ST. 92. V CELJU, TOREK 26. AVGUSTA 1919 LETO I. talMja WMk terafc, Aatrtek in »Mtote. - Cmmrn ¦ Za celo leto 36 K, m pol lets 18 kron, z« Letrt Ida 9 K, M 1 roes«c 3 krone. P«Mia«saa Mvvllka mtmm* 40 vlrar|*w« N« pismcoc narotbe bres poiUjatv* denirja »• m MortM ozinrtL Narocn4ki na] poiiljajo naročnlno po poStni nakaznid. Reklamacije glede Hsta so poitnine protte. Na- tranklranl dopitl se ne sprejemajo. Na dopise brez podptsa ae ne ozira. Qydalfw« !¦ upratvnlttwo se nafaaja v Zvezni Uskarni v Cclju, Stro«aaMJarJ«va uHoa At. S. Ogtasi se računajo po porabljenenn prostoni in sicer: za navadne ogla&e po 10 v od 1 mm, za poslana, na- snanila občnih zborov, naznani' o amrtl, zahvale ltd SO w od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 2 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K* Pri večkratnih objavah popuit. Rokopisi se ne yracajo. Telefon at 65. BZDAJA IM TIS&A ZVEZHA TISKARNA V CELJU. BQS 0DG0V0RNI U RED NIK VEKOSLAV SPINDLER. Dr. Avgust Reisman: Za stranko — za sebe! Kakor jc naša državna politika po- stala živahna, tako se je začelo tudi iia- šc strankarsko-politieno življenje moeno gibati. Nova vlada si je med drugimi ak- tuaJnimi zadevami stavila za eno naj- važnejših nalog, izvesti volitve v kon- stituanto. Ni torej izključeno, da nas v najkrajšem času presencti razpis yolitev in naša stranka bo zopet izmed vseti drugih v svojem optimizmu na volilni boj najmanje pripravljcna. Cas je, da začnemo prav rcsno mr- sliti na volilni boj in še bolj ira sredstva, ki jih rabimo, če hočemo svojim zdravlm idejam priboriti na volilnem bojiščti zmago. V to je treba predvsem odlocnc volje vseh somišljenikov, da po svojih močeh in zmožnostih delajo za stranko. Izvesti moramo po celi domovini podro'o- no organizacijo in v to organizacijo sprs- viti kar največ strankinega življenja: po- tom shodov, sestankov, predavanj, el- tanja časopisov in knjig in raznih zabav- no-poučnih prireditev. Posamezne krajevne organizacije na deželi seveda tega dela ne morejo zma- govati, ampak je potrebno, da se isto vodi in radi smotrenosti vsaj nadzira iz centralc, ki ima zato na razpolago več zmožnih inteligentov-politikov, kultur- nih delavcev in organizatorjev, ki jih lahko pošilja posameznim organizacijam v okolici. Okrožna organizacija JDS v Celju je sklenila za vse to ustanoviti posebno tajništvo, ki bo vodilo vse politično žlv- }jenje v našem okrožju. Za vse to pa potrebujemo veliko gmotnih sredstev, če hočemo delo sploli začeti. Okrožna organizacija je sklenila vsled tega, osnovati močen strankln okrožni fond, ki ga treba zaceti takoj nabirati. Stranka se zaveda, kakšno nc- prijetnost je s tem pričela v času. ko naši ljudje takorekoč vsak dan podpisu- jejo razne »nabiralne pole«. Mislimo Pa, da se naši Ij'udje kljub tcmu tako resno zavedajo svojih dolžnosti do političnc stranke in usodne važnosti našega son- da, da ne bodo nad našim pozivom prav nič godrnjali, ampak nasprotno z vese- Jjem pozdravili vest, da začnemo praktiC- no izvajati svojo organizacijo, o katerl smo do9lej vsi že toliko samo govorili. Prcpričani smo, da bo vsak z notranjim zadoščenjem po svojih močch takoj glo- boko segel v žep in nam poslal svoj pn- spevek, ne da bi ga morali nadlegovatl še le z nabiralno polo. Apeliramo zlasti na darežljivost ontfi, ki jim je bila v vojni srcča mila in so si gospodarsko ua ta ali oni način, vec ali manje, opomogli. Nočemo nikomur oči- tati njegovega blagostanja, nikoinur nN smo nevoščljivi, moramo pa končno jav- no povdariti, da so stranki takšni miljen- ci sreee često v breme, ker nam nasprot- niki očitajo, da imamo v svojih vrstan »vojne dobičkarje«, čeprav si je marsl- kateri tak »dobičkar« pridobil svoje prc- moženje le s svojo pridnostjo in skrom- nim življcnjcm. Vendar pa mislimo, da Je moralna dolžnost takšnih premožnejsih pristašev, ki sicer za stranko ne morejo dclovati, da vsaj denarno priskočijo i stranki na pomoe in s tem oniogocijo de- lo drugim idcalnim in požrtvovalnlm strankarjem, ki so že zadnji krajcar !/.- dali na raznih shodih in predavnnjih /a stranko. Radi se zgledujemo nad socijalnimt demokrati in odrekamo tovarniskim cle- lavcem smisel za politiko. Ali pa bi nc oblila 99% naših pristašev rdečica, čebi jim povedali. koliko žrtvujc radevoljno sleherni tovarniški delavec za svojo stranko vsak teden?! • Politično delo bo v najbližjem časn ogromno in nas bo stalo tisočake in tT- sočake. Treba bo nebroj shodov in prs- davanj po raznih, tndi najoddaljenejSIh krajih, kanior se le s težavo z draglm vozovi pride. Ne moremo zahtevati, da bi'to žrtvovali naši idealni politični de- lavci, ki so večinoma navezani na svoje skromne rnesečne place, drugi pa pri tem lepo doma kupičiti svoje premoženje, uživali sadove dela drugih in v prijctnem mini samo citali v časopisu poročilo o uspelem ali neuspelem shodu in se le tu- intam ogorčeno zgražali, kako prijazni žurnalisti psujejo našega govornika s »koritarjem« in podobnimi sladkostmj slovenske žurnalistike. Mnogo smo darovali za vse mogoče »dobrodelne« namene, milijone smo 2e zbrali za razne kulturne in člpvekoljubne ustanovc, ali ne bi končno pomislili tudi na svojo stranko — na sebe? Kdo bo tore] prvi, ki položi za na5 fond tisočak? Fin. koraisar J. Satler: Valutni problem"!. (Dalje.) Usoda' deviznih kurzov raznih cvrop- skih držav. Poglejmo, kako usodo so doživeii devizni kurzi. raznih evropskih dr- žav tckom vojne. Trpcle so pri tem nr.J- več evropske države, katerih izvviz jc vsled prestale produkcije skoraj popol- norna izostal, povišal se pa uvoz, v koli- kor ga niv.o nraetno zabraniti mo'.;!e raz- ne vlade. I.) Avstro-Ogrska. Rekord v razvrednosti valuie je do- segla tekom vojne bivša Avstro-Ogrska. 2e takoj početkom leta 1915 jc padel kurz kron« v Nizozemski na 10%» ter dosegel koncem leta 1915 nivo od 42 do 43%o pod pariteto. Tokom 1. 