Slovenski Pravnik. Leto XIX. v Ljubljani, 15. februarija 1903. Štev. I.in 2. K uporabi kazenskega pravdnega reda. o sodni nepristojnosti v postopanju radi prestoplcov. Ali more druga instanca razsodbo prve instance smatrati za sklep ? Glede nepristojnosti, li..».i..^.>^i..- izročen ali na povelje preiskovalnega sodnika priveden, tekom 24 ur, odnosno 3 dnij zaslišali. Ko je zaslišan, naj preiskovalni sodnik takoj sklene, ali je obdolženca izpustiti iz pripora ali pa dejati ga v redni preiskovalni zapor. Ker pa po §-u 89 k. pr. r. preiskovalni sodnik, dokler ni predloga državnega pravdništva, opravljaj samo tista opravila, katera se ne dajo odložiti, ne da bi trpela stvar in ne da bi se prekoračil zakoniti rok, in ker izpustitev obdolženca ne spada k tem nujnim razlogom (pač pa ukrenitev zapora): zato preiskovalni sodnik ne more in ne sme razveljaviti tudi začasnega zavarovalnega pripora brez privolitve državnega pravdnika, oziroma brez odločbe svetovalstvene zbornice ali celo nadsodišča. Preiskovalni sodnik pač lahko nemudoma obvesti državnega, navadno pod isto streho poslujočega pravdnika, in je sporazum med obema lahko doseči. Okrajni sodnik pa, ki se nahaja mnogo milj daleč od državnega pravdništva, se seveda ne more tako lahko sporazumeti z državnim pravdnikom. Toda za okrajnega sodnika velja nedvomno tudi določilo §-a 179 odst. 2 k. pr. r., da naj po (prvem) zaslišanju takoj sklene, ali je obdolženca zopet izpustiti iz pripora, ali pa ukreniti proti njemu redni preiskovalni zapor; kajti prvi odstavek tega §-a razlikuje dva slučaja: če se obdolženec izroči sodišču, — torej tudi okrajnemu sodišču, ali če je na povelje preiskovalnega sodnika priveden. Seveda sklep, da se uvede preiskovalni zapor je pridržan samo preiskovalnemu sodniku, in okrajni sodnik sme po zmislu §-a 178 k. pr. r. skleniti samo, da obdolženec ostane v začasnem zavarovalnem priporu. § 177 k. pr. r. urejuje slučaj, če osumljenca pripre nepristojni sodnik — torej sodnik, ki ni niti preiskovalni sodnik, niti pristojni okrajni sodnik (§ 89 odst. 1 in 2 k. pr. r.), — ali če ga pripre varnostno oblastvo, in določa, da naj v takem slučaju sodnik ali pa redarstveno oblastvo priprtega brez zamude zasliši in, če ni vzroka, imeti ga dalje v priporu, naj ga takoj izpusti, sicer pa v 24 urah izroči preiskovalnemu sodniku. V tem slučaju »nepristojnemu« sodniku gotovo ni treba privolitve državnega pravdnika za obdolženčevo izpustitev. Državnemu pravdniku tudi še o tem, da je ta in ta priprt, ni nič znano, in on torej ne more sodelovati, -12 K uporabi kazenskega pravdnega reda. Iz določila §-a 89 odst. 2 k. pr. r., ki daje okrajnemu sodišču pravico opraviti poizvedbe, ne čakaje predloge državnega pravdnika, in pa iz §-ov 177 in 179 k. pr. r. pač izhaja, da naj okrajni sodnik (in sicer po sklepu »a minore ad majus«: če je upravičen celo nepristojni sodnik — tembolj pristojni okrajni sodnik) po prvem zaslišanju obdolženca izpusti v prostost, ali če ni razlogov za zapor §-a 175 k. pr. r. To je pa jedini slučaj, ker državni pravdnik o stvari nič ne ve; okrajni sodnik je sicer dolžan obvestiti državno pravdništvo, a do te obvestitve preide nekaj dni, in je akte predložiti šele tekom 8 dnij. Da se pa sodnik z izpustitvijo ne prenagli, zato mora, če ni okrajni sodnik sam, ampak podrejeni drugi sodnik okrajnega sodišča, okrajni sodnik sklepu za izpustitev pritrditi. V praksi sem doživel slučaj, da je pozvedovalni sodnik, ko je državno pravdništvo po predložitvi aktov tekom 8dnev-nega roku odredilo daljnje poizvedbe, tekom teh daljnjih poizvedovanj obdolženca izpustil samolastno proti obljubi po §-u 191 k. pr. r., ker je obdolženec sedaj priznal. Državno pravdništvo se je pritožilo na svetovalstveno zbornico, trdeč, da okrajni sodnik ni bil upravičen izpustiti obdolženca, a svetovalstvena zbornica je potrdila, da je poizvedovalni sodnik v pravici po §-u 191 k. pr. r. Po pričujočih izvajanjih svetovalstvena zbornica ni prav odločila. Tudi jaz sem izpustil obdolženko, ki je bila obdolžena, da je odložila novorojeno dete, tekom daljnjih, po državnem pravdništvu predlaganih pozvedeb v zmislu §-a 191 k. pr. r., ker se je po zdravniškem preiskanju izkazalo, da je obdolženka še devica — a tega nisem storil iz razlogov upravičenosti,^ ampak ker je bila pritrditev državnega pravdništva nedvomna. Če torej okrajni sodnik v takem slučaju obdolženca izpusti, stori to lahko iz vzrokov umestnosti, ker bi predolgo trajalo, da pride pritrditev državnega pravdništva, in bi moral obdolženec po nedolžnem predolgo bivati v zaporu; sodnik pa to stori na svojo odgovornost. Če biva aretovanec na kraju sodišča, je umestno tekom 24ih predpisanih ur pred (prvim) zaslišanjem obdolženca zaslišali priče in potem po zaslišanju obdolženca skleniti in odrediti njegovo izpustitev, če so za to dani pogoji. Pozneje, po drugem in daljnjem zaslišanju obdolženca pa okrajni sodnik nima več Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 13 zakonite pravice, da bi jednostransko dal obdolžencu prostost. Če okrajni sodnik namreč pri prvem zaslišanju obdolženca sklene po zmislu §-a 178 k. pr. r. začasni zavarovalni pripor, mora o tem takoj obvestiti državno pravdništvo (§ 23 izvršilnega predpisa), in odkar je o zavarovalnem zaporu obveščeno državno pravdništvo, ni okrajnemu sodniku več jednostransko, brez pritrditve državnega pravdništva, sklepati o obdolženčevi izpustitvi. Od časa obvestitve je državno pravdništvo nasproti preiskovalnemu in okrajnemu sodišču dominus carceris, in proti predlogu in volji državnega pravdništva more samo svetovalstvena zbornica ali višja instanca izreči izpustitev obdolženca. V nujnih, za izpustitev umestnih slučajih kaže torej najbolje, da se brzojavnim potom izposluje pritrditev državnega pravdništva, ali da se izreče izpustitev na svojo odgovornost, a če je slučaj dvomljiv, počaka, da pride pritrditev državnega pravdništva. Dr. Fr. Mohoric.