Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemim velja: Za eelo leto pred plačan 15 (Id., za pol leta 8 fid.c za četrt le'a 4 (Id., ta jsdea
mesec 1 gld. 10 kr.
V administraciji prejeman velja: Z* eole leto 12 gld., sa pol leta в gld., za ćetrt leta 3 gld., ta jeden mesec 1 gld. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. voć na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) «sprejema upravnlStvo in ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice H. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo
Vrednietvo jo v Semenskih ulicah it. 2, I.« 17.
Izhaja vsak dan, isvzemii nedelje in praznike, ob pol 6 ari pepoldnc
^tev. TO.
V Ljubljani, v četrtek 14. januvarija 1897.
Letnilc XXV.
Židje imajo dober nos!
(Dopis.)
Židje so spoznali nevarnost, ki preti njihovi mošnji, ako se delavski stanovi gospodarsko sami organizujejo. Ker pomenja organizacija delavskih stanov boj proti izsesavajočemu kapitalu, vedo Židje dobro, da bi njihovemu denarnemu in političnemu gospodetvu kmalu odklenkalo, ako se v pravem času ne upro rastoči nevarnosti. Nevarnost, ki jim je pretila v začetku od socijalne demokracije, so preprečili s tem, da so stopili na čelo socijalne demokracije in jo organizovali po svoje. Sedaj jim prav za prav od socijalne demokracije ne preti nobena nevarnost, ker jo vodijo sami v boj proti drugim veram.
Sedaj so zopet nekaj tacega ukrenili.
Ustanovili so: „Allgemeiner Oesterreichischer Wirtschaftsbund" na Dunaju.
Zakaj neki ?
Židje slutijo, da se bodo delavski stanovi gotovo s časoma gospodarsko orgauizovali, da bodo sami oskrbovali konsum in produkcijo, da se bodo gotovo otresli, ako se bodo le hoteli, kapitalističnega i. e. židovskega jerobstva. Ker je pa sedanje vele-trštvo in velevlast v židovskih rokah in je socijalno gibanje deloma autisemitsko, bi Židje trpeli škodo t. j. toliko dobička bi ne spravljali, kakor ga sedaj.
Zato hočejo potom „Wirtschaftsbunda" urediti gospodarsko organizacijo tako, da bi njihovi mošnji kolikor najmanje mogoče škodilo.
V pisanih in tiskanih okrožnicah vabi „Wirt-schaftsbund" somišljenike po vsej Avstriji, naj se združujejo ne glede na vero in narodnost ter naj ustanovljajo v prvi vrsti konsumna društva, katera bi oskrbovala z blagom dunajska centrala.
„Wirtschaftsbund" je predložil ministerstva pravila, katera bodo dovoljevala po vsej Avstriji usta-
navljati konsumna društva in druge slične zadruge kot podružnice dunajske centrale. Za konec t. m. so obetajo potrjena pravila, ki se bodo razposlala somišljenikom po vsej državi.
In agitacija je že v najlepšem tiru ; tudi na Kranjskem se deluje že v tem smislu zelo v s p e š n o.
Dunajska centrala, ki bode zalagala podružnice z blagom, v katerej bodo imeli Ž;dje in njih pod-repniki prvo besedo, naročala bode blago seveda pri židovskih tovarnarjih in veletržcih.
Po tem potu hočejo Zidje preprečiti nevarnost, ki jim preti od samostalne organizacije delavskih stanov, in jih še bolj prikleniti, ker bodo krščanski narodi varčevali Židom, podpirali židovske fabri-kante in veletržce in tako izročali svoje premoženje v židovsko oskrbovanje.
Ali naj mi to mirno gledamo ?
Komur je mar gospodarska in politična samo-stalnost slovenskega naroda, ne bo držal rok križem, ampak bo z ustanavljanjem gospodarskih zadrug preprečil nevarnost, ki preti rim in vsem krščanskim narodom.
Ako mi ne bomo organizovali ljudstva, — organizovali ga bodo drugi seveda — po svoje. Ker imajo Zidje dober nos, — pokažimo tudi mi, da imamo zmožnost organizovati se.
Torej — naprej!
Državni zbor.
Dunaj, 12. januvarija.
Zborn'ca nadaljuje razpravo o proračunu trgovinskega ministerstva. Na vrsti sta naslova „poštni in brzojavni urad" in „poštne hranilnice".
Poslanec Svoboda obžaluje, da finančni minister od pošte in brzojava išče preveč čistega dohodka. Poštni uradi na deželi so z delom že pre-
obloženi, zato bi nikdar ne mogli prevzeti pobiranja davka.
Poslanec dr. Laginja želi več novih poštnih uradov v Istri. Poštno ravnateljstvo v Trstu se ne ozira na želje hrvatskega prebivalstva. Govornik zahteva draginjske priklade za tržaške poštne uradnike, državno poštno poslopje v Pulju ter pri poštnih uradih tudi slovanske napise.
Trgovinski minister baron G I a n z naglaša, da se tudi pri poštni upravi ne smejo delati skoki. To velja o telefonu. Poštna uprava se ozira, kolikor mogoče, na sposobne pomočne uradnike, da jih po potrebi stalno namesti. Tako je bilo na Češkem leta 1895 od 599 pomočnib uradnikov 250 stalno nameščenih. Gledć nedeljskega počitka naglaša minister, da se uprava trudi ustreči tudi tem željam, kolikor razmere dopuščajo. Istotako bode poštna uprava skušala zboljšati gmotno stanje poštnim služabnikom. Glede pošt po deželi omenja minister, da se pripravlja načrt za zboljšanje plač poštarjem iu odpravnikom in za odpravo dostavnine. To pa bode zahtevalo mnogo več troškov, zato treba previdnosti. Telefonska zveza meri sed?j 6887 kilometrov ter se bode po razmerah podaljšala. Poštne hranilnice pa doslej nimajo istih dohodkov, kakor se v obče misli. Sicer pa morajo čisti dohodki služiti poštnim uradom za odškoduino, ki je itak jako neznatne. (Živahna pohvala.)
Poslanec K o b I a r prizna vspešno delovanje trgovinskega ministerstva, izraža željo, da se naredi telefonska zveza z Ljubljano, predlaga resolucijo gledć podržavljenja poštnega urada v Kranju ter zahteva dvojezične poštne pečate.
Poslanec H a j e k zahteva telefonsko zvezo Budejevic s Plznom, dr. We igel opozarja na slabe plače poštarjev po deželi, vsled česar mnogo izne-verjenja, ter zahteva za uradnike več nedeljskega počitka.
LISTEK
Južna Afrika.
Spisal P. Emanuel Drevenšek.