19i6 se je dvignil z ozirom na zmago pri Oiorlican sicer zopet na 35°/oo, a je konctm I. I9lsi padel tako nizko kakor nikdar poprej t. j. na 52°/ii« pod pariteto. Nengodno 5e vplivalo na razvoj kroninega kurza dej- stvo, da je zajedno z izbruhom vojne prenehal vsak izvoz, ker je naša prcduk- cija deloma takoj odpo^edala, delorna jfe pa Avstrija. ki je morala rezervirali za svojo vojsko vse poljske pridelke in drn- ge vojne potrebščine, prepovedala vsaTc izvoz, a istočasno forsirala nvpz. Ko Je bila že takoj početkom 1. 1915 bivša av- stro-ogrska vlada omejila uvoz na naj- nujnejše potrebščine in sc postavila na i stališče, da se moramo iz lastne sile prc- živeti, kakor je to postalo I. 1917. In 1918. nespremenljiv aksiom, i)i bila av- strijska krona še dolgo obdržala primc- i'.ma dober kurz. Nemčija, koje trgovska politika tekom vojne je bila dosti bnljša nego naša, je znala obvarovati kin?: marki še celo leta 1915 do 10%o in še le koncem leta 1916, ko je bila gospodar- sko zc docela izmozgana, je strmoglavil kurz marke na 35%o pod pariteto. Se- veda jc nevidna roka pisala obema valu- tama že takrat svoj »menetekeK ko je bilo jasno, da se vojn.\ ne neha 2e cer par mescev in bo prišlo prej ali dej po- polno notranje gospodarsko izcrpartje. Bivša avstro-ogrska vlada pa je Se po- magala v svoji kratkovidnosti raznim špekulantom ne samo pri uvozn vsako- vrstnih življenjskih potrebsčin, ampak celo trpela, da so se en gros uMazaii tudi razkošni predmeti, kakor briljanti, dija- manti in razno dragoceno kamenje. Uvoz takih predmetov ob časn, ko Je Peter Mrkonjič. Naš kralj 'Peter I. Karagjorgjevič Je od svoje mladosti mnogo trpel in se bo- ril za naš celokupni narod Srbov, Hrvs- tov in Slovencev. Oni čas, ko so v Srbiji vladali zaupniki Avstrije, Obrenoviči, so njega preganjali in on sploii m smel na Srbsko. Ko r>a se je bila Avstrija 2e začela počasi pripravljati za okupacijo Bosne in se je zopet začenjalo trpljenje našega naroda, Peter Karagjorgjevič ni mogel ostati ob strani roke križem. Ljubezen do naroda in dolžnost, ki jo Je čutil napram njemu, je bila v r.jeni tako močna» da je odšel kot četaš v Bosno in se tarn s puško v roki boril za svoj narod pod imenom Peter Mrkonjič Se danes žive ljudje, ki so z njim četovali. Tudi Slovenci so bill /. njim. Neki četaš pripoveduje o sedanjem kra- Iju,, bivšem četašu, to-le zgodbo: Leta 1875 sem bil v četi, ki je bila v j Bosanski Krajini, a taborila je v planinl Čorkovači nad Bos. Novim. Kot clan le čete in dober poznavalec tedanjih tamo§- njiih razmer morem potrditi: četa ni bila organizirana, da bi mogla započeti kako večje podjetje; da pa povem resnico, Tiioram omeniti, da so bili četaši samt izborni fantje, polni junaškega polcta m oduševljenja, pomagati bratom in jih o- svoboditi j>etsttf)letnega robovanja In tlačanstva. Samo enega je manjkalo: V četi ni bilo skušenega človeka, ki bi jo vodil; ni bilo sposobnega in veščega vodje. Nekega dne pride v naše taborišče v Corkovači mlad neznan jlovck, ki nas ogovori: »Pomozi Bog, bratje in jimaki!« »Bog vam pomogel neznani junak!« — smo mu vsi odgovorili v jeden- glas. Bilo nas je kakih sto fantov. »Česa želite, brate?« — ga vpraša pop Vajan, ki je "toil ravno navzoč. »Da vam rečem istino: rad bi stopil v vašo četo.« »Dobro, brate; a težko mu je četo- vati, kdor se ni naučil trpeti in gladovit- ti« — mu rečc pop Vajan. »Kaj za to: s kaljenjem se poskuSa železo, po trpljenju se spoznavajo junaki.« »To je istina. A če vas gledain, sc mi zdi, da bi se komaj privadili naSemti življenju. Vidite naše kolibe, naša z lg- lastim vejevjem zaslonjena in s praprot- jo prekrita skrivališča? Pa naše jelol Če imamo koruznih žgancev, zabeljenil: z odcejenim gostim kropom, -- imamo vsega. In nisem vam še povedal, da grc- do naši poti tam-le preko onih zasneže- nih planin. Tarn plaka sirotinja,v m« odgovori pop. »Nie za to. Želodec nima okria, a glad je brcz oči. Odvažnost in volja gre prc- ko iiajvišjih planin. Trudni in zaspanl lahko najdejo posteljo.« »A proshn vas, kdo ste vi? »Jaz sem Srbin. Služil sem v fran- coski vojski več let, pa sem prisel evo v vašo četo, da pomagam bratom in obCi narodni stvari.« »To je krasno, brate Srbine. Ves srbski narod bi moral tako misliti. Kot vojnik se bodete mogli ipak lažje priu- čiti našemu ustaškcmu življenju. Ste morda trudni? Pojdimo malo v kočico, da se oddahnemo. Aleksa, podpihni ogorke na ognjišču, da se lie bodo dimili. Najhuje je v naših kolibah trpeti dim.« »Nič ne de; kdor se dima ne nadimr, se ognja ne nagreje, so rekli naši.stan. Rekli so pa tudi: Brez borbe ni svobo- de« — odgovori došlec. »David, hajdi, mešaj /gance; mogo- če da so že gotovi, da kaj založirno. A morda je tudi naš novodošli brat gladen« — reče nekaj četašev. »Boga ti, brate Srbine, tie zameri. Kako ti je ime?« — vpraša pop Vajan. »Meni je ime Peter Mrkonjič« »2ivel brate Peter! Stisni se sem, da založimo nekaj žgancev, ko nimamo drugega«, nadaljuje pop. Vajan. —.------ »Hvala vam, oče, na öbedu! Se nikdar v življenju mi ni bolje tekniio.« »To me veseli. Tako bos lahko z na- mi četoval.