818. štev. Posamezna štev. j,Dnevaw stane 6 vin.; ravno toliko pcsamezna številka »Bodeče Neže(t. V Llubljani, petek dne 27. marca 1914. Leto III. *DAN" izhaja vsaki dan zjutraj; tudi oh nedeljah In praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike ko stane „Dan" s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5-50 K, mesečno 1 '90 K. — Naročnina se pošilja ::: npravnišlvu. ::: Telefon številka 118. »: Neodvisen političen dnevnik s tedensko; humoristično prilogo »Bodeča Neža“. Posamezna stev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravna toliko posamezna številka »Bodeče Neže“. Uredništvo in upravništvo: ‘Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6j Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma( se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase, se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana tnr zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-j pust. — Za odgovor je priložiti znamko. Odgovorni urednik RadivoJ Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne". fr •••v ^g3Baa«Zr-JL~JCBrr r.n>.,., —...ag Pismo iz Trsta. Trst, 25. marca. Naši boji in Ljubljana. — Kako mislimo o Ljubljani? Primorski Italijani imajo svojo najskrbnejšo mater v Trstu. Trst daje impulze vsem italijanskim mestom, trgom in vasicam na Primorskem. Trst, kot največje mesto avstrijskih Italijanov, podpira vse druge manjše italijanske pozicije, posebno pa one, ki so v na j več ji nevarnosti pred Jugoslovanstvom. Zato smatrajo vsi avstrijski Italijani Trst za svojo ntajko, ki jo boli srce, če se njenim sinovom zgodi kaj hudega In se vsled tega kar najodločneje potegne zanje. Iz Trsta gredo žice povsod tja, kjer prebivajo avstrijski Italijani — za izvenavstrijske Italijane Trstu seveda ni treba skrbeti, ker ti so že preskrbljeni, ti imajo svojo državo; pač pa skrbi za Trst Italija in ga kolikor mogoče podpira. To je italijansko edinstvo. Italijani vedo, da so bratje in če tudi ne žive skupno v eni državi., Italijani se ljubijo med seboj in v jekleni bratovski solidarnosti nastopajo proti svo-Imi narodnim nasprotnikom, proti nam Jugoslovanom. In kako je z nami, Slovenci? Kje je naša mati, ki bi nam dajala impulza, navdušenja, pomoči? Žalostno je naše srce, ko o tem premišljujemo. Italijane zavidamo, ker imajo svojo mater, centralno mesto Trst, ki skrbi za nje — a mi, kje je naša mati? — V Puli, na Reki, v Tržiču, Gorici — povsod vedo Italijani, da skrbi zanje Trst, ki je največje mesto Italijanov v Avstriji. In mi, kje je naše glavno mesto, kje je mati? Slovenci v obmejnih Krabh smo pritiskam, narodni so-VTažnlki pritiskajo na nas, z orožjem nas napadajo in nas hočejo popolnoma pokončati. In večkrat smo se obrnili okrog sebe, gledali smo in gledali, a zdelo se nam je, da smo otroci brez matere. Od tam, od koder bi morala priti pomoč, ni bilo pomoči. Navadili smo se na to, spoznali smo, da je naša mati mrtva v grobu pokopana, da se ne zgane, da ne vidi in ne sliši naših obupnih kli-cev, in privadili smo se temu. Danes tržaški Slovenci niti ne mislimo več na to, da bi prišla kaka pomoč iz Ljubljane. Vrgli smo se z vso silo sami v boj, v prepričanju, da smo sam! in da je tem bolj treba napeljati narodne moči v znak odpora . v znva*t ^0,a za to, kar je bilo nekoč nase. A, vse drugače bi bilo ob našem morju adrijanskem, da bi nas Podpirala Ljubljana, kakor podpirajo tržaški Italijani zunanje Italijane. Ioda Ljubljana, bela slovenska Ljubljana ne kaže življenja, Ljub Ijana je postala za nas tiho in mrtvo mesto. Ljubljana mirno spi iu to v času, ko se koroško slovenstvo bori s smrtjo, Ljubljana ne da glasu od sebe, ko se nas tržaške Slovence preganja, ko teče pri nas jugoslovanska kri v boju za naše pravice. Če bi mi tržaški Slovenci imeli Trst v svojih rokah, kakor imajo ljubljanski Slovenci Ljubljano, bi bili nepopisno srečni in vse naše misij, vse naše hrepenenje bi bilo obrnjeno proti mejam, da pomagamo svojim bratom. A Ljubljana jic postopa tako, Ljubljana molči. Se nekaj let, pa bomo pozabili na Ljubljano, kakor se pozabi na umrlo mater. Ljubljana nima časa, da bi pomagala obmejnim Slovencem, Ljubljana bije sama hud boj: bojujejo se med seboj slovenski bratje, klerikalci in liberalci, pri tein pa korakajo nemške pošasti v slovensko mesto, v belo Ljubljano. Po našem mnenju bi ljubljansko prebivalstvo ne bilo tako brezbrižno, ko bi imelo prave voditelje. Vsem tem razmeram