(Dalje.)
V.
Quetive pa še ni bil zadovoljen s tem krivičnim oropanjem svojih podložnih, ampak je tudi redno pobiral davke pri prebivalcih svoje dežele in podložnih mu knezih. Ko je prišel čas pobiranja davkov, imenoval je štiri poslance, ki so namestovali kralja in imeli vsak svoje posebne čine. Bili so iz odličnih rodovin in ljudje so jih vsprejemali z veliko častjo. Prvi je bil po navadi kraljev sin; ta poslanec pa ni nikdar spregovoril, da ne bi trpel škode na svojem ugledu. Drugi se je zval „kraljeva usta", ta je naznanil kraljevo povelje in namen svojega prihoda. Tretjemu je bilo ime „kraljevo oko", njegova naloga je bila vse si zapomniti, kar se jim je pri pobiranju davkov pripetilo, in potem to kralju sporočiti. Zlasti pa je gledal na darove, da niso bili premajhni ali preslabi, ali pa, da jih niso zamenjali. Četrti, „kraljevo uho", pa je moral paziti, da „kraljeva usta" niso preveč govorila, niti premalo, ampak le toliko, kar mu je bilo naročeno.
Za spremstvo imeli so ti kraljevi odposlanci 100
Kafrov, ki so morali nabrane davke in darove nositi. — Vsako mesto, vsaka vas morala jim je napraviti slovesen vsprejem in jih dobro pogostiti. Davki so bili natančno preračunani ; vsak Kafer moral je namreč dati od dvajsetega dela svojih pridelkov tretjino kralju. Portugizi niso sicer plačevali rednega davka, vender pa so bili vezani, dajati kralju vsako leto različna darila. Tako so jedenkrat dali Portugizi kralju države Monomotapa rudečo žametasto blazino in lep stol, na katerega se je črno veličanstvo usedalo, kader je vsprejemalo Portugize ali Arabce.
Tudi so morali vsako ieto poslati na kraljev dvor določeno število žlic in vilic, ker se je le pre-rado zgodilo, da so črni knezi, ki so bili pri kralju v goeteh, žlice seboj vzeli. Vrh lega pa so morali Portugizi služiti jedno leto pri kralju kot častna straža, a to je vsakdo rad storil, ker po preteku jednega leta vračal se je bogato obložen z raznimi darili od kralja domov.
Koža Kafrov je že po naravi popolnoma črne barve in čim bolj je črna, tem lepši se jim zdi. — Postave so lepe in krepke, dokaj čili, le za delo sila leni; zadovoljni so z malim, zlasti v jedi in pijači. Prav malo ljudij je hromih, grbavih, škilastih, le slepih je precej, pa ne od rojstva, ampak zaradi prevelikega solnčnega žara in pa grozovitega dima. V svojih hišah nimajo namreč nobene odprtine za
dim, ampak dim se vali toliko časa po hiši, dokler se mu ne zljubi zgubiti se skozi vrata. Bila je navada pri starih Kafrib, da so pomožili in poženili le slepe s slepimi, kruljeve s kruljevimi, grbave z grbavimi, da ne bi se te napake preveč razširjale.
Njih godba obstajala je v 6 do 7 bobnih različne velikosti. Pa kakšni so bili ti bobni I Kakšen drevesni štor so izvotlili, na to napeli s smolo po-mazano živalsko kožo in ta „instrument" obdelavali so potem z močnimi palicami. Zvok tega „godbe-nega" orodja slišal se je do pol ure daleč. Da je bila godba še bolj popolna, razbijali so na velike kravje rogove in na neki železen triogelnik. Zraven pa so peli, če se sme to tuljenje in kričanje tako imenovati. Ako so tako podoknico napravili kakemu Evropejcu, se še pritožiti ni smel, ampak si to šteti v veliko čast. — Imeli pa so še drugačna godbena orodja, kojih zvok ni bil tako neprijeten. Jedno n. pr. obstojalo je iz čveterooglate deščice, na kateri je bilo pritrjenih več jezičkov različne velikosti, ta deščica pa je tičala v veliki izvotljeni buči in na to orodje igrali so tako nekako, kakor na glasovir. Imeli so še tudi nekake piščalke in pa neko goslim podobno orodje, ki je prav lepo zvenelo. K godbi teh orodij pa so prav veselo plesali.
Njih koče bile so iz trstja, katero so prav čedno spletli med v tla zabite kole. Vrata bila so tako
j~J /f
Zbornica vsprejme vse točke proračuna.
Na vrsto pride železniško ministerstvo; oglašenih je 41 govornikov.
Poslanec dr. Kindermann zahteva neke nove železnične zveze na Češkem.
Poslanec J a w o r s k i hvali sedanjo železniško politiko ter želi podržavljenje severne in južne železnice in pospeševanje lokalnih železnic. Govornik se pritožuje zaradi tarifov, ki so razmerno mnogo nižji za rusko žito, ko za gališko.
Govorili so na to še poslanci S t a 1 i t z , K o s e r in K r a u s , na kar se je debata zaključila in pričela razprava o nujnem predlogu poslanca Lewakowskega in Romanczuka.
Potem ko je prvi utemeljil nujnost predloga, se je z njegovim dovoljenjem debata odložila na prihodnjo sejo, ki se vrši jutri.
Mažari v hrvatskem Primorju.
VIII.
Iz Zagreba, 9. jan.
Mažari hočejo vzeti Hrvatom njihovo Reko kar po sili. Ob novem letu sta se zglasila ob enem dva ministra z novimi zahtevi glede tega mesta. Minister Banfly je izdal naredbo, kakšen mora biti zajed-niški grb ogerske države, če tudi je že po nagodbi od leta 1868 ta zadeva urejena. Ali takrat seveda Reka še ni bila tretji faktor v ogerskej državi, kakor se zdaj imenuje, ter hoče tudi po svojem dostojanstvu zastopana biti. Mažari so od 1. 1868 pa do dandanes storili seveda vse proti postavam, da se Keka odcepi od Hrvatske.
Dozvolili so vse brez Hrvatske in na škodo Hrvatske, karkoli je Reka zahtevala, včasi morda celo proti svoji volji, ali ker Reko potrebujejo, popustili so raje, nego da sa zamerijo. Tako se rabi tudi že nekaj let brez vsake postavne pravice grb Reke v zajedniškem državnem grbu. Proti temu so pisali hrvatski časopisi brez razlike, ker poraba tega grba ne pomeni nič drugega, da smatra Ogerska Reko zares za čisto poseben, od Hrvatske odcepljen del, ki je ravnopraven s Hrvatsko. To pa se ne more in ne sme dozvoliti, ker o tem ne ve nagodba od 1. 1868 nič. Mažari se seveda na take prigovore niso ozirali, nego so to krivico trpeli in zdaj jo hočejo celo po svojej državnej moči odobriti. Po novem propisu o porabi državnega grba ogerskega je že uvrščen tudi grb mesta Reke med grbe Ogerske, Hrvatske in Slavonije, ter s tem priznava ravno-pravnost s temi deželami.