« * ¦ * (Konec prihodnjic.) padel naš izvoz na ničlo, je ucinkoval naravno kot najhujši strup v gospodar- skeiu organizmu naše bivše države. Še le pozno so iivideli naši takratni vlaoni možje potrebo prepovedi izvoza zlata v inozemstvo, t. j. takrat še le, ko smo s strahom zapazili, da so se predali av- stro-ogrske banke že popolnoma izpraz- nili zlatega zaklada, ki je padel od 1200 milijonov kron na približno 300 ml- lijonov kron. Zlato pomeni ono železno zalogo, ki jo je treba varovati do skraT- nosti in vporabljati kot naraven regula- tor deviznih kurzov v času za liip in. lnT- mogrede iz normalnega tira stopajoi:e trgovine z inozcmstvom. V Avstro-Ogi- ski pa je ginevalo zlato kakor sneg od Romladni toploti brez vsakega upra\ iče- ncga vzroka. Romunija in 5vica, naSi najbližji sosedi, kjer se je vršila trium- falna špekulacija, ste že v prvih dneft vojne izsesale zlati sok iz žil nase drža- ve. Pojma devizne centrale niso poznali do momenta, ko tudi organizacija take centrale ni mogla več pomagati. Kogar hočejo bogovi uničiti, ga udarijo s slepo- to. Zakrknjeni grešniki, slepi in brez v- pogleda v realne razmere, so vladali v gospodarskem, političnem in diplomat- skem zivljenju; zato je nastal polom na vsem tem polju. Na zunaj ni bilo nobenc ureditve trgovskih odnošajev, prost uvoz, skrupulozna prepoved izvoza tvtdl onih stvari, ki bi jih kljub svoji lasrni po- trcbi lahko pogrešali, lahkomiselue cnu- sije vedno novih kupov bankovcev ter prostost špekulacij z našimi bankovel v inozemstvu (posebno v^Švici) je povzro- čilo bankerot avstrijskc valute in popoT- ni propad avstrijskih deviz. Nadaljni faktorji, ki so vplivali na razvrednost avstrijske valute, so bili deloma gospodarske, tchnične uli psiho- logične narave. Medtem ko so entcntne države, zlasti AngJija, a med centralnimi državami še v precejšnji meri Nemčija, posedovalc veliko množino vrednostnln papirjev tujih držav, ki so jih vporab- Ijale pri plačevanju v inozemstvu, je Av- strija bila v tem oziru prava beračica. Privatni lastniki so uporabljali take vred- note v svoje špekulativne svrhe, dostl- krat za uvoz razkošnih predmetov, ker prvotno devizna centrala, ki je bila usta- novljena menda še le I. 1917, sploh nl kontrolirala uvoza in plačil v inozem- stvo. Zgodilo se je vsled tega, da so večkrat ob istem času zapadle večje v inozemstvu in inozemski valuti plačljivc vsote, vsled Cesar so si plačniki vsled trenutno vsestranskega popraševanja po devizah, kurze istih medsebojno le zvi- ševali. Tehnične pomanjkljivosti, ki so vpll- vale na slab kurz naše valute, so lezale pred vsem tudi v tem, da se je pošiljalo 1 v inözemstvo vsevprek blago v tuji va- i luti, a plačevalo se }e inozemske terjat- ve pogosto tudi v lastni, vsled Cesar Je nastala naravno ponudba uaših plačilnih sredstev v inozemstvu velika. V tem ozi- ru ni bilo početkoin, kakor tožijo razn! stroko^vnjaki, prav nikake kontrole. Da razni psihologični momcnti, ki tako močno vplivajo tudi on normalnih razmerah na kurz deviz, niso govorili nam v prilog, je znano. Simpatija, antl- patija in nezaupanje v kreditno moč ka- ke države so uteži, ki večkrat prav znatno vplivajo na že sicer zelo občui- Ijiv jeziček devizne tehtnice. Ves svet nas je vsled zveze z Nemčijo in vslea brezobzirnosti, s katero smo vodili voj- no, sovražil, poznal gospodarsko zadre- go in pričakoval državni bankerot. Ne- zaupanje v našo valuto se je Se bolj po- večalo vsled tega, ker že od začetka voj- ne ni avstro-ogrska banka objavljala nikakega izkaza o emitiranih bankovcih in kritju istih z zlatom. Ce se je tem fak- torjem pridružila od časa do časa kaka katastrofalna batina na bojncm polju, poteni je seveda dobil kurz naše valute zopet nov sunek navzdol, zapadol novc- mu nizkemu stanju ter ga nobena umet- nost ažotaže (agiotage) ni mogla dvlg- niti več čez ta nivo. Polcg tega pa so tiskali in tiskall vedno nove množine bankovcev, so od- V teh dneh pohitite iz vročine, prahu in dima v naše planine in gorske doiinc. Tarn najdete oddih, mir in si utrdlte svoje zdravje. — Izhodišče vsem turara in Iz- letoin ie Celje. — Vse informaciie doblte b^ezplačno pri celjskem odseku SIov. plan, društva. Stran 2, »NOVA DOBA« Stev. Q2 rekle tiskamc in je nedostajalo papirja. Vlada je izgubila cut odgovornosti ter se postavila na stališče: apres moi la de- luge (za nami potop!) ! In danes se st?- čemo v vrtincih potopa. (Dalje prih.) POLITIČNE VESTI. Sobotna seja Narodnega predstav- ništva je bila močno obiskana kakor Se doslej nobena. Klopi demokratskc zajecl- nice, ki se je zbrala skoro polnoštevilno, so vzbujale posebno pozornost, in nc- sprotnike je takoj prešla volja, da bi ta- koj jurišali proti novi vladi. Qalerije so bile polne beograjskega občinstva, ki sc je oddahnilo, ko je končno zrušcn radl- kalski režim. Izjava vlade, ki je kakor izklesan kip in ki se dojmi posebno to- plo s svojim pozivom na skupno delo vseh, ki so dobre volje, je bila sprejeta od velike večine zbornice z burnim aplavzoin. Nova vlada nc pade, predno ne dokaže z deli, kaj more in hoče. Izjava nove vlade, katero je podala v sobotni seji Nar. predstavništva, Jc obširna in izčrpna. Prvi del govori o zunanje-politienem položaju. Dozdajna prijateljstva hoee varovati, istotako prl- jateljsko razmerje napram novim drža- vam Češki in Poljski, pa tudi z Grško in Rumunijo na temclju sporazuma in med- sebojnega spoštovanja. Napram ostalim novim in starim soscdom hoeemo hoditi pot absolutne korektnosti in približevan- ja. Naše zahteve glede neujedinjenln bratov, ki so preganjani zaradi ljubcznl do naroda, vztrajamo pri svojih jasno iz- raženih zahtevah. Olede notranje politf- ke vztraja nova vlada na stališču, da je potrebna koncentracija vseh sil in storiti hoče vse, da koncentracijo omogoči. Po- žuriti hoeemo priprave za konštituanto, pripraviti moderen volilni red, izvesti občinske volitve. Zlasti pa hoče izvesti neodložljive zadeve: valutno vprašanje, agrarno reformo, obnovo, vprašanje dra- ginje, odpravo cenzure, demobilizacijo, btigo za sirotc in invalide, davek na voj- ne dobičke in ostre odredbe proti vsem oblikam družabnega parazitstva (veriž- njkom itd.). Kot prvi cilj regulacije va- lute je zamenjava krone z novim denar- jem. Kako in v kakem razmcrju, o tem mora nujno razpravljati Narodno pred- stavništvo. Takoj pa je treba ustavlti dotok bankoveev iz tujega ozemlja. Po- tožaj uradništva hoče nujno ureditl. Vprašanje 8 urnega delavnika in delav- sko zavarovanje hočc požuriti. Brezob- zirno hoee nastopati proti draginji tn storiti