvu podoben rekord, a še-Ic po 30 letih! Dele ie prevedeno skoro v vse t-vrepske Jezike. Spričo redkih vrlin Barbussovcga sloga Jc upati, da bo tudi naše občinstvo pridno segalo po novi knjigi, kateri je pridejana — Banca di S con t o. Rimski listi doznavajo iz uradnih virov, da se ja v soboto zvečer vršila v palačj Vimina- le v Rimu ministrska konferenca, na --<»— -----------. . kateri se je razpravljalo o moratoriju črtica o avtorjevem de.ovanju In za k.-• f.' .. ir____..A\ lom ie o«ikrhi» S. Santel dobro uspelo rnnv.1 i«™. =1-» ---------->— nuu^tva in 01 moraia 7^110 iv p«utiu- govornika odkrito priznati njegovo neu- 1 vanju pritegniti vse naiboljše strokov-momo, nesebično in požrtvovalno delo- I njaije< no glede na njih politično na-van:e za Izboljšanje položaja javnih na ' ■ ~ ...... Jt- [n^a.o, --------- - banki di Sconto. Konfcrence so se ude-! tero Je oskrbel S. Santel dobro uspelo na jako opolzlo pot. Na eni strani je ležiIi hladni minister De Nava. mi- naslovno sliko. Knjiga se naroča pri 11-postavila kot svoje načelo strankar- i nistcr ^ industrijo Delotti in delavni j skovni zadrugi v Ljubljani, nasproti glav-stvo mesto strokovnega zastopstva de-1 mjnlster Beneduce. De Nava je razvil ne pošte. obširen načrt za olaj"anje in rcSenj- j Predavanja Umetnostno zgodovinskega krize, za sistemizacijo usode depozi-1 draštva v Ljubljani. Tekom zime priredi tov, posebno zunanjih, brazi!'Baskih.! imenovano druStvo vrsto predavani o ameriških in francoskih. Potem se je1 umetnosti. Prvo predavanje se vrši v razpravljalo o industrijskih podjetjih.' torek dne 10. t. m. točno ob 6. zvečer v ki so stala v zavezi z banko di Scon- j fizikalni dvorani Tehnične siednje šole to. Minister za industrijo Belotti je j (bivša Obrtna šola) na Miriu. Tema Umet-stopil v stik s sodne komisijo, kat< ri nost In narava. Predavatelj vseučiilščni načeluje senator Casis in se je [>osvo-; docent dr. Vojcslav M o 16. Vstopnina «1 toval 1 ravnateljem banke lavska zbornica* le »oci.iaMemokratski stranki — analogno bolniški blagajni in raznim zavarovalnini zavodom — kot nekako materijelno in moralno oporišče, potem jc bila njena ustanovitev nepotrebna, kajti »Delavske zbornice* naloga bi morala biti. zastav , pati interese vseh strok delavnega liudstva in bi morala zato k sodelo- meščencev. poskušali na prav neokusen In malo parlamentaren način zasmehova ti in to samo mokrat. Posl izvajanja posl glede rcdukci. ginjskih doklal in izrazil žel;o, naj bi poslanca nar.-social. 6tranke bila turli v podrobnem delu za javne nameščenco v parlamentu tako agilna, kakor sta se pokazala na shodu v besedah. Sprejeta je bila resoluc ja. ki protesti- . * ......... . sKini pouj 'IJt—_______--- ----__________ ziranjo. Socijalistična večina tega ni j ]oma i^n^e^ ' izvajal v Narodnem kazalištu na novo na- storila in je cclo gladko odbila za- _ R.,g.. t- reparact;anl Berlin-! študirani Vardijev .Otello., katerega ie htevo privatnih nameščencev po svo- i-,«.!Hi,i^rai ravnate« Koniovič. »Otello* se ie 1 ie. na) ui na icimuimao m - —------ - , --------, . :as za njeno stranko v bodočnosti ' * > T. ! društva naj na ta dan prirede koncerte in ..........najbo j opaodarskem stanju Evrope. Ta pred-! ' '"cd Uo/.i .. . ..,,!. . ___________, ___: ■ v I nnrlnn : ilJVllIlVl' IU uu«ia>u C«»|11V> | ttllj lil iij<.iuii ••■ ---- - •koristiti »Sam skuhal, sam pojedel > i kov na konferenci v Cann-su. Ameri-, ter je član Salona francoskih umetnikov, i jo sicer častitljivo geslo slovenskih so-; ka stoji na stališču, da naj si Evropa Poljska umetnost ie že priznana pred ev- • • <1 1 _ a __ ____— _ — ____•___?_____________— ji .n »n. nt.a i .nnrl/im f/t m tt1 lelezji la^iev V tej zadevi sprejmite še na-toprn pojasnilo: Zakonodajni odbor je v svoji seji dne "26. decembra izglasil tivV <.Zakon o draginjskih dokladah aktivnih uslužbencev, penzijoneriev in pen-zijonerk državnih prometnih ustanov.* T-a zakon, veljaven od 1. januarja 192: sestavljen po istih načelih izenač'!-n;a kakor zakon za ci\ilne uslužbence. Razven tabel za dragin. doklade aktivnih uslužbencev so posamezni členi zakena dobesedno isti, oziroma analogno štiJizirani. Tabele za drag:njske doklade so pc mojem naertT v členih 4 (za aktivne Uradnike}. 