so krivi narodni voditelji. Narodu zamerimo le v toliko, ker s takimi ljudmi ne pomete. Tržaški Slovenci ne zahtevamo od Ljubljane nič drugega, kakor to, da se vsaj nekoliko zgane za nas in pokaže, da nam je res naklonjena, da bomo vedeli, da imamo Slovenci samoslovensko glavno mesto, ki v slučaju potrebe povzdigne za nas svoj glas; bojevali za Trst in Primorje se bomo že sami. Odločno se pa lahko zahteva, da se Ljubljana vrže v boj za koroško in štajersko Slovenstvo, kjer je nevarnost mnogo večja. Torej, Ljubljančani, bratje, ni treba, da nam prihajate semkaj na pomoč, ne; pač pa nam lahko pokažete svoje simpatije s tem, da od časa do časa, posebna pa proti dogodkom, ki se vrše v zadnjem času v Trstu, v svojem mestu, v beli Ljubljani, nnstopite s protesti na' tak način, s tako silo, da se bo tresla cela Avstrija. V Ljubljani so vendar še Slovenci gospodarji mesta in mogoč bi bil velik protest cele Ljubljane. Če se bo Ljubljana potegnila za nas, postanemo še bolj navdušeni, videli bomo, da v boju nismo osamljeni. S tem se nam začne zopet prikazovati solnce.^S tein dobimo zopet svojo mater in ne bomo več zapuščeni otroci. Sicer pa: naj bo z Ljubljano že tako ali tako — mi je vendar ne bomo hodili reševat — naša pot gre naprej. Mi ne odnehamo. Pripravljati se moramo na boj, ki čaka vse Jugoslovanstvo. Ker se bo bil najhujši boj za Trst, moramo naše moči v tem mestu in na celem Primorju okrepčati, podvojiti. Organizirati moramo zmožno narodno armado, ki je ne bo v stanu premagati nihče. Slutimo, da se dnevi, ko pade odločitev, bližajo. Če ni božje pravice, pa je naravna pravica, da morajo napočiti za tiste, ki že stoletja po nedolžnem trpe, svobodnejši in srečnejši dnevi. Če priskočijo k našemu skupnemu boju vsi Slovenci na pomoč — tudi ljubljanski — nas bo nekoliko več; če ne, pa se bomo bili sami. Dobro in razveseljivo je to, da so s primorskimi Slovenci edini vsi Jugoslovani. To je naravno — a kaj bi sicer počeli ? Potrebno je, da se bijemo toliko časa, dokler ne pade odločitev. Boljša je smrt, kakor večno suženjstvo. Samo en izhod je za nas: boj. Če se ga ne oklenemo, postanemo prah in pepel. Združimo sc in borimo se skupaj krepko in uspešno! Slovenska zemlja. JESENICE. Jeseniški »Sokol« praznuje letos desetletnico' svojega obstanka. Odveč bi bilo poudarjati, kako velikanskega pomena je »Jeseniški Sokol« za Jesenice in sploh za vso gorenjsko dolino. Kdo se ne spominja nazaj na tiste žalostne čase pred 10. leti, ko so si upali nemški turnerji že javno nastopati in ko je že javno vihrala frankfurtariea na jeseniških tleh. Narodna mlačnost in brezbrižnost je bila že tako ukoreninjena, da lahko rečemo, ko bi ne bilo »Sokola«, bile bi danes Jesenice navadno nemčursko gnezdo. Silno težavno je bilo in je še delo »Jeseniškega Sokola«, ker so mu povsod vsled razmer kolikor tolika ^zane roke, ali navzlic vsem oviram je naš Sokol lahko ponosen na svoje delo. Neprecenljive so zasluge, katere si je stekel, tekom 10. let. Pomislimo koliko je storil samo v moralnem oziru. Saj je splošno znano, da se ravno v industrijalnih krajih duševno in telesno pokvari največ mladina. Po-nočnjaštvo, pijančevanje in pretepi, to je bilo na Jesenicah na dnevnem redu. »Jeseniški Sokol« pa, zavedajoč se svoje vzvišene naloge, zbiral je mladino pod svoja krila, ter ji dajal razvedrila na neštetih izletih, dajal ji zabave in izobrazbe pri »pevskem zboru«, pri gledaliških igrah itd. V telovadnici je vzgajal telesno in duševno krepke neizprosne značaje. V dokaz, koliko je storil naš »Sokol« na splošno izobraževalnem polju, omenjam samo ^toliko, da so pri vseh narodnih društvih na Jesenicah aktivni in najmarljivejši delavci Sokoli. Pevsko^ društvo »Sava«, »Gledališko društvo«, »Ciril-Metodove podružnice«,^ povsod sc nahajajo v vodstvu možje, ki so izšli iz »Sokola« in so razven par izjem tudi pri Sokolu Še vedno aktivni. I-----i,— l~nrir....i.iii'M.'~'rr»rrTr:.