vse, da preskrbi prebivalstvu nc- obhodne potrebščine. V tem smislu bo tudi vodila carinsko politiko. V seji ministrskega sveta 21. t. m. je bilo med drugim sklenjeno, da se da ministru za šume in rude na razpolago kredit 3 milijonov dinarjev za dajanje posojil rudarskim premogovnim podjet- jem v Srbiji. da sc produkcija premosa poveča. Dogodki v Beogradu. Trud srbsklh radikalcev brezuspešen. V soboto je po- dala nova vlado izjavo, katere vsebino podajamo na drugem mestu. Iz takozva- nega opozicijonalncga bloka, katerega so kuhali srbski radikalci, ni do danes Se nič. Dr. Koroščev klub je izjavil, da vz- traja na svojem stališču glede koncen- tracijskc vlade, v opozicijo pa vseeno ne grc. Narodni klub (hrv. starčevičanci) pa si tudi ni edin. En del je za opozicijo takoj, drugi del hoee čakati. Vsi klubi so se v soboto polnoštevilno zbrali in z na- petostjo se je pričakovala prva seja. Ko so radikalci videli svoj neuspeh pri pogajanjih za ustvaritev enotnega opozl- cijonalnega bloka, skušajo sedaj onc- mogočiti vlado s tem, da agitirajo za to, da bi se poslanci strank, ki niso v vladi, ne udeleževali sej. Ker mora za sklep- čnost zbornice biti najmanj 145 poslan- cev, upajo tako doseči, da bi prisilili vla- do, se udati. Demokratska zajednica je imela v ipetek popoldne plenarno sejo, kateri so prisostvovali vsi demokratski ministrf, ki jih je klub z burnim aplavzom sprejel. Vršila se jc debata o političnem položa- ju in o taktiki kluba v bodočih dnch. AH pod slovensko ali pod hrvatsko upravo? Prišlo je poročilo, da je ozemlje Dolnje Lendave v •Prekniurju dala za- sesti hrvatska vlada po hrvatski finanč- ni straži. Med prebivalstvom tega ozem- lja, ki se čuti slovcnskim in hoče prlti pod politično upravo Slovcnijc, je vsled tega nastalo vznemirjenje, osobito, ker 3<* baje tudi vojaška uprava zasedla Ze kraje s hrvatskim orožništvom. Čujc sc, da prebivalstvo ni zadovoljno s hrvaško upravro. Vlada,mora na vsak naein to za- devo nujno urediti, da se ne bomo na- zadnje Hrvati in Slovenci prepirali za — oslovsko senco. Naj se ljudstvo izjavl! Iz Prekmurja. Narod v belatinski župniji, narodno najbolj zavedni del preK- murskih Slovencev, zahtcva z vso otf- ločnostjo, da hoče biti pod politično n- pravo SLovenije. Med Prekinurci so gotovi hujskaei začeli širiti laž, da hoee jugoslovanska vlada vse moške osebe od 18. do 42. leta poklicati pod orožje. Civilni komisar za Prekmurje je prebivalstvo pozval, na] mu vsakogar, ki take stvari govori, nn- znani. da ga pusti zapreti. Zopet aretirani komunisti. V Novem Sadu so aretirali celo vrsto komunistov. ki so imeli zveze z madžarsko vlado Bela Kuna. Priznali so, da so dobili iz Madžarske in iz Italije 20 milijonov kron v agitaene namene. Beigija dobi nemške kolonije. V belgijskem senatu je minister Hymans izjavil, da dobi Beigija velik del kolonij v bivši nemški vzhodni Afriki. IZ KOROTANA. Narodni tabor za Dravsko do- lino od Dravograda do Pliberka se vrši 31. tm. ob pol 11. uri dop. na Suhi, na okr. cesti med Dravogradom, Li- beličami in Švabekom. Nemci že spet lažejo ! Graški list! prinašajo lažnjivo vest, da na Koroškem v coni A hodijo vojaške patrole pod vod- stvom častnikov od hiše do hiše, izsil- jujejo od prebivalstva podpise za drža- vo SHS ter na ta način onemogočujejo vsak izraz proste volje. Kakor že veC- krat, tako so tudi s to vestjo nemški časnikarji izlegli — raco. MARIBORSKE NOVICE Na mariborski javni bolnici ste razpisani dve sekundarski službi. Plin imamo zopet od 22. tm. Cena se je zvišala plinu od 80 v do 2 K za m3, za električni tok od 30 na 60 v. Poveljnikom vojaške realke je imenovan polkovnik VI. Jakovljevič. TobaČna giavna trafika v Mari- boru Franc Jožefova c. št. 9. je razpi- sana do 3. sept. 1919. Skozi Maribor se je peljal 22. t. m. dolg vlak zajete Mackensenove armade. V Mariboru so se odpočili in — najedli. Sokoisko akademljo priredi letos mariborski »Sokol« z obširnim spore- dom. Gremij trgovcev v Mariboru ima 30. avg. izvanredni občni zbor pri Gam- brinu. Živinski sejmi v Mariboru, ka- teri so radi slinovke in vojskinih raz- mer popolnoma ponehali, se vrše od 9. septembra 1.1. dalje vsak drugi in četrti torek v mescu. Na iste je do- voljeno prignati vsakovrstno rogato živad in konje. Odvetniško pisarno je otvoril 25. tm. v Mariboru dr. Ferdo Müller, znani koroški rodoljub, dozdaj odvetnik v Celovcu. PTUJSKE NOVICE. Trgovska sola v Ptuju. Letos jeseni se otvori pripravljalni razred za trgovsko Solo v Ptuju, prihodnje leto pa se otvoridveletna trgovska sola. Iz Jugoslav, dem. stak Lepi shodi JDS v ptujskem okra- ju so se vršili 11. avgusta pri Sv. Bar- bari v Halozah, 17. avg. v Majšpergu iu 24. avg. pri Sv. Urbanu. Povsod je govoril dr. Gosak. Pri Sv. Barbari se je zbralo blizu 400 domačinov. Pristo- pilo je čez 100 novih članov krajevni organizaciji JDS. V Majšperku, kjer se se je zbralo do 200 ljudi, je hotel do- mači župnik izzvati prepir s trditvo, da so vsi navzoči pristaši kmečke zveze. Ko pa je dr. Gosak dal na glasovanje rezolucijo, s katero se našim zastop- nikom v vladi in našim poslancem iz- reka zaupanje, so glasovali zanjo vsi navzoči in tako postavili župnika na laž. Krajevna organizacija JDS v Kon- jicah se je osnovala 24. tm. pod pred- sedništvom dr. A. Prus. V odbor so voljeni tudi zaupnlki iz sosednih župnij, kjer začasno ne kaže ustanavljati po- sebnih krajevnih organizacij. Za zaup- nike v okrajni odbor odnosno za glavni zbor zaupnikov v Ljubljani so izvöljeni dr. A. Prus, dr. Iv. Rudolf in Hinko Šel. Istočasno se je takoj po ustanovitvi krajevne organizacije, h kateri je še isti dan pristopilo 68 članov, ustanovila tudl okrajna organizacija JDS za konjlSki okraj, obstoječa \z zaupnikov oplotniSke in konj»5ke organizacije. V izvrševalni od- bor je odposlaia g. šol. nadzorntka Hin- ka Šela, v Kmečki svet