5 (za zvaničnike). 6 (7a slu-žitcliel in 7 (za pomožno osobj-). V specijelni delati se je pri členu 4 pr^ iaviln močna opozicija proti uradnikom ž iPzr.iškega ministrstva v Boc-crn: 7u. Ne"; pf/slanee je stavil predlog, da naj od poročevalca predlagane do-k!ade veijaio le za tehnično osebje, da nrr pa pisarniško administrativne osobj« ministrstva in generalnih direkcij dobiva dravinjske doklad- no zakonu za civilne državne nsln-benc-. Ta predlog 'e bil sprejet in je bilo nato poročevalcu naro^"no. da v tem sm'-r!u izpreineni besedilo vseh tozadevni! gi pno v zakola. Pri na-Vnjem g!a=o-vanju so bili vsi ostali členi zakona po predlogu poročevalca sprejeti. Koliko ima Rusija prebivalcev Prvo in edino popolno ljudsko Štetje o je v Rusiji izvršilo leta 1897. Ta-.rat jo v 5u guberni;ah evropske Rusi-;e stanovalo 03,442.804 ljudi, v Poljskih gubernijah 9,402.253, v celj ruski državi pa 125,G00.GS2. Le deloma se jo ljudsko štetje izvi-3ilo med /ojno 1. 1916/17; takrat se je v 50 gubernijah evropsko Rusije naštelo 123.796 300 duš. v celi Rusiji pa 175,13-1 000. Zadnje, boljševiško ljudsko štetje sc ie vTŠilo 1. 1920., a se ni popolnoma izvedl- radi vojnih dogodkov. V 50 rubernijah današnje evropsko in azijske Rusiji se je naštelo 76,807.343 prebivalcev (moških 31 in pol milijona, žensk pa preko 42 milijonov). Co prištejemo v približnjih številkah še na pr. ukrajinske gubemije, kjer se štetje ni moglo izvršiti, dobimo število od 100 do 110 milijonov. V primeri s predvojnim številom se jo rusko prebivalstvo zmanjšalo za 40 odstotkov, in sicer, ker sj deli nekdanje Rusije sedaj rcbivalccv. sedaj jih ima za 705.908 manj. nova »prestolnica* Moskva od 1.505.000 padla na 1.027.982. (Po reviji L'est Polonais. št. 19/20.) —-------« - — o - ---- ---- cijaldcmokratov, vendar bi pa moral gospodje tudi pomisliti, da rada glava l>oli, ako se majhen želodce v preveliki požrešnosti preobje. + £e caa nova stranka. I* Novega Sada nam poročajo: Med dobrovoljci v Vojvodini, ki so dosedaj po večini pripadali radikalni stranki, jo opažati novo politično gibanje. Vodi se med njimi agitacija za ustanovitev posebne dobrovolj-,ke stranke, ki bo poskušala nastopiti že pri bodočih občinskih volitvah v Vojvodini. 4- Komunistični poslanec Tuntar pred gorlškra sodiščem. Italijanska komunistična stranka namerav a bai • odsloviti (>o.-Ianca Tuntarja, ki je tožen nasilstva in zlorabe uradne oblasti 1 »roti uradništvu bolniške blagajne v Gorici. Tožitelj je telesno poškodovani G. Povodnik. Kakor znano, j-Tuntar že večkrat izrabljal svoj komunizem zadnjič je hotel, naj sc mu vnaprej izplača neka ustanova. Ker mu ravnateljstvo blagajne ni takoj ugodilo, si je pomagal s silo ter vzel iz blagajne 2000 lir. Tuntar se baie ne misli odreči poslanstvu, ker je bil izvoljen od ljudstva in ne prizanava strankinemu vodstvu pravice, da bi ga odstavila. «L' Era Nuova* pripominja: »vzrok je narodno sovraštvo v navidezno internacionalni stranki.* -f Sčuvanje proti Jugoslaviji. Tržaška «L" Era Nunova* poroča o nekakšnih jugoslovanskih emisarjih, ki baje med vipavskimi Slovenci nabirajo najprej sama uredi svoje razmere. 1 ropskim forom. _____ Ameriška vlada smatra, da sta pred- j ~ J" vsem dve vprašanji, kateri mnra Ev-| (Sn!in!?bi VIP C tli 1« ropa nemudoma rešiti: naj čim pretj liUsiUlanl VOdllllR reši vprašanje nemških reparacij in primorski sokolski. krožek v Ljabljar.i :iaj izvrši tudi razorožitev na kopnem. opozar]-a vse čbne na redni občni zber, — Nova cepitev grško - orijeitalne ki se bo vršil danes ob 8. url zvečer v ccrkve? V Carigradu pričakujejo v ■ prostorih restavracije »Lloyd* na Sv. kratkem prihoda Meloti-a Metaksaki- petra cesti, sa. ki je bil nedavno izvoljen za no- vega ekumenskega patriarha. Patriarh Metaksakis se nahaja sedaj še v Ameriki. Med njim in turško vlado obstoja precejšnja napetost. Poleg tega pa. <0 jc po;aviIo med verniki samimi no-j Sokolsko društvo v Štepanjt vasi naznanja. da irna svoj redni občni zbor dne 15. januarja, t. J. prihodnjo nedeljo cb dveh popoldne v