306 Vida: Med dejanji. — Jelica Belovic-Bernadzikowska.
Med dejanji.
Zastor pada, in po lustrili belih
Vnovič plamen živo zažari,
In po ložah sto oči ponosnih,
Sto demantov ž njimi zablesti.. .
In iz goslij pesem zatrepeče.
Lega čuvstvi mehko na srce . . .
Šepetanje . . . Vmes pahljače nežne
Se nežneje zibljejo roke . ..
Na baržun se leno naslanjaje.
Meni se gospoda med sabo :
»Strašno živce to razvnema slabe.
Strašno čuvstva nam razburja to :
Ta prizor, madame, v podstrešni sobi!
Kdor v življenji gledal ni nikdar
Proletarijata bede blizu.
Grozno to je njega živcem v kvar!<
In živahno kima bleda dama,
In zehaje tretji vzdiše vmes :
»Divno sicer, in povsem moderno,
A — preistinito, res je, res ! .. .«
Vida.