Reka je priznana s tem za tretji faktor v ogerskej državi. A Hrvatska ? Njo nobeden ne vpraša, a saborska večina vkup z banom molči o takih krivicah, kakor da se vsa ta zadeva njih ne tiče. Zares žalostno narodno zastopstvo, a še žalostneja vlada, ki vse to trpi !
Kmalu za to prvo naredbo ministerskega predsednika razglasi se druga in sicer ministra pravosodja. Po tej naredbi se zahteva, da se uvedejo na Reki ogerske postave mesto dosedanjih avstrijanskih, katerih je tudi še mnogo na Hrvatskem. Sodilo se je tedaj dozdaj na Hrvatskem in tudi na Reki po
nizka, da so zamogli le sklonivši se vstopiti. Te koče bile so navadno okrogle in pokrite s streho, ki je bila tako trdno spletena, da prav nič ni puščala dežja. Posteljnakov, miz, stolov in druge take ropotije niso poznali, ampak vse so jim nadome-stovala tla. Njih postelj je bila žakelj iz bičja, v katerega so zlezli, za vzglavje pa so imeli tisto cunjo, ki so jo imeli po dnevi okoli ledij. Velik prsten lonec, v katerem so kuhali, več manjših loncev, nekaj skled in skledic in pa vrč za vodo, to je bila vsa posoda. Pri jedi so se posluževali noža, vilic in žlic, katere jim je Bog dal. S krepkimi zobmi so lahko vsako še tako trdo jed štrli in zmleli, z roko so znali prav lepo zajemati razne tekočine, s prsti pa so preje kaj vlovili, kakor pa mi z vilicami.
Njih orožje je bilo lok in pušice, skoraj l'/s m. dolgo kopje in velik nož. S pušicami so znali varno in dobro streljati. V vojski so jih namazali s strupom in kogar je taka pušica le ranila, po njem je bilo, če ni imel protistrupa pri rokah. Vojskovali so se prav radi, a krvi niso mnogo prelivali, ampak so skušali več opraviti z zvijačo. Premagani so koj pobegnili in zmagalcem prepustili torišče in deželo, po kateri so le ti,1 plenili in požigali. Žene in otroke premaganih pa so usužili in toliko časa imeli deželo v posesti, dokler jih ni kdo drugi pregnal.
(Dalje sledi.)
jednakih postavah, če tudi je Reka spadala pod višje sodnije ogerske, odkar so odstranili sodbeni stol v Ogulin. Reka je bila tedaj v sodnijskem pogledu odcepljena od Hrvatske že pred nekaj leti; zdaj hočejo Mažari le svoje postave tukaj vpeljati. Vse hočejo izvesti pa v sporazumljenju z Rečani brez hrvatskih cblastij, s katerimi bi se morali najprej dogovarjati.
Ali kaj mari Mažarom za nagodbo iz I. 1868, saj so jo že tako vso oskubili, da se skoraj že ne pozna nič več, Hrvati jo pa tudi ne branijo. Ce so le Rečani s takimi predlogami zadovoljni, potem se da vse izvesti. Zategadelj so se o tem vprašanju posvetovale pred nedavnim na Reki vse dotične oblasti, katere je sklical ministerski zastopnik iz Budimpešte. Razumi se, da se Rečani ne bodo ustavljali tem zahtevam ministrovim, saj se bodo po teh novih postavah še bolj razlikovali od hrv. oblastij, s katerimi so dozdaj imeli jednake postave.
Pozvana je bila k posvetovanju tudi odvetniška komora, katero je zastopal med drugimi odvetniki tudi dr. Erazem Barčić. Le-ta poznati hrvatski rodoljub je bil jedini mož, ki je proevedoval proti nameri ogerske vlade, da se uvedejo na Reki ogerske postave na tak samosilen način. Pozval se je na nagodbo od 1. 1868, po kateri se more o reškem vprašanju razpravljati samo dogovorno s hrvatsko vlado. Vsake druge odredbe iu sklepi so nepostavni in radi tega tudi neveljavni.
Ta pogumen prosved je seveda pobijal njegov drug, ki se je izjavil, da odvetniška komora ni pooblastila Barčića, da govori v njeno ime, nego da je ta izjava le zasebna stvar Barčića. Seveda tudi predsednik skupščine, zastopnik ministra pravosodja ni hotel uvažiti tega prosveda, češ da ta izjava ne more niti najmanje vplivati na posvetovanje. Razume se samo po sebi, da na mažarsko samosilstvo ne morejo taki dokazi vplivati, za njih je treba drugih dokazov, kakoršnih so že doživeli, pa jih bodo še, če bodo tako ravnali, kakor zdaj. Zbola je pa vender le ta Barčičeva izjava vse, saj so bili do zdaj navajeni, Mažari in Rečani, da jim ni nobeden oporekal. Zdaj je pa zadonel glas na sami Reki in v tako znameniti skupščini, glas, ki jim bode še dolgo donel po ušesih, da je to, kar oni sklepajo brez Hrvatov, nepostavno in krivično. Da nepostavno in krivične je delovanje one najvišje državne oblasti ogerske, ki je na prvem mestu pozvana, da brani resnico in pravico. Kaj poreče narod hrvatski na tako ravnanje ?
Mi iskreno pozdravljamo to izjavo vrlega hrvatskega rodoljuba ter želimo, da se temu poborniku hrvatskih pravic pridružijo še vsi ostali rodoljubi. Take izjave v javnih zastopstvih veljajo več nego mnoge učene razprave o takih vprašanjih. Neobhodno je zategadelj potrebno, da dobi tudi Reka vsaj jednega zastopnika v mestnem starešinstvu, da bi pri važnih zgodah spominjal Reko svojih dolžnosti, ki jih ima nasproti Hrvatski. Zato je treba pa poskrbeti, da se vzdrži hrvatska svest v onem delu prebivalstva reškega, ki se še ne sramuje svojega porekla.