društveni telovadnici (pri »Soršu«) v Stopanji vasi. — Zdravo! so jc pvitvnu uik.1 .himm cu.u«iim u' -1 Sokol v Črnomlju. Redni občni zbor kako razkol no gibanje in ortodeksnn 5okola v Črnomlju se vrši dne 25. janu-nrcbivalstvo Male Azije stremi za tem. arja ,922 v. naro(ini čitalnici ob 20. uri. da bi se tamkajšnji kristjani popolnoma odcepili od carigrajskeaa patriar- carigrajskega patriar lia. To gibanje 01'ehrava bav' tudi ma loazijski metropolit v Kes'.:inu, ki so ara kemalisti priznali za [loglavaria rtravoslavne cerkve na Turškem. Ma-' loazijski kristjani želijo, da bi se za Malo Azijo postavil posclien patriarh, katerega oblast bi se določila v sporazumu s turško vlado v Angnri. An-gorska vlada bo izdelala načrt in ga nato predložila narodni skupščini, ki ia bo gotovo sprejela. Ustanovitev tuičkega ortodoksnega patrarita s sedežem v Angori je nova sprotna poteza Keiral paše proti grškim načrtom v Mali Aziji. — Italija se boji Abesinije. Milanski «'Tempo* poroča iz Londona, da je dospela v Aden velika množina jtož-ja in municije za Abesinijo. »Morning Sah Rešitev nato za št. 14: BeTi: 1.) stolp c 1 — h 1, 2.) tekač a 7 — g 1, 3.) tekač g 1 — d 4, šah ln mat. Crrl: 1.) d 7 — d 6, 2.) tekač b 1 na c 2, d 3 ali e 4. vipavskimi .. . i mladeniče za iugeslovansko vojsko. NAR. GLEDALIŠČE V LJUBLJANI, j Kot dokaz navaja aretacijo dveh ju- Drama. I Slovanskih državljanov, ki sta f Amerike. kjer ^ je naročila abesin- j odhod iz Ljubljane Sreda 11. Jan.: .Peterčkove poslednje » R,!=a- a. ^f^^r i" v,a''a- listi izra£a'o na- j Vo mesto ob 15-32. snni^ E. Zagreba, drugi pa iz Črne gore. da ho Amerika odklonila radalj-! Na progi Grosuplje-Kotevje izostanejo lv' ' ———vo*! na abesinska naročila. Italija ee pač: vlaki 4513. odhod iz Kočevja ob 11.22, . 1 i_. I a , . < ______tt_ o cr ___i .. v« OMEJITEV PROMETA OSEBNIH VLAKOV. Inšpektorat državnih železnic v LJubljani razglaša: Vsled oddaje strojev na Hrvatsko izostanejo od 8. januarja 1922. dalje sledeči osebni vlaki: Na progi Karlovac-Ljnbljana vlak 1014, odliod iz Karlovca ob 8.04, dohod v Ljubljano ob 14.13: na progi Novo mesto-Karlovac vlak 1013, odhod iz Novega meja m inu.u-_.jc tu /v,. sta ob 4.16, dohod v Karlovac ob 7.38; na Post* doznava. da je prišlo orožje iz progi Ljubljana - Novo mc*to vlak 1017, Amerike, kjer ga je naročila abesin-! odhod iz Ljubljane ob 12.46. dohod v No- sanj;*, t.. poroča, da je emisarjera uspelo odve- Čctrtek, 12. Jan.: »Pohujšanje v dolini m i Vipavcev. Tako, pravi šentfiorlansJ*. Izven. _ čhnkar, že zopet dokazujo Jugoslavi- Pctek, 13. Jan.: .Pampeliška*. D. Sobota, 14. ian.: »Gardist. B. Nedelja, 13. Jan.: Popoldne ob 3. »Peterčkove poslednje sanje*. Izv. Nedelja, 15. lan.: Zvečer ob 8. url »Ljubezen*. Izv. Ponedeljek, 16. Jan.: »Gardist*. A. Torek, 17. Jan.: Zaprto. Ousra. Sreda, II ian.: »Wert!ier*. B. Četrtek, 12. jan.: .Labodje jezero*. A. Petek, 13 jan.: »Faust*. E. Sobota, 14. Jan.: »Carmen*. C. Nedelja, 15. Jan.: »Boheme*. Izv. Ponedeljek, 16. ian.: Zaprto. Torek. 17, Jan.: «Wcrther*. C. ia svojo lojalnost. -f Izpremcmba v poljski diplomatski služb? v Jugoslaviji. Brž po prevratu 1918 je pelisko republiko pri nas zastopal dr. Marcel S z a r o t a; bival je v Ljubljani, ker je imel nalogo, brigati se predvsem za Poljake razpadajoče avstrijske armade. Potem je postal poljski j>cslanik in je Poljsko zastopal pri zadnjih konferenca':! v Portorose: sedaj je s frnom ministra imenovan za poljskega konzula v Klajnadi fMcmel). Prejšnji poljski poslanik v Beogradu Stcfanskj je seda' odpravnik poslov pri sovjetski vladi v Moskvi. boji. da n-s bi jo Abesinra zopot ke-daj naklestila. kakor jo je že enkra\ — Prot:angle?ki toTtot v Egipt-.