~iiiii,i .monarn Letos torej praznuje naš »Sokol« desetletnico svojega obstanka. Zato priredi v nedeljo, dne 29. marca sokolsko »Akademijo« v dvorani pri »Jelenu« na Savi z jako bogatim vsporedom. Jeseniški »Sokol« pričakuje, da ga ob tej priliki posetljo vsi ki mislijo in čutijo napredno slovensko in ki znajo ceniti delo in uspehe desetletnega delovanja. F. R. TRBOVLJE. Slišala sem govoriti v Trbovljah, da se je izrazil g. Berger, deli-kateser proti neki krepki kranjski korenini, da je gostilna oziroma zajtrkovalnica ali bolje rečeno »Friih-stiick- und DUmnicrurigsschoppen-stiibehen« zidarskega mojstra Do-mesa, kateri sc še ni zadosti najedel Slovencev v obliki zabavljanja, nemška, kadar so Nemci rede nem-čurji pri njemu. Slovenci smo mu zelo hvaležni za pojasnilo. Proroku-jemo mu pa že sedaj, da se še bode naveličal raznih gostov, kateri mu bodo še delali nepotrebne sitnosti. Mi mu svetujemo, da ni dobro kazati tako hitro barve, posebno v Trbovljah, kjer so doma krepke slovenske duše, katere se ne ustrašijo vsakega, še manj pa kakih nemških rudniških priganjačev. Povem Vam kot Slovenka, danes glasno na uho, da ne pustim v moji navzočnosti v prihodnje žaliti Slovencev. Zgodil sc je slučaj, da je moral pri nas v lr-bovljah ukloniti tilnik akademiciio izobražen nemški gospod^ pi cd. slabotnim bitjem in to_ sc se zna od druge strani ponoviti. Ako hočete na Slovenskem živeti, se morate obnašati mirno na naši zemlji, in ne pozabite, da ste tuji privandranci. Slovenka. Deželni vijak ssa ZAGORJE. Dosti se je že pisalo iu kritizi ralo našo deželno cesto. Toda uspeha ni prav nobenega. Ne zgane se niti načelnik Hostnik, niti njegov namestnik Ranzinger. Pa tudi župan, dasiravnp je Član cestnega odbora, ne stori ničesar. Ti možje se brigajo za cesto le takrat, kadar vlečejo di-jctc. Tako so naklonili baje Hostniku 400 kron za potne'nagrade, menda že zato, ker se za ceste nič ne briga in ne kontrolira svojih namestnikov. Tukaj se govori (Tinče), da se zara-čuni delavčev šilit na tri krone, splača pa se mu le dve. Koliko je na tem resnice, bo treba vsestransko preiskati in pojasniti. Molk bi le resničnost potrdil. Kakor so vsi stebri klerikalne stranke umazani in blatni, tako je blatna tudi deželna cesta od Zagorske postaje do Trojan. Vse, brez razlike strank, se vprašuje, zakaj plačujemo tudi Zagorjani 20odst. cestne doklade = 8000 kron, ko na tej cesti že več kot pol leta nismo opazili nobenega delavca. Upravičeno zahtevamo, da se naj merodaj- ali stiskalnica za deželne doklade. ni krogi že vendar enkrat zdramijo in puste postrgati za ped debelo blato s ceste ter jo pravilno nasipljejo uravnajo in očistijo kanale. Se vam li ne smilijo vsaj naši malčki, ki bredejo do gležnjev v tem blatu in sede potem po štiri ure z mokrimi čevlji v šoli? Ako pa se Ranzinger tudi nadalje ne predrami, pa poživljamo župana, naj skliče takoj sejo, da sc naperi pritožba na pristojno višjo inštanco. Tudi radi povišanja doklad sc vse vprek pritožuje. V resnici bodo pa le revnejši sloji najbolj prizadeti. To so delavci, mali kmetje in nekateri obrtniki. Mesar n. pr. je zvišal vsled nove doklade kilogram mesa za 8 vin. gostilničar liter vina tudi za 8 vinarjev. Ker znaša nova doklada 5 vin., ima pri tem še dobiček. Pa ko bi se povsod točilo pristno vino, največ je židovsko - italijanske brozge, peti-jota itd. Povprečno stane pri nas liter vina 96 vin., na Dolenjskem, Vipavskem pa na debelo 40 vin. Meso kg 1 K 44 vin., v Ljubljani, srednje tudi toliko. Tudi kvaliteta mesa je večkrat pod vsako kritiko. Dokaz mnogobrojnc kazni, ki jih plačujeta zlasti dva mesarja. Žalostno, a resnično. Gospoda mesogleda prosimo, ; naj še strožje postopata. Štajersko. Nemci med seboj. Razdor v vrstah graških Nemcev je vedno večji in vedno ostrejši. Kot smo že poročali, je stranka »stalno plačanih« priredila dne 18. t. m. veliko ustanovno zborovanje, na kojem je prišlo do prav ostrih zavrnitev nemškonacio-nalcev, obrtnikov, klerikalcev in vsenemcev. Minole dni pa je zborovalo graško »meščansko društvo«. Na tem zborovanju sc je zopet ostro zavračalo stranko »stalno plačanih«. Med onimi, ki stranko »stalno plačanih« najostreje prijemajo, je sedaj tudi zastopnik obrtnikov, posl. Fin-spinner. Mož igra čudno, dvorezno politiko: na eni strani dela komplimente uradnikom, na drugi strani pa je kot obrtnik proti njim. Zato ga pa ne marajo ne eni, ne drugi in pravijo izvestni faktorji, da dela Ein-spinner to zategadelj, ker mu pri- LISTEK. M. ZEVAKOj Srce in mec. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) »Ampak ... kaj ste počenjali?« »/ivel sem, svetlost.« bivali?« veti, i„ podhvLestah’ k?e,r f > ži’ bom božjim; ^»gostoljubnim ne- da sem se n , n pa morain rečl’ v Parizu.« llutM svoji dve leti tudi »V Parizu? Ahaj Pa ziknl niste ostali tam?« ’ ’ 1 »Zakaj nisem ostal tam?