V jednem svojih člankov o Reki sem omenil, kako bi se dalo to izvesti, namreč s časnikom, ki bi izhajal prav po ceni ter bil urejevan v hrvatskem duhu. Zalibože, da se o tem vrlo važnem sredstvu za narodno probujenje do zdaj še ni nič ukrenilo, če tudi na Reki to ne bi bilo nemogoče. Nadejamo se, da se v tem pogledu obrne kmalu na bolje. — Treba le, da so navdihnjeni vsi reški rodoljubi z duhom Barčićevim in požrtvovalnostjo starejih domoljubov v hrvatskem Primorju. Podučite zapeljani narod, iztrgajte ga iz rok mažarskih in italijanskih iredentistov, sčasoma se podero že z narodom vse slepilne kule, ki so jih postavili tujci na hrvatskih tleh, da tlačijo narod hrvatski. Tudi na Reki naj zadoni čim preje: .Naprej zastava slave!"
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. januvarija.
Katoliška ljudska stranka v novem državnem »boru. Iz zanesljivih virov poročajo nekateri listi, da se vrše mej katoliškimi poslanci v sedanji zbornici dogovori, kako ustvariti v novem parlamentu skupno stranko ter zjediniti vse katoliške zastopnike v jeden klub. Dosedaj so se vršili dogovori mej katoliško-ljudsko stranko in nemško-katoliškimi člani Hohenwartovega kluba. Računi se tudi nato, da pristopijo novi zvezi tudi zastopniki pete kurije v alpinskih deželah. Temelj za to novo
zgradbo, ki utegne biti precej močna, je že postavljen s tem, da so pristop naznanili baron Dipauli, Kathrein in Karlon s tovariši, kar jih seveda ne bo pristopilo krščansko-socijalni zvezi.
I* nižjeavstrtjskega deželnega »bora. Šolski odsek deželnega zbora je imel predvčera-njim svojo prvo sejo v tem deželnozborskem zasedanju. Najvažneja točka dnevnega reda je bila debata o prošnji katoliškega šolskega društva za podporo. Poročevalec dr. Scheicher je predlagal, naj se nakloni temtf društvu 500 gld. podpore. Temu predlogu sta te najbolj upirala žida Lust-kandl in Faber. Tfdila sta, da eta proti predlogu z ozirom na namene katoliškega šolskega društva, ki je »društvo za boj« in hoče vreči vse dosedanje šolske zakone. — Tem neslanostim je prav dobro odgovarjal v prvi vrsti poročevalec sam, ki je naglašal, da Ni«ja Avstrija potrebuje učiteljev, ker deželno učiteljišče ne more pokriti domače potrebe in mora vsak okrajni šolski svet nastavljati ptuje učitelje. Govorniku ni mnogo na tem ležeče, koliko ravno se dovoli podpore, pač pa zahteva, da se tudi katolikom pripozna, da smejo sami odgojevati učitelje, kakoršnih potrebujejo. — Posl. dr. Gessman je istotako zagovarjal predlog ter dostavil, da se ne more kratiti pravice legalnim potom spremeniti šolske zakone. V to svrho so dovoljena tudi vsa legalna sredstva, in društvo, ki skuša doseči uresničenje te misli, nikakor ni »društvo za boj«. Nato se je vsprejel predlog poročevalcev z osmimi proti trem glasovom, odsotna sta bila dva člana. Liberalna glasila seveda bruhajo svojo jezo nad tem sklepom, ker dobro vedo, da to še ni najhuje, kar se bo storilo v nižje-av-strijskem deželnem zboru proti volji židovskih liberalcev.
Лшко zunanje ministerstvo vodi po-čenši z včerajšnjim dnem nova roka jednega mlajših ruskih državnikov. Grof Murawiew ni še sicer ofi-cijelno imenovan ruskim zunanjim ministrom, pač pa objavljajo včer^jšni uradni listi, da ga je imenoval car upraviteljem tega ministerstva. Po mnenju raznih politikov ni več nikakega dvoma, da zagleda v kratkem beli dan ukaz, s katerim se povzdigne grof Murawiew na ministerski sedež. Novi mož je star 52 let in še ni igral v političnem življenju ni-kake važneje uloge, bil je zunanjemu svetu malone popolno neznan. Površno ga poznajo kot uradnika le v Parizu, kjer je deloval nekaj časa kot prvi tajnik pri ruskem poslaništvu, potem v Berolinu kot bivšega poslaniškega svetnika ter konečno, kakor že omenjeno v Kodanju, kjer je do pred kratkim zavzemal mesto ruskega poslanika. — Iz vsega se da sklepati, da novi mož nima še toliko diplomatskih izkušenj, kakor sta jih imela njegova prednika Gor-čakov in Lobanov. Vse, kar si je pridobil v tem oziru, si je priučil v Berolinu in nekoliko tudi v Parizu. Da se v očigled temu ni odbral Siškin ali Nelidov, katera imata primeroma mnogo več potrebnih zmožnosti, je najbrže vzrok to, da namerava dati car Nikolaj vsi ruski politiki neko drugačno smer. V to svrho pa potrebuje popolno nove mlade moči, ki se d;i lahko upogniti, kamor drago. Car je namreč dobro vedel, da bi bila Siškin in Nelidov tirala politični voz natančno po onem tiru, katerega je začrtal Lobanov, in bi se bila morda odločno ustavljala vsaki novotariji. Razvidno je torej, da je car potreboval takega moža, ki se mu bo dal voditi brezpogojno. Nekak obris bodoče zunanje politike nam podaje že dosedanje carjevo postopanje. Največje prijateljstvo s Francijo, vender tako, da se ne spremeni razmerje do ostalih velevlasti, posebno Nemčije in Avstro-Ogerske, to je glavni znak ruske zunanje politike v bodočnosti.
Položaj na Kubi. Iz nekega uradnega poročila o poslednjih dogodkih na Kubi je posneti, da je izrazil vstaški vodja Maksimo Gomez željo, naj bi se sklenil mir mej Spanjci in vstaši, toda le pod gotovimi pogoji. Te pogoje sedaj objavlja neki španjski list. Tu objavljamo le nekatere važneje zahteve kubanskih vstašev: General Weyler se mora odzvati v domovino, omejiti prevelika oblast kubanskega governerja, prebivalstvu naj se prizna pravica, da si sme samo izvoliti krajevna oblastva, uvede naj se nov poštni zistem, večji del davčnih dohodkov naj se uporabi za otok sam, carino in pristojbine je znižati in dovoliti večjo slobodo trgovini na Kubi. Konečno zahtevajo vstaši, da se jim dovoli večje zastopstvo v španjskih postavodajalnih zastopih in se morajo vse te pogodbe skleniti pod poroštvom severoameriških zveznih držav. Kaj je
dovedlo vstaškega vodjo do tega koraka, je dosedaj še neznano. Gotovo je, da španjski vojaki Se niso tako oslabili vstaške moči, da bi se morali podati španjski nadoblasti, poleg tega je pa le 6e nekaj tednov do dneva, ko zasede prijatelj vstašev predsedniški prestol v Zveznih državah. Biti mora toraj nekaj druzega, kar je napotilo Gomeza do teh pogajanj.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 14 januvarija.