-. V Egiptu so ustanavlja po poročilih londonskih listov zveza trgovcev _ in trgovinskih in prometnih nameščencev, ki bo bojkotirala angleške banke, angleške industrijske izdelke in angleško trgovino. — Nove cene na Dnnaja. Dane« se »o določila cena za kruh s 316 K za Jebček. torej 87 K več kakor doslaj. Občinski svel bo določil pri^rHnM trden nove tarife za cestno železnico. Tarife se s to naredbo zvišajo za 60 dohod v Grosuplje ob 13.55, dohod v Kočevje ob 15.49. Na progi Trcbnje-šl. Jani na Dolenjskem izostanejo vlak 4633 in 4635 z odhodom Iz St Janža ob 10.55 in 13^1 ter dohodom v Trebnje ob 12. n 14.45 ter mešana vlaka 4634 In 4636 z odhodom iz Trebnjega ob 12.27 In 15.10 ter dohodom v Št Janž ob 13.22 in 16.08. Slednjič Izostaneta na progi Jesenice-liisrica F.oiiinjsko jezero vlak 4215, odhod iz Estrice ob 11.50. dohod na Jesenice ob 12.40 In vlak 4216. odhod iz Jesenic ob 14.28, dohod v Bistrico ob 15.'i Osebni promet na progt Ljubljana Jttriic pr = «i> .ia.ra.TO '"•H.J" — ■ - - kron. V kratkem r« 8e eene na cest- kol.-Jesenlce. Llubljana gl. kol.-r aranK lih želeraicah le po vi"? jo. !n KrarJ-Tr^č ostane tieizprsmcnica DomaČe vesff * Stanje ministra Žerjava. V nedeljo svečer na.u sporoča zdravnik ministra Žerjava: Stanje g. ministra je bilo prrko dne zadovoljivo. Leva stran pljuč je izvzemši posledice pleuritične a očividno splašilo nekaj več takšnih, ki niso mogli delj ca.en proti Slovencem in se ie udeležil tudi znane Linhartove deputacije b cesarju, ki jc šla tožit Slovence. Po prevratu sc je po-r.olno&.a umaknil iz političnega življenja in zval, naj 6e ne obnaša nespodobno,. ga je kaplan udaril s pestjo v obraz in mu zadal še en udarec, ko je obrtnik, izjavil, da si bo poiskal zadoščenje za nekvalificiran nanad. O zadevi bo razpravljalo sodišče, - ki bo TLAKARINA NA UVOZNO IN IZVOZNO BLAGO. V zakonu o tlakarin! (kaldomlnl), ki ie njegova veljavnost obenem s carinskimi zakoni leta 1919. bila razširjena na vse ozemlje, so odrejene posebne pristojbine, ki se plačajo na inozemsko uvozno in domaČe Izvozno blago. Te pristojbine, ki se plačalo pri carinarnicah obenem s carino, se koncentrirajo v Upravi fondov v Beogradu, kamor Jih tudi pošiljajo carinarnice ob koncu vsakega meseca. Uprava fondov zbira te takse in jih nalaga v posamezne fonde, razdeljeno po raznih carinarnicah, a iz teh fondov dovoljuje minister za finance dotičnim občinam potrebne zneske za tlakovanje in vzdrževanje tlaka po ulicah, ki vodijo neposredno k carinarnici in carinskemu Iztovarišču in dvorišču, dalje za vzdrževanje prlstani.šene obale pri carinarnicah, končno za napravo in vzdrževanje ograj okrog carinskega iztovarl-šča. Iz kaldominskih iondov lahko dobe dotične občine na posojilo potrebne zneske, ki pa se morajo vpisati v občinski letni proračun, ali največ do vLlne dotič-nega fonda in na temelju načrtov, ki jih morajo obenem s proračunom stroškov predložiti finančnemu ministru. Pregled načrtov izvrši ministrstvo za javna dela potom, svojih organov. Letni dohodki iz tlakarine (kaidomine) služijo za dotično občino kot anuiteta za posojila Posojila na podlagi kaldominskcga fonda sc dovoljujejo samo onim občinam, ki pripadajo dotičnl carinarnici polnih pet j ie in saino takrat, ako znašajo povprečni dohodki od kaidomine za vseh pet let po odbitku deset odstotkov toliko, kolikor odgovarja letni anuiteti za zahtevano posojilo. ! = Izvoz zdravih valut. Ker *> neka ter: odbori za kontrolo trtrovine z devi zami in valutami izdajah generalna do voljenja za izvoz valut poedinim ban kara. pa tudi privatr. m osebam, da*i za to niso pooblaščeni po PL 5 'Pravilnik* o prometu z devizami in valutami*, je f nanni minister z odlokom od 27. decembra 1921 in v zmislu ČL 1 omenjenega Pravilnika vsem odborom odvzel pravico izdajanja, dovoljenj za Izvoz valut. V bodoče sme izdajati dovoljenja za izvoz valut samo š.rji odbor pri Narod ni banki SHS v Beogradu. = Avstrija Izvaža meso? Z Dunaja po ročajo: Cene mesu, ki eo nedavno pa ilnle, zopot naraščajo. Naraščanje cen živi živini, ki se dovaža na Dunaj, ee spravlja v zvezo z domnevanjem, da je na deželi vsled jesenskega močnega klanja jako malo živine. Nadalje je dogna-no, se je zlasti iz Gornje Avstrijske in iz Tirolske izvozilo mnogo živine v Ita lijo in Ne.nčijo, kar pa je zopet zabre-njeno. — Danski list »Politiken*. ki se je pečal s tem vprašanjem, je trdil, da se je iz Avstrije uvozilo ▼ Dansko 6v ni v vrednosti več milijard. List napada avstrijsko vlado, ki na eni strani prosi pomoči In podpore v inozemstvu, na drugi strani pa lastnemu prebivalstvu