« je zategnil Pardajan; v njegovem očesu se je zasvetila zlobna iskrica. _»Eh, svetlost, to je lahko povedati. Živel sem v Parizu prav mirno, stanoval sem v lepi, dobri gostilni ... bil sem srečen, redil sem se, da me je bilo kar sram tupatam ... No, in nekega večera . . . počakajte, menda je bilo ravno lani, oktobra meseca . . .« Maršal se je zdrznil. »Nekega večera torej zapazim na ovinku ulice starega znanca. Povedati vam moram, svetlost, da mi Je bilo mnogo do tega, da se ognem tistega človeka . . . premislite, mož me je hotel svoje dni osrečiti proti moji volji. Rekel sem si takoj: ako ostanem v Parizu, trčiva skupaj prej ali slej! In potem z Bogom, lireljuba revščina, ki si mi toliko mila in draga! Treba bo biti srečnemu, govoriti, dajati račun, in potem . . . no, z eno besedo, preselil sem se brez hrupa in vika ter se vrnil na široko cesto slučaja! . . . Veste, svetlost, saj bi bil ostal, da je šlo samo zame... toda imel sem pri sebi nekoga, ki ga ljubim kakor punčico v očesu . . . in skoraj gotovo je, da bi bil tisti blagi mož izvolil osrečiti poleg mene tudi njega, mojega sina . . . ah, bogme, zdaj mi je ušla beseda!« »Ali«, je dejal Monmoransi, »ravno takrat, kakor pravite vi, sem bil tudi jaz v Parizu.« »Glej, glej! Kaj vse nanese slučaj, svetlost! Ah, zakaj nisem srečal vas namesto onega človeka!« »Da, bil sem tam,« je povzel maršal, »in spominjam se celo aven-turc, ki se^ mi je pripetila tisti čas: nekega večera so me nai^adli rokovnjači, otel pa me je vrl neznanec, ki sem mu podaril v zahvalo najboljšega izmed svojih konj — svojega dobrega Galaorja . . .« »Hudič naj vzame rešitelja!« je zamrmral stari sam pri sebi. »Lepo uslugo mi je storil! . . .« Par minut sta. molčala oba. Maršal je premišljal. Z mrkim zadoščenjem je motril brezskrbni in neustrašni obraz svojega gosta, in zdelo se je, da narašča to zadoščenje, kadarkoli zapazi nov znak njegove bede, »Dragi gospod de Pardajan«. je rekel zdajci, »ali se nič ne čudite: šestnajst let se nisva videla, dobri dve uri vas imam že tu pred seboj, in še vedno vas nisem Pozval na odgovor zaradi vašega izdajstva.« »Aha! Zdaj smo tam!« si je mislil Pardajan. »Kakšnega izdajstva?« je vprašal glasno in poškilil tja, kjer mu je ležal rapir. Toda Henrik je molčal; nemara se je obotavljal vzdramiti strahove, ki so spali-v njegovem srcu. »Že yem,« je dejal Pardajan in se udaril po čelu. »Svetlost misli gotovo na zadevo s tistim beračem, capinom, podležem in lojiovom, ki je ubil jelena v gozdu vase svetlosti? Dali ste ga obesiti na spodnjo vejo* nekega kostanja, ki sc ga spominjam še danes, kakor da raste pred menoj. Lepo drevo, Bog in bogme! Resnica je in prav ponižno se obtožim, da sem snel nepridiprava, kakor hitro je vaša svetlost obrnila hrbet; no, mrcina jo je odkuril brez besedice zahvale, iu zapomnil sem si zlo izkušnjo za vse prihodnje čase. A moje dejanje je bilo izdajalsko to priznam.« »Te zgodbe nisem niti vedel, gospod de Pardajan,« ic iclcel Mon- moransi. . . »Vraga! To torej m izdajstvo, ki ga mislite? No, kajpak, med tolikimi obešenci je eden več ali manj naposled res brez pomena . . . Aha! Zdaj vem:, vaša svetlost sc je bila domenila nekega večera s par visokimi gospodi svoje vrste, da liojdejo ponoči vlomit vrata neke koče, ugrabit mlado ženo, ki se je bila poročila isti dan, in da bodo žrebali zanjo vpričo soproga, preden bo on ... h molčimo rajši! . . . Vaša svetlost in njeni prijatelji je našla kletko prazno, ptička je bila ušla; še zdaj moram zardeti, kadar se spomnim; ne mislite, da je samo nesramnost kriva — a vendar, primoran sem priznati, da sem bil jaz tisti falot in brezzna-čajnež, ki je obvestil mladega moža, naj obvaruje ženico visokega odlikovanja, ki ste ji ga bili namenili . . .« »Pozabil sem že zdavnaj to povest o ptički in prazni kletki, gospod de Pardajan . . .« »Ah, bogme svetlost, izdajam se torej po neiiotrebnem. Dovolite, svetlost? Kadar se navečerjam tako imenitno kakor nocoj, ne morem prebavljati, ako nimam rapirja med nogami. Kaj hočemo: stari pretepači imajo svoje navade!« Pardajan je vstal, segel naglo po svoj meč, opasal ga in vzdihnil, kakor da se mu je odvalil kamen od srca. Henrik Momnoransiški se je na-, smelimi z bledim smehljajem, kakršni so dajali njegovemu obrazu vČasi tako krut izraz podle ironije. »Zdaj«, je dejal, »sem prepričan, da se vam vrne spomin!« »Prav imate,« je rekel Pardajan hladno, »Spominjam se še r.a£flj& takšnih izdajstev. Morebiti namigava vaša svetlost na dogodek v Maržan-siju, po katerem sem vas zapustil v. svoje nepopisno obžalovanje?