pa posestnika Antona Obrula iz Čadramlja. Sokolstvo. ,,Celjski Sokol zleti v nedeljo 31. avgusta t. I. polnoštevilno v Laško. V s i telovadci, ki nastopijo bodisi na orodju ali pri prostihvajah, morajo pritiv četrtek 28. tm. ob (pol 8. uri zvečer) k redovnlm vajam v sokoisko telovadnico. Vdelež- ba na zletu v kroju, kdor ga ima; kdor ne, gre v civilni obleki." Sokolski zlet v Borovlje priredi 31. tm. Gorenjska sokolska župa. To je prvi večji nastop Sokolstva na Ko- roškem. CELJSKE NOVICE. PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA I. JUGO- SLOVANSPI SVOBODOMISELN1 SREDNJEŠOLSKI SHOD V CELJU vabi zastopstva vseh narodno-naprednih društev ter vseh korporacij Celja in oko- lice, da se udeleže oficijelnega sprejema delegatov, ki se vrši v nedeljo, dne 31. avgusta ob 9. uri dopoldne v veliki dvo- rani Narodnega doma. Obenem prosimo, »Ja se omenjena zastopstva v najkraj-/ šein času iavijo Pripravljalnemu odboru. POZIV SLOVENSKI JAVNOSTI! Da dostojno sprejmemo brate Srbe in Hrvate, ki se udeleže dijaškega shoda v Celju, pozivljamo narodno občinstvo, da na dan 31. avgusta izobesi po vseii hišah narodne zastave ter poslopja pri- merno okrasi. — Pripravljalni odbor. Vse dijake kr. višje državne gimna- zije v Celju pozivljamo, da se zagotovo polnoštevilno udeleže dijaškega shoda r Celju. — Pripravljalni odbor. Celjska državna gimnazija se izprc- lneni v realno Kimnazüo. Poverjcništvo za tik in bogočastje v Ljubljani je odrc- dilo, da se državna gimnazija v Celju preustroji z začetkom šolskega leta 1919-20 v realno gimnazijo. — Do konC- nt1 preureditve srdnjih šol sc poučuje ob potrebi grščina kot neobvezen predmet od 5. razreda dalje. Risanje se uvede kot obvezen predmet v 1. in 2. razredu. — Ravnateljstvo. »Klub naprednih slov. akad. v Celju« ustanovi, kakor se je že poročalo, v kratkem v narodno manj zavednih kra- jih Korotana nadaljne javne ljudske knjižnice. Ker mu pa v to svho še prima- njkuje knjig, se obrača tem potom Jo narodnega občinstva, da ga blagovoli podpreti s književnimi darovi. Dobro- došle so seveda vse poljudne knjige, bo- disi vezane ali nevezane. Ker je dolžnost vscili, priskočiti v teh resnih dneh našim obmejnim bratom na pomoč, je »Klut>« prepričan, da se bo narodno občinstvo v veliki meri odzvalo naši prošnji, ki na] bo obenem tudi prošnja naših obmejnih bratov. Knjige se naj blagovolijo oddati (poslati) na naslov: Trgovina R. SalmiC, Celje, Narodni dom. — Odbor. Gostilno v Narodnem doinu je prc- vzel goriški begunec g. Černe, ki je imel v svoji domovini lepo domačijo z gostil- no, ki mu jc pa vse porušcno. Z vnemo se je poprijel, da dvigne gostilno v Nar. domu v vsakem ozini na višek, zato nti- semti narodnemu občinstvu obisk topTo priporocamo.' Spreaema tudi aboneme na hrano. Najemnik »Waldhausa« g. Schrimpt nam z ozirom na dopis v St. 88 poroča, da od leta 1905 do 1915 sploh ni bil v Ce- lju, od 1. 1915 do nov. 1918 pa ves Čas pri vojakih; politično se ni nikdar udej- stvoval in se čudi, kalto se more o njem trditi, da bi bil hajlovee. — Vzamemo izjavo na znanje. Obrtniški sestanek v četrtek 28. tm. ob 8. uri zvečer v mali dvorani Na- rodnega Doma. Predava ravnatelj Ma- rineek o obrtnem šolstvu. Pri celjskem vodovodu se izvrSn- jejo te dni razha popravila; zato opozar- jamo občinstvo, naj si vedno pravočas- iio, kadar voda teče, preskrbi nekaj več vode. Menda bodo popravila že da- nes koneana. Vsem Članom Zveze vojnih in- validov v Celju v vednost. Članek g. Dolerja v zadnji St. »Nove dobe* mo- ram v polnem obsegu potrditi. Po last- nem prepričanju pripomnim, da vodi- telji ne store skoro koraka zastonj, dasi na vse pretege v javnost kriče, da delajo stvarno v prid vojnim inva- lidom. Pač ne vedo, kaj se pravi stvarno delati. Slučaj: Ubogi popolnoma delanezmožni invalid, poročen z vedno bolehnoženo, jeprosil pri zvezi podpore, pa je dobil odgovor, danimogoče, kerima- jo prevelike izdatke in ker ni — socijalni demokrat. Invalid je odgovo- ril, da |e položaj pri zvezi res žalosten, da se dela le za funkcijonarje, za uboge invalide — trpine pa jim je deveta bnga. Nato mu je predsednik zagoto- vil, da ga bodo iz zveze izključili. Dragi invalidi, to je en slučaj, pa sledilo jih bo gotovo še več. Ubogi invalid nese svoje težko prihranjene vinarje, da si zasigura oporo pri zvezi, katera pa s svojimi dohodki svojevoljno razpolaga za vse druge stvari nego za invalide. Zveze pa nismo ustanovili za podpl- zanje delasrnožnih ljudi, ampak za in- valide. Zato bi pač za enkrat svaril invalide, da pristopajo zvezi, vse dobrot- nike invalidov pa bi opozoril, naj po- šiljajo svoje darove naravnost na po- verjeništvo za socijalno skrbstvo v Ljubljani, ne pa zvezi, kjer z nabranimi darovi delajo, kakor svinja z mehom. Iz Ljubljane je pričakovati pravičnega uvaževanja prošenj invalidov. Podpora pri zvezi pa je v zraku in najbolj za- sigurana voditeljem. V »Ciller Zeitung« je odbor zveze tudi izjavil, da bodo mene in mojega tovariša — invalida sodnijskim potom zaradi denuncijacj zasledovali. Samo želim si, da to store, da se bo končno vse to umazano pe- rilo opralo. — Špeglič Franc, invalid, Gaberje 135 p. Celje. Odpuščen je strokovni učitelj na dekliški meščanskj šoli v Celju, Ne- mec Herman Mauthner. Za ubogega invalida Al. Žagar- ja je poslala gospa Cveti Drofenik na naše uredništvo K 20. Tvrdka za selltev pohlštva Pellč v Celju ima železniške vozove, ki bi jim deloma ne škodilo, če bi se jih na novo prebarvalo. To bi bilo tem bolj umetno, ker imajo vozovi samo nem- ške napise. Uverjeni smo, da bi pod- jetju prav nič ne škodilo, če bi vozovi nosili napis: »Pelle — Celje — Slo- venija«. Tudi pri prehodu granice v Avstrijo pri Špilju tak voz ne bi sko- čil z ielezniškega tira. Slikarjem napisov v Celju bi sve- tovali, da bi morda sami opozorili last- nike trgovin in obrtov na