odie-mava ali podražuje ž vila. Kakor javljajo avstrijski listi po uradnih informacijah gre pri pcši.jalvah svoj Iz Avstrije v Dansko za jugoslovansko blago, ki gre skozi Avstrijo. = Cene mesa na Dunaju. Goveje mesf> stane ! kg II. vrste do 1200 a. K. L vrste do 1300 a. K pečenka do 1400 a. K-Telečje meso Mane do 1700 a. K, svinjsko do 1850. slanina do 1700. salo dr, Nekatere carinarnice so do sedaj dohodke od kaldominskih pristojbin vsled nepoznanja tega zakona Izplačevale neposredno dotičnim občinam. Sedaj je ge- vročekrvnega pastirja poučilo, da ni- ncra!na direkcija carin dala carinarnicam zopetni nalog, da se kaldcmina vsaki mesec pošlje Upravi fondov v Beograd, ki bo te zneske nalagala plodonosno v zgoraj omenjene namene. ma ovčic za pretepanje, * Dva vagona vtlliotapljenega vina. Meseca junija leta 1919. se je nekemu zagrebškemu vinskemu trgovcu posrečilo « pomočjo dalmatinskih vinskih liferantov vtihotapiti v Zagreb preko Bakra dva vagona (200 hektolitrov) grškega vina Samo« (17 odstotkov alkohola. 9 stopinj sladkorja), nc da hi bil plačal carino. Carina bi zna-ala 60 dinarjev za vsakih 100 litrov. vozovnera vodstva Mrak, referent za I Za tihotapstvo je zvedela finančna promet Zemlja in šef 5nšpektora'a Ne-1 straža, ki je dne 2. t. m. zanlenih vi-govetič so vložili tožbo proti drjn. !no v kleti dotične tvdke v Gajev; uli-Kavčiču. ki je nastopil dokaz resnice.; vi. Na ialjnji potek uvodtne preiskave 11900 a. K. Prekajeno meso se prodaja Ido 2000, mast do 1880 a. K. Živi karpi so se prodajali zadnje tržne dni 1 kg -a 1320, gosi in kokoši 1 kg od 1600 do 1000 a K, en golob je sta! 180. en zaje 3000 a. K. 1 kg sme 1000. eno jajce pa, 125 a. K. Iz teh ogromnih cen je razvidno, da se vrednost avstrijske krone bliža ruskemu vzgledu. i O VI PREDPISI ZA CARINJENJE UVOZNEGA BLAGA, KI SE CARINI PO VREDNOSTL lerza Včeraj, dne 9. januarja, se je vršila sklepna razprava pri tukajšnjem okr. ....... , .sodišču pod vodstvogm okrajnega sol-,™ n Ljubljani je umrl !nfka dr:a_ stojkoviča. pri kateri pa so ^sk »stanjec, na v icu i.reljano. Gledališka pisarna zato naznanja, da si lahko obiskovalci z dežele zasigurajo v-for.nice pismeno. Svo:a naročila s t.očn:m naslovom naj nosljajo na upravo Narod.iega gledališča v Ljubljani Naročene vstopnice j"m bodo na raz-p:>!aeo pri gledališki blagajni ° Izpiti kovinarskih vajencev v Maribora se bodo vršili od 15, do 25. jan. prošnje v rešitev Zdravstvenemu odseku ; za Slovenijo v Ljubljani. Ker le ta zadeva v procvit najodličnejšega zavoda naše domovine velike važnost!, bi bilo želeti, da bi se temu vabilu odzvali naši gg. j škode. Ko je tovariš pregleJoval Škodo, ;e Vukovič sede! na neki zid ter polož'il puško poleg sebe. Imel je pri sebi psa, ki je skaka! okoli njega. Slučajno je pes z nogo sproži puško in krogla je zadela Vukoviča tako nesrečno v prša, da je orožnik na. mestu obležal mrtev. • Vroča ta* 56!etni posestnik Ivan Murn !z Prezida je n« fitefanovo pozno v noč popival v gostilni Malnar v Črnem logu. Pri sosednji mizi je popivala več;a družba, s katero se je kmalu razvnel prepr. Ko je Murn uvidel, da sam toliko nasprotnikom ne bo kos. jo je hotel popihati. To pa fantom ni bilo prav. Skočili so za njim. ga na dvorišču podrli na tla in v temi prav pošteno natepli s poleni po glavi, da je imel vso okrvavljeno. * Nesreče pri delo. Jakobu Zabavn ku, monterju v rudniku v Zagorju, je pri postavljanju cirkularne žage padel debel hlod na levo nogo in mu jo zdrobil — Gregor Jeran, delavec v Weinber\ banatska nova pariteta Bcčkerek 1085 1)1.1 OT) 1080 (denar) zaključek 1080 — 1085, baška. nova, marc-april 1110 (Wa-to); moka: št. 0 z vreč-.mi ab Bačka 1980 (bla-ro), z.i kuho 1880 (blaro). krušna 1700 (blaTo). koruzni zdreb brez vreč 1300 (MitoV. svinjska mas'- noUo ab j naj 6.23 — 0.27. Praga 272.70 — 27.3.5", Bačka 7000 '"blago). Butlimreita 27.92 — 27.98. Zanimive Slublfanske Številke Letno statistično poročilo ravnateljstva difavne policije v Ljubljani. Poslovanje policijske direkcije v Ljubljani leta 1921 zelo nazorno kaže stati-st.ka, vposlana nam od te direkcije. Iz nje posnemamo: Koliko ljudi je bilo lar ni v