« »Zapustili ste me, ker ste vedeli, da bi vas dal drugače obesiti.« »Obesiti! Ebc. svetlost! Razčetveriti, nakolesiti živega, to že, to! A samo obesiti ... če bi bil mislil to, se ne bi bil trapil s tako dolgimi popotovanji. Zadeve pa, svetlost, se izpovem in jo priznam kakor prejšnji dve; vrnil sem malo njeni materi. Kaj sem hotel storiti drugega? Slišal sem materin jok; slišal sem jo govoriti besede, od katerih me je izpre-letavala groza; ne bil bi si mislil, da je zmožna človeška bol tako pretresljivega izraza — niti tega ne, da je sploh mogoče občutiti takšno bol. Ih rekel sem si tudi, ako bi vi slišali plakati to mater, bi mi ukazali takoj, da naj ji vrnem otroka; prehitel sem vaše povelje ... In tudi to sem sl dejal, da bi se spričo tolikšne boli zgrozili nad zločinom, ki sem ga bil storil s tem, da sem ugrabil otročička, in bi me v tej pravični grozi gotovo pahnili v kako temnico; zato pa sem rajši odšel. Dajte, da končam svojo izpoved docela: v vseh teh šestnajstih letih ni minil niti eden dan, da se ne bi bil skesal, «akaj sem vas ubogal tistikrat in povzročil s tem veliko nesrečo. Pa vi. svetlost?« (Dalle.) čenja primanjkovati političnih tal. Krščanski socialci imajo pri tem še vedno svoje delno veselje: ščuvajo in — poskušajo uganiti. Ker pa jim postaja igra vendar že nekam sumljivo nekomodna, skušajo obrniti vso pozornost na — deželnega tajnika Schillerja, kojega bi najprej radi strmoglavili. On, kot uradniki, je tudi pristaš »stalno plačanih?. Očitajo mu, da zanemarja svoje službene opravke kot deželni uradnik. Nemškim klerikalcem pa postaja pleni. Pantz še bolj nevaren, kot vse drugo; on razdira po deželi. Pred dnevi je bilo zborovanje »katoliških rokodelcev« v Ausscti. Tam Pantz niti govoriti ni smel, vsled česar je izstopil iz društva. Z njim pa je izstopilo -mnogo, ki jim je njegova smer simpatična. Lepo je gledati nemško-lderikalni strah, Ici prihaja sedai. ko grozi nevarnost, da sc zruši, kar sc je hotelo na premeten način' postaviti. Sodnijska imenovanja. V zadnjih časih se o sodnijskilv imenovanjih mnogo kaj piše. Tudi v zadnjih dnevih zopet, ko sc kritizira sodnijska imenovanja, ki so za nas Slovence zopet enkrat skrajno neugodno izpadla. Pri nas gre vse v dobro Nemcem. V naše, docela slovenske kraje sc je zopet vrinilo par kur-zovcev, ki so izborno zmožni slovenščine, če prosijo, kje v gneči slovensko: »Prosim, delajte trg« (bitte machen Sie Platz). Pri našem sodniškem naraščaju se išče vse mogoče in nemogoče vzroke zdesetko-vanja. Tako je pri enem naših sodišč izpraševal slovenske praktikante itd, predsednik — če imajo kaj dolgov ... Ehm — gotovo jih imajo. Na univerzi mora vsak živeti, kot praktikant c. kr. avstrijske justice z mesečno gazo 43 krajcarjev — tudi. Pod Pittreichom pa so za nadalj-tii avanzma na Štajerskem zmožni baje samo tisti Slovenci v sodni službi r— ki nimajo nič dolgov... Radovedni smo, če jih je toliko, da bi ne ostalo od petih prstov ene roke še dvoje nezasedenih? Tak škau-dal se je zgodil pred nedolgo temu; odpomogla mu je intervencija na pristojnem mestu. Nemci in renegat-je so seveda na boljšem. Njih se ne vpraša, imajo li dolgove ali ne? In čemu bi sc jih tudi izpraševalo? Saj zato je tu »Siidmarka« s svojim denarjem! Avanzmaji v sodniški službi postajajo za nas vedno zanimivejši — in morda tudi značilnejši... Prezirani slovenski obrtniki. Slovenskim obrtnikom prizadevajo njihovi »prijatelji« vedno hujše udarce. Najpreje so prišli slovenski klerikalci s svojo pomočjo »fušariji«, sedaj pa je prišla še slavna vlada. Do 9000 je slovenskih obrtnikov pri nas na Spodnjem Štajerskem. Ni še dolgo temu, kar so si ustanovili s težkimi napori svojo organizacijo. Klerikalci bi jo radi ubili — in zato so tudi preprečili — iž samega katoliškega sovraštva — dav 9000 slovenskih obrtnikov na Štajerskem nima ne enega zastopnika v državnem obrtnem svetu! Slovenski obrtniki! Ali čutite brezprimerno sramoto te najnovejše klofute, ki so vam jo dali slovenski klerikalni poslanci, vlada in Nemci?! Ali hočete biti figa-možje in jo molče požreti? Vzdramite se in postanite glasni! A to tako odločno, da vas ne bodo držali samo oni slovenski, katoliški »stebri« v Mariboru, marveč, da vas bodo tudi slišali vlada in Nemci! »Dlspozicijski fond« in. mariborska »Straža« je baje dvoje neraz-družljivih bistev. Baje je vlada 1000-kratni naročnik mariborske »Straže« Za enkrat brez komentarja. Prihodnjič več. Maribor. (Boje sc nas,)' Gotovi nemški »stebri« našega nemškega mesta baje nameravajo gonjo proti našemu listu. Zakaj, vemo. Vemo tudi, kdo se nas prijazno spominja. Če ne bo mir in če izvemo še za kakšno šikano, bo zasmrdelo iz privatnih hiš tja v občinski svet in slav. naš magistrat. To v ravnanje! Pišece. (Prijetni gostje.) Posestnik Ivan Žmavc ima svojo klet, ki je navadno do vrha napolnjena žlahtne kapljice. Zato so vedeli tudi nekateri zlikovci, najbrže Hrvatje, in mu v nočeh pretečenih tednov odnesli čez 500 litrov vina za vrednost skoro 500 K. Nato so sc spravili nad kašto posestnika Kocjana in odnesli za 200 K živil in končno izginili brez sledu. Razno. V Gradcu vlada proti vodstvu deželne bolnice v meščanskih krogih velika nevoija in razburjenost, ker se je pokazalo, da uporabljajo trupla umrlih v anatomično Študijske svrhe brez dovoljenja zaostalih. Govore se tozadevno zelo čudne stvari, med drugim tudi, da sc včasih rakve kar zabije in vanje naloži stare — človeške kosti. -— V m a r i b o r s k i kurilnici juž. železnice si je pomožni delavec Ivan Strohmaycr, zlomil desno nogo. — Pri Sv. Martinu blizu Sl. Bistrice je kamenolom posestnika Streharja. Dne 20. t. m. je padla skala na roko lSletnemu delavcu Sclii-gertu in mu jo zmečkala. V M a-r i b o r u se je splašil nekemu kmetu konj in ušel z vozom vred. Na Tegetthoffovi cesti je povozil nekega lajnarja in njegovo ženo. Žena je bila ranjena, lajne čisto, zbite. Žival je na to zdivjala na dvorišče bivše davkarije, koder so jo ustavili. — V Melju pri Mariboru je zastrupila neka baba kure in napravila mnogo škode! Strup so našli tudi na vrtni sa-lati. — V Mariboru so natepli »Jah-novci« nekega četovodjo 47. pešpolka zelo občutno. Maribor. (Predavanja.) »Trgovsko in obrtno društvo« prireja predavanja »o železniških tarif ih.« Predava nadrevident južne železnice g. Kejžar. Predavanja se bodo svoje-časno ponatisnila v »Trgovskem vestniku«. Narodnjaštvo »Orlov«. V Šmartnem pri Slovenjem Gradcu vadi »Orle« neki upokojen orožnik ali kaj? Zato je pa tudi lepo poslušati njegova povelja ob nedeljah po nauku »Habt acht«, marš, kert ajh!... Škandal za narodno organizacijo »Orlov«! Od Sv. Lenarta v SlovensUih Goricah. Kake zmešnjave naredi neuiškutarstvo in njega upliv na mehkužne in nezavedne ljudi, kažejo navedena dejstva, ko že ljudje ne vedo, kako bi se bolj priliznili nem- Čelje. Celjska mladina, tvoja dolžnost je, da govoriš po ulicah in uradih samo slovensko. Ni se ti treba ustrašiti, ako te kak Jicha ali kakšen nemški privandranec nahruli, da ne zna slovensko! Zahtevaj odločno povsodi samo slovensko. Nič sc ne bati, nič se ne ustrašiti, neustrašeno naprej do zmage! Nikdo nam ne ubrani, da ne smemo slovensko govoriti! Nikdo. Vstani mladina, bliža se čas, da bo treba v boj za naše pravice! Naše geslo naj bode: Svoboda! Naprej do zmage, naprej do cilja! Na zdar! Ne pozabite na dan 28. sušca 1.1. Takrat .predava v Mariboru v mali dvorani Narodnega doma ob 8. uri zvečer docent z zagrebškega vseučilišča g. prof. dr. Fran Ilešič o jugoslovanski vzajemnosti s posebnim ozirom na Slovence in Hrvate. Jugoslovanski pokret je danes že v bujnem cvetju. Vsa jugoslovanska visoko- in srednješolska mladina solidarno manifestira in kliče po združitvi vseh avstroogrskih Jugoslovanov. Reciprociteta zagrebškega z drugimi avstrijskimi vseučilišči je prišla vsaj deloma na dnevni red, poslanci hrvatskega sabora so enoglasno zaklicali, da se morajo združiti vse avstrijske zemlje, po katerih biva hrvatski narod, v eno celoto in h kateri se mora priklopiti tudi Slovenija. Tako je prodrla jugoslovanska misel v odlične kroge, ki so odločilni, od tam pa bo morala priti v najširše mase našega ljudstva, in morda ni več daleč, morda prinese že naše desetletje oni veliki dan, ko pride za avstrijske Jugoslovane lepša bodočnost in ki jim otvo-ri novi vek. To so vprašanja, ki morajo zanimati slehernega Slovenca,'in gori omenjenega dne bo o njih razpravljal prof. dr. Ilešič, ki med nami slovensko-hrvatske odno-šaje brezdvomno najbolje pozna in ki je priznan kot izborni govornik. Zato naj nihče ne zamudi te prilike — vsak naj se pouči o tem tako važnem vprašanju. C— vati največ krivde. — Radovedni smo le, koga si bode sodnik Zetto sedaj izbral za tolmača slovenščine. O tem kaj več prihodnjič. Goriško. škutarčkom in kako bi spačili svoja slovenska