(Zahvala.) G. deželni glavar kranjski Otou Dete 1 a, je potom deželnega predsedstva v imenu dež. odbora čestital nadvojvodi Rainerju povodom sedemdesetletnice ter včeraj prejel za čestitko brzojavno zahvalo.
(Duhovniške spremembe v ljubljanski škofiji.) Prezentovana sta za župnijo St. Heleua č. g. Ivan M ii 11 e r, kapelan v РЛји, za župnijo Leskovico č. g. upravitelj Anton Pfajfar. Kanonično vme-ščena sta bila 14. t. m. č. gospoda: župni upravitelj Janez Oblak na Grad (Bled), kaplan Janko Šiška na Rovo.
(Slovensko gledališče.) Opozarjamo na današnjo predstavo burke s petjem „To je dekle", katera je pri nas dosegla popoln uspeh. V soboto se bode nepreklicljivo zadnjikrat v tekoči sezoni pela opera „Norma".
(Glede nredbe dostavljanja poštnih nakaznic in čekovnih nakaznic poštuo - liranilničnega urada znašajočih do 500 gold. z nakazanimi zneski pri «. kr. poštnem in brzojavnem uradn v Ljnbljani) sprejeli smo nastopni razglas poštnega in brzojavnega vodstva v Trstu : Počenši z 20. januvarjem 1. 1897 dostavljale se bodo strankam, stanujočim v Ljubljani, došle navadne poštne nakaznice, potem povzetne in naročilne poštne nakaznice in slednjič čekovne nakazuice poštno - branilničnega urada do vključno 500 gld. zajedno z nakazanimi zneski proti plačilu posebne dostavnine. Dostavnine bode plačati: a) za vsako poštno ali čekovno nakaznico, ki se ima pojedino dostaviti, ako nakazana svota ne presega zneska 2 gold., 1 kr.; b) če pa presega nakazni znesek 2 gold., 3 kr.; c) ako se dostavi pri eni in isti ekspediciji enemu iu istemu adresatu več poštnih nakaznic, od katerih znaša vsaj eaa nad 2 gold., tedaj je plačati za isto, oziroma za nakaznico z naj-višim zneskom 3 kr. ; za vsako drugo pa po 1 kr.; d) na isti način se pobirajo pod c) označene, znižane pristojbine, ako je enemu in istemu adresatu dostaviti več čekovnih nakaznic poštno-hranilničnega urada. Poštne in čekovne nakaznice dostavljajo se vsak dan. Strankam je svobodno pridržati si, da bodo same hodile oziroma pošiljale po svoje poštne iu čekovne nakaznice; zato plačajo predalnino 1 gld. na mesec, ia to vsaj za jeden mesec naprej. Strankam, ki plačujejo predalnino za pisemske pošiliatve, ni treba plačati nadaljne predalnine za poštne in čekovne nakaznice. Predalnine ni treba plačati tudi za poštne nakaznice došle „poste-iestante" takim osebam, ki nimajo stalnega bivališča v Ljubljani, in potem za one poštne nakaznice, po katere hodijo adresatje „v posameznih slučajih" izjemoma sami. Nakaznice, po katere stranke same hodijo oziroma pošiljajo, smejo se izročevati le adresatu osebno ali pa njega zakonitnemu pooblaščencu na oddajališču pisemskih pošiljalev imenovanega urada v določenih uradnih urah, in sicer ob delavnikih in ob praznikih v tednu od 8. ure pr. p. do 6. ure zvečer in ob nedeljah od 8. ure pr. p. do 12. ure pr. p. Ako prejemnik ni poznan uradniku, ki izročuje nakaznice, tedaj je poslednji obvezan zahtevati primerno legitimacijo. Glede tacih nakaznic neha jamstvo od strani poštnega zavoda v trenutku, ko se je nakaznica izročila proti potrdilu ali adresatu ali pa njega pooblaščencu. — Te določbe ne veljajo za brzojavne nakaznice, potem za poštne in čekovne nakaznice došle od poštnine oproščenim oblastvom, uradom in blagajnam ali osebam možtva iz vojne in deželne brambe, ter osebam, ki so zaprte, nadalje za nakaznice došle lastnikom čekovnih računov, katere ima poštno-nakaznični oddelek v Ljubljani dvigniti ter prejete zneske po oddajnem listu -poslati c. kr. poštno-hranilničnem uradu na Dunaju v ta namen, da se vpišejo na dotični čekovni račun, slednjič za čekovne nakaznice znašajoče nad 500 gld. kakor tudi za take nakaznice, katere je izplačati le proti posebnemu potrdilu n. pr. potrdilo o življenju, o vdovstvu in o uboštvu pri nakaznicah za rente, koje izplačuje delavska zavarovalnica proti
nezgodam. Vse te nakaznice se bodo dostavi al« na dosedanji način. Pri poštnih nakaznicah, katere je dostavljati ekspresno, se nakazani znesek, kakor pri brzojavnih, dostavlja adresatu proti potrdilu na nakaznici, ne da bi se za to terjala kaka nadaljua dostavnina razun one, ki se je že plačata pri pre-jemnem poštnem uradu.
(Volitev v kupčijsko in obrtniško zbornico) se danes vrši. Ker so dvojni kaudidati, je volitev to pot bolj živahna, vendar ni upanja, da prodero kandidatje „obrtniške zveze", ker so šele v zadnji uri začeli agitacijo. Pravično pa bi bilo vsekako, da bi bil obrtniški stan bolje zastopan v kupčijski zbornici.