njihova pra- slovenska imena, ki jih ne kaže ne- umno pačiti. Je še v Celju med doslej nemškutarskimi trgovci in obrtniki pol- no takih, ki mislijo, da so bolj nobel, če svoji naturi primerno pokvarijo svoje ime. Opozoriti pa moramo tudi slikarje, da bi si dali pravilno stilizirati napise, če dvomijo o svoji jzmožnosti Trgovina z papirjem in trgovina z čevlji in druge slične niso čisto pošte- ne. Iz italijanskega uj^tništva po- begnila sta: četovodja, gostilničar in posestnik Jos. König iz Vranskega in desetnik Jos. Kropič iz Pečovnika pri Celju. Državna posredovalnica za delo, podružnica za Celje in okoiico: v preteklem tednu od 18. do 24. avg. t.l. „ je iskalo dela 65 moških in 9 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 33 moških in 16Ženskih delavnih moči. Posredovanj se je vršilo 11. — Dela iščejo: 3 tehniki in polirji, 7 ekonomov, 21 rudarjev, 1 instilater, 1 klepar, 10 strojnikov, kurjačev, monterjev, 2 zi- darja, 12kovinskih delavcev (kl|učav- ničarjev, livarjev, kovačev itd.), 1 pe« car, 7 natakarjev oz. natakaric, 1 sobrvi slikar, 2 čevljarja, 1 mlinar, 1 pek, 3 mesarji, 2 tesarja, 1 steklar, 34 trg. u- službencev, 19 pisar. moči, 1 hiev. moj- ster, 1 domači učitelj, 38 delavcev in dninarjev, 14 slug, pastirjev itd., 2 hiš- nici, 1 služkinja, 1 hišina, 1 dekla, 1 go- spodinja tervajenci: 1 mizarski, 1 sed- larski, 4 trgovski, 3 ključavničarski in 1 čevljarski. Delo je na razpolago: ko- vinskim delavcem, mizarjem, kleparjem, kolarjem, sodarjem, zidarjem, tesarjem, vrtnarjem, tesačem (gozdnim), žagarjem, strojnikom, polirjem, pisar. močem, hlap- cem in deklam, težakom in dninarjem, hišinam, služkinjam, hišnicam, sobari- cam, vzgojiteljicam in raznim vajencem. Brivce opozarjamo na naredbo 5t. 604 v Uradnem listu dež. vlade za SIo- venijo St. 136 z dne 22. avg. t.L Srev. 92 »NOVA D O B A« Stran 3. DNEVNE NOVICE. Uprava taborišča StrnišČe pri Ptuju potrebuie tedensko večjo mno- žino jajc. Ponudbe naj se pošlejo na: »Predstojništvo taboriščne uprave«. Srbi se selijo. Beograjska »Tri- buna« poroča, da se hočejo Srbi iz o- zemlja, ki ostane Mažarom in Rumu- nom, izseliti v domovino Srbijo. Pro- dajajo že svoje nepremičnine in se pripravljaio na izselitev. Gre za pri- bližno 80.000 duš. Demobilizacija naše armade. Voj- ni minister je izdal naredbo, da se demobilizira tretji poziv in dva razreda drugega poziva. Nadporočnik Tkalec, znani prek- murski renegat, je glasom poročila iz Maribora prišel v roke legiji Belatin- cev in je bil oddan vojaški komandi v Zagrebu. Nov Hst »Obnova« prične v Za- srebu izdajati znani pisatelj in politik Milan Marjanovič. Delati hoče za go- spodarsko, politično in moralno obnovo jugoslovanskega naroda. Dalmatinsko učiteljstvo je na zbo- ru svoje zveze 16. tm. v Splitu soglasno sklenilo vstopiti v Unijo vsega jugo- slovanskega učiteljstva naše države. Učne liste za srbohrvaščino, ita- lijanščiiio in trancoščino prične s 1. okt. tl. izdajati Chrištofov učni zavod v Ljubljani, Domobranska c.?7. Listi bodo izhajali tedensko od l.okt. 1919 do 31. julija 1920. Celotna naročnina za vsak jezik znaša 40 K. Listi bodo s pomočjo profesorjev — strokovnjakov najmodernejše in najpraktičnejše ureje- vani. V svrho uspešnejše kontrole nad samoučenjem bodo izhajale tudi teden- ske priloge z razrešitvijo nalog v glav- nih listih. Priloge stanejo za vsak jezik 20 K za celo dobo izhajanja. Dijake opozarjamo glede zdravljenja v državnih bolnicah (brczplačno ali zn polovično takso) na narcdbo 602, objav- ljeno v Uradnem listu deželne vlade za Šiovenijo št. 136 z dnc 22. avg. t. 1. 2000 rudarjev in kovinarjev se vrnc iz Nemeije v našo državo in bodo zapo- sleni pri kopanju premoga. DOPISi. Prostovoljno gasilno društvo v Gotovljah priredi 7. sept. ob 3. uri po- poldne pöd lipami sredi vasi veliko Ijudsko veselico z zanimivim sporedom. V slučaju slabega vremena se preloži na 14. sept. Z izletov po domovinl. Vojničani so priredili 17. t. m. veselico, ki je nad vsc pričakovanjc vrlo uspela; prireditclji sami so želi za svoj brczprimerni trud obilo priznanja in pohvale. Nastopili so z lepim in močnim rnešanim pevsklm zborom, ki je izvajal vse pesmi dovršeito lepo; spretna taktirka gospe kapelnice vzdrževala »e v vseh težkih p-.smih tla- godejno harinoniio. Mn-jgobrojno obeln- stvo se je divilo lepemu pctju in bi naj- raje še in še poslušaio. Toda vspored Je ttidi vseboval saloin"vo »1 ri sestre«. — Oledališke predstave so za našega člo- veka, ki je željcn izobrazb* in hrepeni po primerni duševni hrani, ncprcccnljivoRa pomena. In tukaj je prišlo občinstvo ne- omejeno na svoj račun. Tc, kar se nam je nudilo, ni bil nikak diletantizem, to Je bii odlomek iz življcnja na deželi z nic- gočno naravnostjo, z razunievanjcm In resruo poglobitvijo. Me navajam imcn, ker sem prepričan, da bi jim ne tistrc- gel; povem naj le, da je predstava učin- kovala tudi na tiste, ki so v tern oziru razvajeni. Posojilniška dvorana, vsa prenovljena, kulisc, mojstrsko delo Jo- mačih, požrtvovalnih mladih r :-doljubov, enako kakor električna razsvetijava dvorane in vrta, vsc podvzeto in ustvar- jeno, da povzdigne veljavo in ime prire- ditve, to vse so stvari, ki zaslužijo, da gin tudi širja naša javnost spozua in pn- merno oceni. Med točkaini je maledolska godba ubirala okroffle, v pozdravu pa se Še spomnil načelnik »Posojilnice«, g. Brc- zovnik, vseh težkih bojev. ki s.o jih malo- številni narodni krogi bili mnogo deset- letij sem z ostudnim lažinemštvom voj- niškega trga, ki se jc vzdrževalo s sle- parstvom in nasiljem, doklcr ga ni zadela zaslužena kazen. — ftil je lep dan, hva- ležni smo Vojničanom za užitek. Občni zbor C. M. ženske podruž- nice v Sv. Jurju ob j. žel. je prav dobro uspel in hvala zato gre v prvi vrsti cenj. gosp. in gdč., gospodu pevo- vodji, ki so s svojo požrtvovalnostio omogočili