imena. Tu imamo v okolici Sollake, Sollagge in Solacke itd. Žalostna nam majka. Celje. Kakor srno žp v »Dnevu« poročali, se sramujejo razne narodne dame govoriti po ulicah slovensko. Gospodične,. ki so znane, občujejo samo z nemškimi dijaki, (kakor da bi slovenskih ne bilo). Ali vas ni sram? Celje. Celjski nemški dijaki posnemajo Italijane v Trstu! Razni nemški fantalini izzivajo Slovence na kolodvoru, na ulicah s tem, da prepevajo »\Vacht am Rhein«. A mi Slovenci, ne smerno uiti slovensko govoriti, še manj pa pozdravljati! Celje. Preteklo nedeljo je bilo zborovanje krojaških pomočnikov, na katerem se je govorilo samo nemško! Slovenci, kje ste? Več pomočnikov! Občinske volitve v Gorici. Slovenski kandidatje za 111. volilni razred, ki voli 29. marca so naslednji: Komel Valentin, posestnik in krčmar Košnik Ivan, c. kr. profesor. Medvešček dr. Peter, odvet. kandidat, Mozetič Josip, stavbenik, Novak dr. Ivo, odvetnik, Premrou Svetoslav, ravnatelj, Puc dr. Dinko, odvetnik, Testen Lovro,. levvdoul drž. železni CC. > Iz Šmarij pri Ajdovščini. Naša občina je gotovo najubornejše preskrbljena v poštni zadevi. C. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu je kmalu po nov etn letu določilo, da bode za raznašanje pošte po celi občini poseben poštni sel, a do danes ni še duha ne sluha o poštnem slu. Sam odlok nam še ne zadostuje mi hočemo, da se isti tudi izvrši. Kje je zadržek! Kaj Mogoče tudi denar za našega poštnega sla je šel za slavno Albanijo, škoda, da ne oddajo še nas v rajsko deželo! Iz Šmarij pri Ajdovščini. Kakor slišimo praviti so naši slavni medaj-čarji tudi mesnico zafurali, ker liub-šc jim je, da dobivamo obrane kosti po 1 K 68 v in to le ob, nedeljah, kakor pa vsakdanjo in cenejšo postrežbo. Več v »Bodeči Neži«. Iz Koperščine. Pred kratkim so zbežali iz zapora koprske sodnije Štirje kaznjenci. Vsled tega je suspendiran jetničar I reven, ki bi bil zakrivil beg. Obenem se je proti njemu uvedla disciplinarna preiskava, ki gotovo dožene, komu je pnptso- Dnevni pregled. Neverjetnost angleške ustave. Te dni smo večkrat poročali, da se na Angleškem pripravlja državljanska vojna. Pravzaprav le vojna med prostovoljci iz grofije Ulster na Irskem in med angleškimi vojaki. Prebivalstvo grofije Ulster ni zadovoljno, da bi dobila Irska avtonomijo, češ. da bi bila s tem kršena enotnost. Vesti so bile grozeče, toda v zadnjem času se vse pomirja. Vojaki, oficirji so začeli podajati demisije, kakor hitro so dobili povelje odkorakati v Ulstersko grofijo. In kaj se bo zgodilo z njimi — to trepetaje vprašuje vsak avstrijski patrijot? Odgovor na vprašanje je jako zanimivo, kot je zanimiva tudi slika ustavnega življenja na Angleškem. Za avstrijskega državljana je ta slika naravnost neverjetna. Dober poznavalec angleških razmer znani češki advokat dr. Bouček piše o teh razmerah v »Času« sledeče: Če bi sc vkakšni drugi državi kaj takšnega zgodilo, kakor sc sedaj godi na Angleškem, tedaj bi jetniški prostori ne zadostovali za arestante. Sodnikov bi ne bilo dovolj in sto in sto eksistenc bi bilo uničenih vsled krutih obsodb. In kaj bo na Angleškem? Kakšna je razlika med Anglijo in drugimi državami? Razlika je sledeča: Anglija ni policijska država. Anglež Maitland pravi: »Pojem svobode zahteva, da državljani niso omejeni, da lahko hodijo, kakor se jim ljubi. Če pa vsak njihov korak nadzirajo konfi-denti, če se vsaka beseda zapisuje, da bi se jih radi njih obtožilo in če se njihove tovariše nadzira, kakor zarotnike —• kdo bi še mogel trditi, da so svobodni? Nič Angleža tako ne stogoti, kakor špicelovanje, ki tvori del upravnega zistema na kopnem.« Ravno zato Angleži ničesar ne delajo na skrivaj; če so veseli, gredo na ulice in se vesele, če so jezni gredo na ulico in v liste, na javna zborovanja in povedo, da imajo jezo. Vladi ni potreba izmetavati denarja za konfi-dente; o vsem zve z listov, javnih zborovanj in magari na vojaških vež-bališčih bodočih revolucionarjev. In gorje temu. ki bi revolucionarje oviral: takoj pokličejo rolicijo, da na- vu-avi red in da Jim cmogoci orožne vaje. Toda tudi v Angliji so blH enkrat drugačni časi, ko so sc tam za časa francoske revolucije bali revolucije tako. »kakor stare babe pre- hlajenja«, izdajali so se zakoni, omejila svoboda zborovanj in takrat je kri tekla. Druga razlika je v tem, da poznajo angleški ministri svojo odgovornost pred zakonom in vedo da jih lahko vsak državljan požene pred