(Iz Ćemšenika) 11. prosinca 1897. Na čuden način se hočejo pri nss vgnjezditi sccijalni demokratje. V noči od 8. od 9. januvarija t. I. je razna-šal po naši fari neki človek (sigurno je bil še hujši kot mračnjak, ker si je za svoje delo izvolil ne mrak, ampak trdo noč) neke tiskane pole, ki imajo naslov: „Volilni oklic socijalno-demokratiČne stranke v Avstriji" in v katerih poučuje, za kaj se bodo potegovali poslanci pete kurije v prihodnjem državnem zboru. Ze pred kakima dvema mesecema je hodil po naših hribih neki osrečevalec tlačenega kmetskega in delavskega ljudstva, iščoč pripravnega prostora za demokratske ljudske shode, da bi vendar oči izbrisal tem zaslepljencem, ki še kaj držč na te grozovite mračnjake; a ker drugje v naši vasi ni pripravnega prostora in ker mu je trgovec K. odrekel svoje prostore, moral je zopet odriniti, od koder so ga noge prinesle. — Toda nezadovoljen s takim negativnim vspebom, {oskusil je svojo srečo še drugič ter to pot zlasti poizvedaval, kake pristojbine zahteva župnik pri pogrebih itd., da bi vsaj v nekem oziru mogel pred ubogim tlačenim ljudstvom Še bolj očrniti te grde črnuhe. Ali ker ie zopet zastonj raztrgal nekaj podplatov iz Zagorja v „Podgorje", mislil si je: čakaj, sedaj pa napnem drugo struno; — ljudstvu se mora povedati prava, čista resnica, mora se mu pokazati pot v boljšo (?) bodočnost, mora se zdramiti. In v tej blagi misli se je potrudil, da je v temni noči pribijal omenjene pole tu na kaka vrata, tam jih zataknil za kako okno, drugje zopet jih podtaknil pod kak koš ali jih vrgel na skedenj, ali jih pustil na kakih stopnjicah itd. Pri hišah, kjer je gostilna, jih je pustil kar po več, v jedni celo 15, misleč si, tako bodo gotovo prišle med ljudstvo. Da je imel veliko truda in zaslužil torej pošten zajuterk po dokončanem delu, je pač umevno, če pomislimo, da pota po Cemšeniku niso pač tako uglajena, kakor po Lattermauovem drevoredu, in da je bilo temno, kakor v kozjem rogu. — Toda zopet je bil brezvspešen njegov trud. Ljudje, ki so brali podtaknjene liste, niti razumeli niso, kaj so brali, kajti slog je tako bombastičen in izrazi tako učeni in visoko doneči, da se vidi na prvi hip, da tega pač ni „stuhtala" kaka slovenska glava, ampak da so se morali zateči ti ubogi neod-rešenci zopet k Nemcem in da so zopet „plonkali", da so mogli dati tako izborne duševne hrane slovenskim kmetičem v Cemšeniku. — Pa tudi način, kako so se širili imenovani oklici, je bil ljudem precej sumnjiv, češ, to ne more biti nič dobrega, če se ne sme širiti ob belem dnevu in zaradi tega so mnogi pometali liste kar v ogenj; nekateri so tudi prišli k župniku z listi vprašat, rekoč: „Kaj pa sploh ti socijalni demokratje hočejo?"—Da ni bilo dobro seme, kar je sejal, je čutil pač oni Človek sam, ki se je podstopil trudapolnega in nehvaležnega dela, kajti noč si je moral izbrati, da bi spečal svojo robo. Prav kakor v oni evangeljski priliki, ko je tudi po noči prišel sovražnik in zasejal ljuliko med pšenico. Vidi se pa tudi, da p zna Cemšeničane in da vć, ko bi bil po dnevu ponujal svoje „amulete", da bi ga bil vsak odločno zavrnil ali pa še cel6 list zažgal in gorečega potisnil tje pod nos, da bi vedel, po čem diši. — „Ce si pošten in odkritosrčen človek, pridi po dnevu ; saj, če je res kaj dobrega, kar svetuješ, bomo, če ni zoper božjo postavo, poskušali in tudi radi poskusili po besedah sv. Pavla: „Vse pa skusite, kar je dobrega, ohranite." (I. Tes. 5, 21.) — Da je duhovščini sovražen spisatelj tega oklica, vidi se že iz tega, ker v njegovem slovarju niti ni besede „duhoven". Le pod črko „f" se nahaja zaničljiva beseda, ki jo rabi za imenovanje tega stanu. In da so najbolj pri srcu ravno duhovni, se vidi iz tega, ker jih imenuje med „izkoriščevalci ljudi" na prvem mestu, da celo pred židovskim kapitalom. — Za kaj pa se hočejo vendar boriti socijalni demokrati v parlamentu ? Poleg nekaterih za-
htev, katere so pravične in za katere se mora potegovati vsak poslanec, kakor : razširjanje varstva delavcev, dobra pogodba z Ogersko itd. hočejo doseči marsikaj, kar ni mogoče. — Dalje: .Svobodno izraženje mislij v pisavi in govoru: brez-izjemuo tiskovno svobodo, odstranitev objektivnega zasledovanja za časopise; svobodno kolportažo, popolno društveno in zborovalno svobodo brez izjem in opomb." Torej še objektivno zasledovanje časopisov jim je preveč. Saj še tako državni pravniki preveč skozi prste gledajo, da se širijo spisi, ki niso le cerkvi in veri, ampak tudi državi škodljivi. Kaj bi bilo pa še brez cenzure? Zihtevati in doseči hočejo tudi „brezkonfesijonalni poduk v ljudskih šolah". Tu se vidi, kam meri socijalna demokracija. Ali pač pomeni brezkonfesijonalni poduk kaj druzega, kakor brezverni poduk. Z drugimi besedami: Proč z vero, proč z moralo. To hočejo socijalni demokratje. — Kaka svoboda bi vladala, ko bi prišli na krmilo so-cijalui demokratje, se pač vidi iz pristavka pod črto, kjer je rečeno, da je dolžnost vsacega sodruga, ki nemški ne razume, da si naroči lista „Delavec" in „Svoboda" Če pa kdo nemški razume, je menda pa tudi njegova dolžnost, pristradati si pri soli in kruhu, da si naroči tudi „Arbeiter Zeitung". Povsod drugod je vsakemu dano na prosto voljo, kaj hoče brati in kaj si hoče naročiti. Le pri socijalnih demokratih si morajo naročiti to, kar jim kolovodje ukažejo. Je li pač to prostost? Ali se socijalni demokrati s tem ne bijejo sami v lice, ki kričć nekaj o jednakosti vseh ljudij? — Konečno odločno oporekamo takemu sramotnemu načinu, po katerem se hoče udomačiti pri nas socijalna demokracija. — Svetujemo vam, le ostanite tam doli v Zagorju in nikar ne hodite več v „Podgorje" begat nas in na-pravljat nemir in upor, pri nas ni tal za vaše bla-žilne nauke.
*
* *
(Škofijska sinoda lavantinska.) Poročilo o tej velevažni skupščini izide v posebni obsežni knjigi, tako da jo bodo duhovni že dobili okoli Velike noči. Določbe na tem shodu vsprejete in od mil. g. kue-zoškofa potrjene stopijo v veljavo s prvim majem 1. 1897.