Ljubljani aretiranih? Varnostna straža. je izvršila 1208 aretacij, pol cijski detektivi so izvršili 3021 aretacij, skupaj torej je bilo lan; aretiranih v Ljubljani 4229 oseb. Od teb je bilo odvedenih v policijske zapore 2032 oseb. od tem se je izročilo sodišču 1008 oseb, in 21 oseb komandi mesta, drug; so bili deloma policijsko kaznovani, deloma izpuščeni na svobodo za poznejše postovan.;e. — Kako je sicer poslovala politi ja! Varnostna straža je napravila 5120 ovadb, pol cijski detektivi pa 906 ovadb, vrhutega so izvršili 15.330 poizvedb in 224 hišn h preiskav. — Kazni, ki jih je pol oija tekom lanskega leta izrekla, ilustrirajo živahnost prometa pri nas. Kakor na Dunaj! Pri pol cijski direkciji je bilo namreč kaznovanih zaradi pijanosti 1008 oseb. žara'1 i prestopka cestno-polic. reda 8619. zaradi zglaševalnih predpisov 214. zaradi nošenja orožja 21, zaradi prekoračenja demarkacijske črte brez dovol:enja 328. zaradi prostitucije 55. zaradi prekoračenja policijske ure 34 in z izgonom v domovinsko občno 803. skupaj torej 6082 oseb! — V policijski zapor pa je bilo leta 1921 v Ljubpani obsojenih 467 oseb, dalje na denarno globo 4257 oseb, katere so plačale 375.703 kron globe in sicer za. ubožni zaklad mestne občne ljubljanske 203.987 K, za občino Zg. Šiška 3120 K. za občino Vič 12.455 K in ia občino moste 5145 K, za državno blagajno zaradi pijančevanja pa 150.996 K. V pol cijskih zaporih .ie prestalo kazen ■567 oseb. — Nekoliko bolj vesela je statistika zborovanj. Lani se je namreč v Ljubljani ustanovilo 66 novih društev, toda javnih predavanj je bilo !e 33, pač pa društvenih zborovanj 381 in javnih ljudskih shodov vsega skupaj 79. — Časopisja je v ljubi ^nskem policijskem o-kolišu izhajalo leta 1921: 86 časopisov ter 181 knjig in brošur. Nov h časopisov .je pričelo izhajati 19, prenehalo je pa izhajati 6 časopisov. — Veselice in druge pr reditve so v izoblju kratile čas. Javnih plesov ie bilo lani v Ljubljani 107, ravnih zabav in veselic, br:z plesa 272. podaljšanje policijske ure 389. javnih koncertov in drugih produkcij 984. gledaliških predstav 507, cirkuških pred- stav in ples-nG: ?©1 11. StsrCo Javna koncertov «in dragih produkc.j» je sila visoko. Katere »druge produkcije-., se še štejejo skopaj s koncerti, da jih je tako visoko število? Plesov, veselic in p jan-ščin je bilo 768 — policijsko zapisanih namreč. — Zelo vel k je bi! v LJubljani tu,'ski promet. Največ italijanski. Novih potnih listov je bilo izdanih naš m državljanom skupaj 5600, vidiranih jih je bilo 4700. Vidiranih potnih listov tujim državi a nom je bilo skupaj 13.257. od teh za Italijo 11.556. Avstrijo 1128, Nemško 219, Poljsko 55, Ceškoslov. 195, Švico 41, Francijo 36 in Ameriko 27. Ljubljana je bila torej prava centrala ita! janskih pre-kupcev in špionov! — Tujski promet v ljubljanskih hotelih je dosege! visoko številko. V ljubi'anskih hotel h so prenočevali lani gostje: Union 14.815. Soča 40.77. Tratnik 3736, Triglav 5232. Tivoli 1185. Cešnovar 4508. Orchek 1574, Kc-vač 1750. Škulj 1232. Darhs 232. Putrih 293. Turk 500. Slon 17.640. Llovd 3736. Štrukelj 2633. Južni kolodvor 1830. De Schiava 7582. Ravnik 3351, Zaje 985. Jerman 425. Brenčič 799. CeSnovar 590 in Majcen 84. Skupaj 72.039 oseb. Zgla-salni urad ie prejel razen hotelskih pri- S -m*4I » Olu. — Trsorrtl *qtwl. !>!••»• r-!». prtmiemn. da 20 Besedi i Din., »ukln n«d«l)nilh 6 mm« 3 01». - Plato — H-.hk. •<"* • I nankit.1 N* tpraltn:« m od^ov.r;. i«, »k« t« «pr«Unl» prllatm* mmkt m •dgovor. 1,1 ■■ Nt dobro domače brano se spre me o gospodi« !notam se vzame tudi dijaka na stanovanje io brano Nas ov v nnravi .Jutra*. 33 HESSSSBI Sv« lznSsnl ilvlljl z lastnimi stroji, pošteni in zanesljivi osebi, i četa službe v Ljubljani Naslov t upravi .Jutra*. 52 Absolvent trgovske šole, oziroma trgov-sfeeca tečaja, vežč strojepisja io ko espondeace. se sprejme takoj pri večjem tovarniškem podjetja v Ljubljani. Prosilci s praksa v knjigovodstvo imajo prednost. Ponudbe pod . 