krasen uspeh veselice. Na- bralo se je čistih 2372 K 69 v. Iskrena hvala vsem blagim darovalcem! Se- stavil se je sledeči odbor: preds. Lj. Schreinerjeva, namestn. M. Podgorše- kova; tajnica: St. Schreiner, namestn. Mar. Vrečkarova, blagajnič.: AnicaSave- li, namestn.: Mar. Osetova; 1. odb.: Sidon Belle, 2. odb.: Josipina Klanjšek, 3. odb.: Jož. Ferlež, 4. odb.: Tončka Jazbec, 5. odb.: Milica Kavčič. Iz Polzele. Pred dolgimi petimi leti je divja germanska pest, okrepljena po zlobni roki krvoločnih Habsburža- nov, pretrgala vsako delovanje tudi tukajSnje CM podružnice, razgnala nje- ne člane, jih tirala deloma na poljane krvi in smrti v boj proti bratom, de- loma jih preganjala, zapirala in inter- nirala. Vse je utihnilo, vse narodno delo prenehalo, le v srcih zavednih Polzelanov je gorel še ogenj prave in velike Ijubezni do naroda in do Slo- vanstva. Pa prešlo je tudi to, vse to in najhujše. V lastni zlobi se ie ubila konečno bestija in odprla so se nam vrata svobode, skozi katera smo ko- rakali srečnih src in smejočih lie v objem vrlih in junaških bratov Srbov, pod okrilje herojskega kralja Petra, ki je zasedel prestol naše lepe, mlade, močne Jugoslavije. Svobodni in srečni so se tedaj zopet zbrali Polzelani/ oži- veli svojo CM podružnico, ter ji po- stavili na čelo zavednega in požrivo- valnega rodoljuba g. dr. V. Cervinka. Koga so si izvolili predsednikom po- družnice, pokazala je niih prva velika prireditev zadnjo nedeljo. V pleme- nitem delu za blagor človeštva vedno in vsestransko zaposleni zdravnik se ni strašil truda ter je kot brhek mlade- nič vedno stal med narodno polzelsko mladino, pomagal, nasvetoval. Ni čuda, da je vrtna veseilca krasno uspela in da dobi D. sv. C in M od nje lepe ti- sočake. Sodeloval je pri zabavi in spo- redu mladi pevski zbor iz Celja, ki ga je vodi! g. profesor Beranič, z njim pa je posetil prireditev tudi g. skladatelj dr. Schwab. Lepo je bilo, ko smo vi- deli veliko sosedov in domačinov. Pov- darjati pa moramo ter posebno nagla- 5ati, da se je zbralo okrog podružnice vse, kar čuti resnično in pristno na- rodno, vsa zavedna intiligenca in veliko domačega prebivalstva. Posebno naj omenimo, da sodelujeta vneto in nav- dušeno tudi naslednika našega umrlega predvojnega predsednika g. Žigana z g. Tiržekom ter vse slovensko urad- ništvo obeh tovarn. Da se je strnilo okrog podružnice vse, kar čuti resnič- no jugoslovansko, je za Polzelo velike važnosti, kajti vsenemški kapital je deloval tukaj pred vojno Žalibog zelo uspešno ter dosti zastrupil. Treba je delati, bodriti in navduševatt narod, da zapojmi novo dobo, da spozna do dobrega tiste naše brate, katere so jim med vojno opisovali kot najslabše iju- di in to celo tisti, ki se danes hočejo kazati navdušene Jugoslovane, a so bili in ostanejo Se v bodoče v sreu nemškutarji, dasi se sedaj silijo med podružničarje, ki se jih pa opravičeno otresajo ter so se jih srečno otresli, kajti hinavcev, ki doma še vedno tol- čejo nemščino - nihče ne mara. Svo- bodna jim pot k Nemcem - lačenber- gerjem; nihče za njimi ne bo rosil solza. IVi zavedni Polzelani pa, ki ste stvarili močno verigo, ker ste odvrgle trohle in nezanesljive, prevarljive člane, delajte vstrajno, vedno složno in vaSi uspehi bodo vedno' sijajnejši. Šoštanj. Qerent naše občine nam je dal lokal za pisarno brezplačno na raz- polago, za kar mu izrekamo toplo zahva- lo. — Podružnica Zveze vojnih inva- lidov. Slov. Bistrica. Poročali miio že, aa je po odstopu gerenta Kolcnca prevzel gerentske posle v Slov. ßistrici poses?- njicj^Jiniko Gril. Zadnji Uradni list pa Je naenkrat prinesel vest, da je imenovan za gerenta g. Peter Novak. Mi siccr proti g. Petru Novaku nimamo prav r.Ic in nam je kot narodnjak vrlo simpatičen, kot strankar stoji proti nam v istein raz- merju, kakor g. Gril, vendar pa se nam zdi, da g. Peter Novak občinskih poslov ne bo mogel zmagovati, ker je kraiko- malo preobložen, saj je /c komisar okr. hranilniee, komisar okrajnega zastopa, ki ga že sam mora absorblrati vsled za- nemarjenosti, v kateri jen je pastil ar. Kramer, blagajnik Posojilnice, načclniK krajnega šolskega sveta, kjer tudi nl malo dela, elan okrajnega solskega sveta itd., itd.; povrh tega je gospod No- vak še posestnik in gostilničar, kar mu da tudi mnogo skrbi i;i dela — in sedaj naj prevzame sivolasi starček še obupno zanemarjeno gospodarstvo obeine? To se pravi narodne delavce ubijatt in jih odtegovati delu, da ne morejo potem no- benega posla zadovoljivo izvrševati, m g. Novak bi se moral pod tern bremenom naravnost zgruditi. Mi smo zato prepri- čani, da g. Novak o tern imenovanji; za gerenta sploh ni nič vedel (kar bi nc bilo za Bistrico eisto nič novega), am- pak da tiei za tern zopet navadno intri- ganstvo, ki se je v Bistriei med Slovenci že tako razpaslo, da •noramo proti temn /avno nastopiti. Gotovo sc ne motinio, čc pokažcmo s prstorn proti Lanorju. Toda bistriški Slovenci so si edini v tern, da si g. Hinko Gril. ki je leta 19I4. toliko pretrpcl, te žalitve ni zaslu/il; vsi smo bili zadovoljni z njim,. ker ga imamo ravno tako radi, kakor Petra Novaka In zato proti tej zahrbtnosti odločno pro- testiramo! V Ljutomeru se otvori jeseni rrieS- čanska sola v prostorih bivše šulferaln- ske sole. Iz Središča. V Godenincih so našli 28. dec. 1.1. posestnika Ivana Lucija o- bešenega. Sumilo se je takoj na umor, vendar krivcev ni bilo mogoče izsle- diti. Sedaj pa se je preiskovalnemu sodniku Kramerju s pomočjo detektiva Jeriča posrečilo dognati, da so Lucija umorile njegova žena in 2 hceri. Sta- rejša hči Jožefa mu je vrgla vrv okoli vratu in zadrgnila. Pomagat ste prišli potem rnati in mlajša 13-letna hčerka. Pri padcu na tla je dobil Luci udarec na sence, ki je dal sklepati na umor. Mrtvega so ženske zavlekle na škedenj in ga obesile tako, kakor bi se šlo za samoumor. Vse tri so zločin pri- znale. Pravijo, da so ga izvršile, ker jih je Luci pretepal. Iz rogaškega ok raja. Enako kakor Suppanz na Pristavi, kupujejo tudi ne- kateri drugi trgovci v naših okrajih jaj- ca po 1 K 20 v. Ne brigajo se za okrajno glavarstvo, ampak pravijo: »Mi bomo cene delali, kakor mi hoCemo.