(Iz Št. Jnrja ob jnžni železnici.) Dne 4. t. m. so napravili šentjurški rodoljubi banket na čast županu dr. Gustavu Ipavicu, ki je bil nedavno odlikovan z naslovom cesarskega svetnika. Prijateljskega sestanka sta se tudi udeležila dr. Sernec in dr. Jurtela. Z naudušenimi besedami so se ob tej priliki proslavljale zasluge gospoda župana, kateremu želimo, da ga Bjg Slovencem ohrani še mnoga, mnoga leta!
(Osebne vesti.) Dr. Luegerju se zdravje počasi povrača. — Sloveči jezuit P. H. Abel je v Lainzu nevarno obolel na pljučnici. Zadnje dni se mu je obrnilo na bolje. — G. K. Ekel je imenovan začasnim okrajnim komisarjem in dr. Ant. Pilshofer začasnim koncipistom pri deželni vladi kranjski.
Društva.
(Trgovska in obrtniška zbornica.) [Dalje.j X. Zbornični svetnik Josip B e b e k poroča o prošnji kranjske obrtne družbe, da bi se trgovska in obrtniška zbornica glede zakona proti prevari z ozirom na kolikost in kakovost v prometu blaga pridružila glede dratenih žbic trgovski in obrtniški zbornici v Plznju, ki se je izrekla, da je dratene žbice prodajati po teži, ki odgovarja približnemu kosnemu številu 1000, 500, 250 ali 100 kosov s pripustno pomotno mejo do3% z zavitkom vred, torej brutto, in da je na zavitku zaznamovati brutto-težo, tej približno odgovarjajoče kosno število, debelost in dolžino dratenih zbic. Zamudno delo bi bilo, ko bi se moral papirnati zavitek vedno tehtati in bi vsak zavitek moral obsegati netto-težo.
Poleg tega bi se morala cena za toliko zvišati, kolikor znašajo troški za zavitke. Ti se namreč sedaj s tem poplačajo, da se z žbicami vred tehtajo, za težo papirja se torej plača cena za žbice, kar približno pokrije troške za papir.
Odsek je mnenja, da je želeti, da se pridrži stari običaj, zategadelj predlaga: Častita zbornica poročaj v tem zmislu.
Predlog se vsprejme.	(Dalje sledi.)
(Občni zbor mesarske zadrugev Ljubljani) vršil se je v nedeljo, dne 10. t. m. ob 10. uri dopoludne v gostilni „pri Skrjancu". G. načelnik Josip Kozak otvori zborovanje, pozdravi navzoče in konštatuje sklepčnost zbora. Iz prečita-nega letnega računskega sklepa je razvidno, da je znašalo zadružno premoženje koncem leta 1896 1640 gld. 63 kr. — Računski sklep se jednoglasno odobri. — Pri posameznih nasvetih se je pa soglasno izrekla želja pe napravi toliko potrebnih trž-
nih lop. Ob 11. uri zaključi gospod načelnik zborovanje.
Telegrami.
Dunaj, 14. januvarija. V današnji seji poslanske zbornice so interpelirali poslanci dr. Susteršič in sodrugi železniškega ministra radi slabega stanja železniških mostov na Barju in pri Litiji.
Dunaj, 14. januvarija. Upravno sodišče je razpravljalo včeraj pod predsedstvom drugega predsednika Bohm-Bawerk o pritožbi graške mestne občine proti odloku notranjega ministerstva glede sklepa graškega mestnega sveta radi udeležbe ondotnega župana kot zastopnika mesta pri Bismarckovi slavnosti. Ministerstvo je zastopal svetnik Simonetti, pritožnike pa dr. Kokoschinegg iz Gradca. Upravno sodišče je ugodilo pritožbi in razveljavilo ministersko naredbo kot po zakonu neutemeljeno.
Dunaj, 14. januvarija. Iz zanesljivih virov se poroča, da namerava vlada s l.fe-bruvarijem pomnožiti število avskultantov. Na okrožje graškega deželnega nadsodišča odpade baje 15 novih avskultantskih mest.
Pariz, 14. januvarija. Tukajšnji listi poročajo, da namerava predsednik Faure ustanoviti veliko preskrbovalno blagajno, ker obstoječa narodna pokojninska blagajna ne ustreza stavljenim zahtevam, in v to svrho pozivati vse zasebne dobrotnike, da pripomorejo temu zavodu za preskrbovanje onemoglih in potrebnih starčkov. Faure sam je podpisal 100.000 frankov in je že več od-ličnjakov sledilo temu činu.
Petrograd, 14. januvarija. Pristav v zunanjem ministerstvu, Siškin, je imenovan članom drž. zbora in grof Murawiew upraviteljem.
Preizkusili in priporočili
so sloviti vseučiliščni profesorji in zdravniki
tinkturo za želodec lekarjaPiccolija v Ljubljani (Dunajska cesta),
katera je ugodno učinkujoče, želodec krepčujoče, slast in pre-bavljenje pospešujoče in telo odpirajoče sredstvo. — Stekleničica velja 10 kr.	121 (50-46) 1
Umrli so:
11.	januvarija. Elizabeta Kngler, črevljarja žena, 76 let, Sv. Petra eesta 44, plučnica. — Henrika Rizzi, okraj, predstojnika vdova, 85 let, Stari trg 34, plučniea.
12.	januvarija. Martin Galle, bivši mokar, 86 let, Prečne ulice 4, ostarelost. — Karol in Ludovik llnikar, železniškega delavca sinova, 3 dni, Radeckega cesta 1, oslabljenje. — Marija Likar, železniškega čuvaja hči, 19 mesecev, Marije Terezije eesta, Kolizej, davica. — Franc Kapelj, stolarja sin, 5", meseca, Vodmat 52, jetika.
13.	januvarija. Ana Žagar, kuharica, 50*,, leta, Židovska steza 6, kronični želodčni katar.
V deželni bolnišnici:
8. januvarija. Marija Pucelj, delavka, 31 let, enteritis chron. emphys. pulm.
Tujci.
12. januvarija.
Pri Slonu : Sans, Jacovsky, Samet, Reil, Graf, Holler, Klein, I'ischer, Itosenbaum, Pollak, Wolf z Dunaja. — Auf-muth, Schellander iz Gradca. — Scarpa z Reke. — Eisler iz Budimpešte. — Hiekl, Biihm iz Kamenice. — Wolzer iz Celja.
—	Clemente iz Triers-a
Pri Maliču: Zottl, Bock, Lowy, Reich, Rubin, Haber-feld, Bettelheim, Wawrzinsky z Dunaja. — Schink iz Zagorja.
—	Toma iz Celja.
a л а	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urab v mm.
13	9. zvečer	73« 7	1-8	si. szah	megla	
14	7. zjutraj 2. popol.	7312 7316	1-2 33	si. szah. s), jzah.	megla dež	2-3
Pri Lloydu: Salana iz Trebnjega. — Barbo iz Tre-belnega.