4 H Sprejm m 60 pridnega voznika Kart. tovarna Bonač, Čopova cesta. Sama, 41 inteligentna, 8 premoženjem, ki čuti mordi v sebi nekaj pe-niškega ali pripovednega talenta io ki bi bila pripravljena založiti 15.000 K, od trojih bi imela vsak meeee 1000 K čistih, naj piše pod »Umetnost* na npr. »Jutru« Dva m.adenoa 49 išče a pouk v francoskem je-ciltu. Ceniene ponudbe pod »Francosko* na nor. «.I tra». Trije mladi, inte'igeutoi gospodje lepe zunanjosti želijo v sviho znanja dopisovati s tremi mladimi, »eselimi gospodičnami. Ponudbe pod šifro »Zlatko*, «Ljubko* »Zdravko* in upravo »Jutra*. 55 Stečaj. V pisarni inženirskega oddelka Dravske divizijske oblasti v Ljubljani bo dne 25. Januarja 1922. ob 8. uri ofertalna licitacija za nabavo stavbnega materiala za opravo zgradb smodniščnice v Kamnika. Material je izložen v splošnih pogojih, ki se lahko vsak dan vpogledajo v pisarni inženirskega oddelka Dravske divizijske oblasti. Vsak licitant pred licitacijo položi blagajni Dravske divizijske oblasti kavcijo, in sicer podaniki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev 10 °/0, tuji podaniki pa 20 °/0 od predračunske vsote materiala. Pozivljejo se vse zainteresirane osebe, da prisostvujejo tej licitaciji Iz pisarne inženirskega oddelka Dravske divizijske oblasti !. Br. 5204 v Ljubljani._ sedaj - !e nove da?. TomažT navajeni na krvavo klanje, vendar " so sedaj bledi. Na migljaj svojega gospodarja pomečejo sedaj vse ostanke pobitih v morje. Eden med njimi je bil nekdaj teolog ali celo kaplan, In Tomaž mu sedaj ukaže, naj pristopi, da napiše pismo za namestnika v Panami. To pismo mu bo ponesel črni rabelj, edin!, ki je ostal živ od posadke obeh ladij. Seveda ni bilo na ladji potrebnega črnila ali peresa, da se napiše pismo. Toda teologa ali kaplana to nI motilo. Pri-reza! s! je t lesa nek drožič v oblik! peresa, namesto črnila pa mu je služila prelita kri. Papirja se je nekaj našlo v kovčku ubitega španskega kapitana. Tako je pisal kaplan pismo na lastnem kapitanskem pismu Spancem, kakor mu je narekoval besede razjarjeni Tomaž. To pismo je pozneje poslal panamski namestnik najbolj katoliškemu kralju »v strašni dokaz nečuvene drznosti in nečloveške sirovosti francoskih roparjev«. To pismo je dal katoliški kralj shraniti v Escurialu, kjer ga še danes lahko vidi vsak potnik, ki izrazi to željo. »Mi Tomaž, po božji milosti in milosti Njegovega Veličanstva Kralja Francoskega plemeniti gospod Jag-njc, kapitan Flibustejcev in pustolovcev za srečo na morju, pošiljamo svoje visoke pozdrave panamskemu namestniku. S pričujočim Vam javljamo in sporočamo, da je brodovje, ki ste je posla!! proti vsem mednarodnim običajem in navadam proti nam v zasedo pri otoku Vieillc Providence, da nas popolnoma uničite in potolčete, bilo uničeno v odprtem in junaškem boju. Tako naj Vam potrdi edini pre-živeči vaš suženj iz tega boja, k! Vam ga pošiljamo, da bo glasnik Vašega poraza. Ker nam je ta suženj priznal in izdal, da je Vaš rabelj in da je bi! na krovu v svrho, da izvršuje potem svojo obrt in obesi vse poštene Fli-bustejce in korzarje, ki bi padli Vašemu brodovju v pest, če bi Vam bil bog naklonil zmago, namesto da se obnašate proti premaganemu sovražniku, kakor je to pri nas navada. kar bo _____ . . postane končno nestrpen in pravi: »Spravite ga s pota, saj ne ve nič, aH pa, dajte mi pištolo...» Sedaj še - le izpregovori ranjeni črnec, in kar je povedal, je spravilo Tomažu vso kri v glavo. Katji črnec ga najprej še enkrat naprosi naj m ti daruje življenje in ga pomilosti, potem pa pravi, »da je njegovo ime Mohere. in on je rabelj. panamski rabelj, ki so ga imeli na krovu na osebno željo predsednika od Paname, ki je zagotovo pričakoval, da se polasti Flibustejskega brodovja in da bo pri tej priliki dal pobesiti vse fli-bustejske glavarje, na prvem mestu pa plemenitega gospoda Jagnje. Ni-kdo ne dobi pardona, vsi bodo viseli, in gospod Jagnje na najvišjem drogu. Dečki izbruhnejo v ogorčene krike. Tomaž jim zapove, naj molče, potem pa zre v rablja, ki še vedno kleči pred njim. »Pomiloščen si», mu pravi. »Tudi svobodo ti vrnem, pod enim edinim pogojem, da poneseš predsedniku pismo od mene. Kajti pisati mu hočem. Med tem pa skrbno glej okrog sebe in si vse zapomni, katji o vsem kar vidiš pri nas, mu boš poroča!.