« S ko- šarami hodijo Hrvati po rogaškem Gkra- ju, pokupijo pri kmetih vsa jajca in jih tern trgovcem dalje prodajajo. V našem kraju si ne more nobeden siromaški öe- lavec več jajc kupiti in jih tudi ne dobi. Ubogi delavci prosimo, naj okrajno gla- varstvo temu konec napravi in tudi za jajca ceno nastavi. Je to pravica, da se eden obogati, mi reveži pa moramo za- voljo te nepotrebne dragote trpcti? Med vojsko smo dobili jajce za 60 vin., zdaj v mirnem času pa jih nn tudi po i K ^0 v ne dobimo več. Naši sovražniki Nemcl si z jajci iz naših krajev trebuhe polnijo, mi pa zavoljo tega stradamo, ker se par ljudi hoee pri tern obogatiti. Je tega v Jugoslavs treba? Iz Sevnice se preseli odvetnik ar. AI. Rakun v Gor. Radgonc. TRGOViNA. ORBT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Revizijo carln ie sklenila izvesti nova vlada. Carina na predmete, ki služijo obnovi in industriji, sploh od- pade, tako da bodo n.pr- stroji in slične potrebščine carine prosti. Izvestne Ijud- ske potrebščine bodo sicer Se imele carino, toda po minimalnem tarifu. To velja za gotova živila, krmila in po- dobno. Za druge predmete in v bodoče tudi napram Avstriji — čim stopi z nami v pogodbeno razmerje — bo veljal prejšnji srbski pogodbeni tarif, dočim maksimalni tarif, ki ga je uvedel g. Ninčič, sploh odpade. Dotične določbe se bodo sprejele v zakon o proračunu. Upati je, da se tako znatno omili dra- ginja in dvigne trgovina ter industrija. Zopetno žveplanje trt v avgustu priporočajo strokovnjaki tarn, kjer pe- ronospora in grozdna plesnoba še tudi sedaj močno nastopate. Zadnja poreciBa \ Vlada dobi zaupnico. LDU. Beograd 24. avg. V poueenih krogih so prepricani, da dobi vlada pri glasovanju na vsak način zaupnico, oso- bito, ker si posamezni klubi sami niso edini glede postopanja napram njej. Ustanovitev opozicijonalnega kluba je padla v vodo. Obnovljena železniška zveza z Budim- pešlo. LDU. Od sinoči je obnovljena direkt- na železniška zveza Zagreb—Budimpes- ta čez Pečuh in je uvedena zopet direkt- na zveza Zemun—Novi Sad—Subotica— Budimpešta. MedzaveznlŠka misija odpotovala Iz Ljubljane. LDU. Ljubljana 24. avg. V soboto Je predsednik medzavezniškc misije sluZ- beno naznanil predsedstvu dež. vlade, da se 24. t. m. na višje povelje misija rau- ide. Italijanski člani so včeraj zapustilt Ljubljano in se odpeljali z avtomobol preko Trbiža na Dunaj. Enteiita se ne pogaja z nadvojvodo Jože- fom in njegovo vlado. Jožef kot guver- ner Ogrske odstopil LDU. Budimpešta 24. avg. Glasom včeraj iz Pariza došle brzojavke je en- tenta izjavila, da se ne more pogajati s sedajno ogrsko vlado in nadvojvodo Jo- žefom. Vsled tega je včeraj Jožef odstopil kot guverner Ogrske. V zvezi s tern de- misijonira tudi vlada Fridrichova. No- va vlada se sestavi v 3 dneh. Pravosodni in državoslovni državni izpiti. LDU. Ljubljana 24. avg. V drugi po- lovici septembra in v oktobru 1919 se vr- se pravosodni in državoslovni izpiti ˇ sodni palači v Ljubljani. Konferenca trgovsko-obrjtnih zboruicin poljedelskih zadrug v Beogradu v zade- vi trgovinske pogodbe z Avstriio. LDU. Beograd 25. avg. Na poziv ministra za trgovino in industrijo se sc- stane v Beogradu konferenca trgovskih in obrtnih zbornic ter poljedelskih za- drug, da izreče svoje želje o temeljih no- ve trgovske pogodbe z Avstrijo. Odpo- slanci dunajske vlade sc mtide že dalje časa v Beogradu in pripisujejo obnovitvi trgovske pogodbe z Jugoslavijo veliko važnost. Povzdiga produkcUe premoga. LDU. Beograd 25. avg. Minister za šume in rude je sklical konferenco, ki bo razpravljala o vprašanju premoga in ob- novi dela v domačih premogovnikih. Napetost raed Zedinjenimi državami fit Mehiko. LDU. St. Germain 24. avg. »New- York Herald« v Washingtonu poroCa, da je Wilson imel včeraj dolgo konferen- co z Lansingom. Razrnotrivala sta, kaj naj se odgovori mehikanski vladi na za- htevo, da se umaknejo amerikanske Ce- te z mehikanskega ozemlja. Zahteva bo prejkone odklonjena. Amerikanska vlada bo izjavila, da smatra mehikansko vlado za nesposobno, resiti dogodke ob meji zadovoljivo. Prostov. požarna bramba v Gotovljah priredi dne 7. septembra 1919 ob 3. uri popoldne pod lipami sredi vasi veliko Ijudsko veselico z raznim zanimivim sporedom. Skrbljeno bo za obilo zabavo in dobro postrežbo. Zfltorcj 7. sept, vsi v Gofovlje! V slučaju slubega vremena se preloži veselica na dan 14. septembra. Na pomoč! V.Steiner, tajnik. Antloga, načelnik. 1248 2-1 Suhe gobe, kumno in dmge deželne pridelke kupuje Sever & komp., Ljubljana 1250 10-1 Mala hiša ali vila v Celju ali okolici, event, tudi drugod ob železnici se tahoj ftupi. Ponudbe na upravnižtvo Nove Dobe pod šifro »Takoj«. 1252 1 Celje. Katera samica ali vdova brez otrok -. v srednji starosti od 26 let naprej, ^^Jw bi se hotela omožiti z vpokojenim, ^^9 samostojnirnuradnikom brez otrok? Dopise prosim, pod »1001« na upravništvo. Sprejme se takoj |JpnHnp pri luriju Benedeh lluylBub dimnikarskem mojstru, Laško. Strojnik, ki se razume tudi pri hla- dilnem aparatu, išče sta I fie službee Naslov v upravništvu. 1242 1 I6Č« se stanovanje za 17 let starega dijaka pri obitelji pod strogim nadzorstvom. Ponudbe na Zavodna St. 61. 1346 3-1 Stran 4. »NOVA D 0 B A* Stev. 92 ffl^SmSJLjMm JLjOiYl reglstrovana kre- dltna In stavbena zadruga z om. zav. V CELJU Prešernova nllca at. 15. sprejema branllne vlogo in llnobrestule po /«^ll 01 \ trl in pol od ato \R*Bp*)l*OČa špecerijsho blogofer . «saknuFstne bam za oblckB, s i;2te- Fimi si lahho vsatida hörua ysahovFstno blago sam. 242 104-62