Pri Juiuem kolodvoru : Sahneydl iz Celja. Pri bavarskem dvoru-. Milič iz Pepniča.
Meteorologidno porodilo,
Srednja včerajšnja temperatura 15°, za 41° nad normalom.
Eksekutivne dražbe.
Franca Kneza z Ježice polovica posestva (380 gld.) dne 19. jan. in 11. febr. v Kamniku.
Jožefa K r n c e v a zemljišča v Jelšovcu in Zburah (1006 gl) dne 20. jan. in 24. febr. v Mokronogu.
Janeza T e k a v c a posestvo v Tehaboju (4143 gld. 5 kr.) dne 20. januvarija т Trebnjem.
Alojzija" in Franceta Zajca iz Babnegore nepremakljivo posestvo (945 gld), terjatev 200 gld., dne 19. jan. v Trebnjem.
Pod varstvom.
Marija Cerne, 56 let stara kočarica iz Vel. Mengša, radi slaboumnosti. Njen varuh je Jan. Vidali, župan v Mengšu.
Zahvala.
49 1—1
Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti našega soproga, oziroma očeta, gospoda
Martina Galle-ta
izrekamo iskreno zahvalo vsem prijateljem in znancem, posebno za darovane krasne vence, in sploh vsem, ki so se udeležili sprevoda drazega rajneega k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 12. januvarija 1897.
Žalujoči ostali.
ir
a. aj
Ci d u
Л
>
M
n
o T1 ■M
a «
E
s
s o o
al
S - O
lO
—« o 05 S -a
S5 g -
-a
g
O «
.M « .
r g co
u, ®
.Д - h
a i
O S S
C O -5
w
(ја а
ГЈ х —
° S >S2 o S
P a. a S- =>3 TJ 3
Sil-
p is
> S
O >-~ tsj
LJ И	^
•X Л .
.2 M S
■Sd-a
a _ o. • N> £ -a
S => 3
O > -4 4
X - "S S
SgS.-
OnŠ s
Ргеб. duhovščini vljudno priporočam
svojo delavnico
ZA
slikarijo na steklu,
zlasti za izdelovanje
cerkvenih oken
z umetno slikarijo
Ed. Stuhl
v Gradcu. Annenstrasse 35.
Najboljša spri-. čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo.

Liniment. Capsici compos.
Iz lekarne Rlohter-Jeve v Pragi
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 «Id. т vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 46 25 l
Richter-jev liniment s,sidrom*
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno.
Richter-jeva lekarna
pri zlatem levu v Pragi.
Na prodaj je
mala kmetija s prodajalnico
za
ЗООО gld.,
obstoječa iz 4 oral okoli doma ležečih njiv, 3 oral senožet in vrta, ter 3 oral gozda; poslopje je v dobrem stanu, hiša z opeko krita, prodajalnica posebej zidana, v kateri se že čez 14 let dobro trži.
To kmetijo prostovoljno pod ugodnimi pogoji prorfa Anton Anžlovar na Lučarjevem kalu št. 15, pošta Št. Vid pri Za-tičlni. Železniška postaja Zatičina, Kranjsko. 14 2—2
V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno regi-strovano vqrstveno znamko.
Jedino pravi
Balsam
(Tinctura balsamica)
lz lekarne pri „angel ju varhu" in tovarne farma-oevtičnlh preparatov
A. Thierry-ja v Pregradi
pri Rogatec-Slatini.
Preskusen in potrjen od zdravstvenih oblastev.
Najstareje, najprlstneje, najreelneje ln najoeneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti itd. ter je vporabno notranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtisnjena moja tvrdka Adolf Thlerry, lekarna pri „angelju varhu''. Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Ponarejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thierryja v Pregradi pri Rogateo-Slatlnl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju.
Pazi naj se vedno natančno na zgorajino zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica.
Adolf Tliierry, lekarnar
v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 19 20-1
JE5H5HSHSEJ525^
Uradne in trgovske
Jj] s ilrmo priporoča [jj
ДКАТ. ПШШСј
v Ljubljani. [}j SHSHsas^sasH^
i
Velika 50 krajcarska loterija y Inomostu.|	Žrebanje nepreklicno 20. febr.
22 2 leMiels 1 Srečke a Љ€Џ kr. priporoča J. C. Mayer, m	
	102 2 »n f gotovini l»°/o odbitkom. enjalnica v Ljubljani.
Dunajska borz

Dn6 13. Januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....
Skupni državni dolg v srebru ...
Avstrijska zlata renta 4 %......
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%.......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista ..........
NemSki drl. bankovci za 100 m.nem.drž.velj.
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini ...........
101 gld.	75	kr.
101 ,	95	
122 „	95	
100 „	95	_
121 .	95	a
99 .	70	■
955 ,	—	■
374 ,	75	
119 ,	90	■
58 .	75	„
11 ,	76	Ш
9 .	521	'1
45 .	35	n
6 „	66	rt
Dn6 13. januvarija.
4% državne srečke 1. 1854, 260 gld. . .	146	gld.
5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . .	166	,
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....188	,
4% z&dolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	,
Tišine srečke 4%, 100 gld.......140	,
Dunavske vravnavne srečke 6% . . .	127	,
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	108	„
Posojilo goriškega mesta.......112	,
kranjsko deželno posojilo.....98	,
Zastavna pisma ay. osr zem.-kred. banke 4 %	99	„
Prijoritetne obveznice driavne železnice . .	225	,
„ , južne železnice 3* . 176	,
, „ južne železnice 6* .	128 ,
, , dolenjskih železnic 4%	99	„
— kr.
50	;
15	.
50	.
75	.
26	„
85
50 .
K
60 . 50 "
Kreditne srečke, 100 gld......
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld
Rudolfove srečke, 10 gld......
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Genćis srečke, 40 gld......
Waldsteinove srečke, 20 gld.....
Ljubljanske srečke........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rabljev 100.......
197 gld. 25 kr.
1. 143		—
1. 18		75
. 24		—
. 71		50
. 73		_
. 60		_
. 22		50
158		_
r. 3475		—.
. 412		—
. 92		—
97		—
. 88		65
. 160		—
. 127		12
Nakup in prodaja
vsakovrstnih driavnlh papirjev, srećk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanja najmanjšega dobitka. Kal&ntn» izvršitev narodll na borsl,

Menjarnična delniška družba
II E II C II H
ffolizeilt it. 10 Dunaj, Hariahilfirstraisi 74 B.

Pojasnila IS v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostni papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče jorestov&nja pri popciui varnosti gV* naloženih glavnic,
viioeega