* Po teh besedah potegne svojo sabljo in sc napoti proti lini, ki vodi v notranjost ladje. Sablja je iz najboljšega jekla in ostro brušena. Nepoškodovani Španci so pobegnili v notranjost ladje, kakor navadno v takšnih slučajih. »Gori vi vsi!* ukaže Tomaž z grmečim glasom. Ves prestrašen se prikaže prvi možakar in Tomaž mu s strašnim zamahom odrobi glavo. Drugi sledi prvemu; tudi njegova glava odleti. Dvajset drugih se prikaže zapored, in vsi padejo na isti način. Potem štirideset, končno šestdeset Nikdo ne vidi, kaj sc godi s prednikom nad ozko lino, in nič hudega sluteč gredo vs! v svojo smrt Smrtonosno rezilo kaplja črne krvi. Zadnje glave padejo bolj odžagane ali odbite ko odsekane, kajti sablja se je že zdavnaj skrhala. Tomaž jih seka do zadnjega. Korzarji molče gledajo to strahotno početje- Naj so še tako utrjeni in j smo zaio m! s svojo lastno rofeb ob-i glavili s svoio lastno sabljo vse ujete ; Spance, ki so nam radii v pest na nciČenih Vaših lad.iah. To pa v znak pravičnega maščevanja, ki ga je hotel sam bog, ki nam je dal zmago j nad Vami, dasi ste bili trikrat raoc-inejši od nas. Kakor smo postopali pri tem našem srečanju, tako se bo zgodilo tudi pri vseh naših bodočih srečanjih. Naš namen je, da Vam odslej nikdar več ne izkažemo pardona, marveč da Vam bomo odslej pobili vse Vaše ljudi, kjerkoli nam padejo v pest, in tudi Vas samega, če bog da, kakor ste Vi imeli isti namen z nami, in kakor boste tudi storili, če bi se Vam kedaj posrečilo. Pa se Vam ne bo posrečilo, ker ni med nami nikogar, ki bi kdajkoli pade! živ v Vaše roke. Tako se zgodi, ker tako je naša volja. Vkljub temu Vas pozdravljamo: 7. bogom t Tomaž Jagnje,-fDalje Lastnik in izdajatelj Konzorcij «.Intrav. Odgovorni urednik Vit. F. J ?. I e n c. Vremensko poročilo Ljubljana ?06 in nad morjeip. 37 71-7 8» w.s *ap. d. obl. 38 5;-0 SIsI.mv »p; „ 740-7 -1 '5j breavetra j megi« t ! Srednja veer-jloja temperature -S Ž, normalna -2 7. Vremenska naporen • rci lep« mrzlo vre ta«. Solne« rthaja ob 7'43. aabaja ob 16-33. JOSIP JUG sprejema vsakovrstna oopravila od najmani«i/ do generalnih popravil. Postrežba točna, deia zajamčena. 2043 Maribor, Tržaika cesta 16. Brivski obrt prvovrsten, ki obstoji 24 let in gre zelo dobro, v prometnem mestu, se proda. Naslov v upravi Jutra". 41 Z „i.' Orčal Hennč", Pariš barva lase v vseh nnancab in izdeluje vsa lasna dela (5 H. Podkrajf ekv fflzer sa dame in gospode, iju&llana, Sv. Petra c. 32. ERJAVEC & TURK 2170 npri Zlati lopati" trgovina s ie!eznino (pral Hammerschmldt) Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 nasproti krlSavitiika carkva. Zaloga cementa in karbida. Pozor! trpi in Mi! Prima dunajski špiritov Ne I 695/21—2 &7 najbolj5e loamue, največjo vzbajalno rilo, teško akvarljiv, dobavlja od i kg nadalje po najnižji ceni 207S IVAN ROY Glavni trg 3, Maribor. Ekspert dunajskega kvasa ta tlr-ljenaktb potrebSStn. Oglas prostovoljne dražbe. Dne 24. januarja 1922. ob IO. uri dopoldne se bo pri podpisanem sodiščn v sobi št 26 na prostovoljni dražbi prodajala hiša št 23 v Smoknčo z vso knjižno in pribito priteklino, nad ije srenjskimt pravicami za pol kmeta in okrog hiše ležečimi parcelami: en travnik, ena njiva in en sadni vrt, katerih površina s stavbno parcelo vred men 37 a .4 Najnižji ponudek 80.000 K. Podrobni dražbeni pogoji so na vpogled pri podpisanem sodiščn. Kr. okrajno sodišče v Radovljici, odd I, dne 3. jannarja 1922. Naznanilo. Naznanjam, da sem 31. decembra 1921. izstopil iz tvrdke Fr. Kalmns & F. P. Vidic Se. Komp. MoJa pisarna se nahaia od 1. lanuarla 1922. dalie na Oonajski cesti it. 14 v Mathianovl Kisi, zraven tvrdke Schnelder * Verovsek. FR. KALMUS tovarna glinastih peči in štedilnikov Opekarska cesta. Naročite takoj Ljubljanski Zvon za leto 1922. Pod novim uredništvom pesnika Fr. Albrechta bo novi letnik jako zanimiv in mnogovrsten. Sodelovali bodo najboljši naši leposlovni pisatelji, tndi tisti, ki se zadnja leta niso več oglašali <* Naročnina za celo leto znaša 60 dinarjev in se pošilja ns Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Prešernova ulica. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v Liablias>