sodišče in da ravno takšna nevarnost grozi častniku, ki da povelje za ogenj. Vsak vojak mora v lastnem interesu preudariti, če sme povelje izpolniti ali ne. L. 1797 in 1893 so bili častniki in vojaki,kiso streljali do občinstva, od porote obsojeni — umora. Vojaka ne varuje povelje predstojnika — vojak je državljan in kot takšen je odgovoren državljanskim zakonom. In prva državljanska dolžnost je: ne dotikaj se svobode družili. Angleška vlada pa tudi ve. da je parlament suveren in kar parlament sklene, to veže vsakogar, proti temu ni druzega odpora kot javno mnenje. In če sedaj parlament sklene zakon o irski autonomiji in če je javno mnenje za njim — in to tudi je — tedaj se bodo tudi Ulstrovci morali pokoriti. Vlada bo morala najti le pot po kateri sc zakon izvede. To vse se bo zgodilo brez kanonov, flint in kriminalov, ki drugod po drugih državah igrajo glavno vlogo. — To so velike razlike in zato je v Angliji blagostanje, tam pa kjer so špiceljni — pa itak vemo kako je. So res zabiti. Zakon, ki določa srbo-hrvaščino kot edini uradni jezik v Bosni in Hercegovini, določa tudi to. da se morajo uradniki, ki se že nahajajo v bosansko-hercegovinski službi in še niso zmožni srbohrvaščine, naučiti v treh letih tega jezika, sicer bodo morali službo zapustiti. Graška »Tagespost« radi te določbe vzdihuje in pravi, da bodo morali potemtakem zapustiti bosansko-her-cegovsko službo nemški uradniki, ki se že leta In leta -nahajajo v njej. No. to so pa lepi in brihtni uradniki! Že leta živijo v Bosni in se niso mogli naučiti jezika prebivalstva, med katerim živijo in so že vnaprej prepričani, da se niti v nadaljnjih treh letih ne naučijo srbo-hrvaškega jezika. S tako nezmožnimi uradniki ie torej osrečevala Avstrija Bosno in Hercegovino! Bo res koristno za prebivalstvo Bosne in Hercegovine, ako se iznebi takih uradnikov. »Darila«. Graška »Tagespost« priobčuje iz Bosne dopis, v katerem se dopisnik — gotovo kak nemški »kulturouosec« — bridko pritožuje, ker se uvaja srbo-hrvaščina v vse urade v Bosni in Hercegovini kot edini uradni Jezik. Do sedaj je vladata, seveda, v Bosni nemščina v javnih uradih in tako bi moralo ostati po mnenju naših Švabov za vse večne čase, ker to vendar ne gre da bi se Ne glad, ampak izkušnja je najboljši kuhar! Izkušnje drugih dobro uporabiti, to je skrivnost glave. Milijoni gospodinj, kuharskih učiteljic in kuharic bo edine v hvali dr. Oetkerja preparatov; mnogoletna izfc«**®*JI * naučila visoko čislati dr. Oetkerja prašek - sladkor, prašek za pudding, gustin, Regina fc • p1' kerja pomoč pri vkuhanju in slava . c j .e» mlade gospodinje temelji na stalni, ^ Z™' nih kuhinjskih pripomočkov. N^lepemregah imajo vedno p n-oravliene lične Oetkerjeve zavojčke m Oelkerjeve receptne knjige in niso nikdar v zadregi, ee potrka dragi gost tik pred obedom na vrata njih snažnega laboratorija, ki se v njem pripravlja V retortah iz aluminija, čistega niklja ali porcelana nektar in ambrozija za ljubljenega moža. Iz Mokronoga. Ker se o zadnjih dveh kritikah v »Dnevu« mokronoški igralci nepo-voljuo izražajo in baje celo groze, da v prihodnje odtegnejo svoje sodelovanje, naj bo dovoljeno spregovoriti par besed o mokronoškem odru v splošnem. Dramatične prireditve po deželi I bi se dale nekako razdeliti v dve I skupini: 1. v one, katerih edini namen ie izpopolniti program raznih veselic in s tem zvišati njihovo privlačnost. Gre se torej za to, da veselice kolikor mogoče veliko nesejo. Po vsebini morajo biti te prireditve smešne in šaljive, da delajo »štimungo«, se torej ne morejo povzpeti nad vsebinsko ničvredne enodejanske burke in take sploh ne pridejo v poštev, če premotrivarno prireditve z resnejšega — vzgojnega stališča; 2. one, kjer se ne gre toliko za materijalen kakor moraličen uspeh: prireditve torej, ki so same sebi namen. In te zavzemajo med vzgojnimi sredstvi odlično mesto, ker nam kažejo na posameznih slučajih vrline in slabosti človeške družbe na lep in zanimiv način, kjer se nikogar ne »heca«. da rabim specifično niokro-poški izraz. Naš oder sc nahaia.v, prehodnem Stadiju med obema stopnjama. Do leta 1912 se je igralo samo na Silvestrov večer (ker si niso znali drugače pregnati dolgega časa do polnoči) in pa ob raznih vrtnih veselicah, kjer so se smatrale vse predstave kot nekak neobhodeti privesek ■programa, da se prikrije revščina na iznajdljivosti. Da je to res, dokazuje dejstvo, da imamo že štiri leta sem dobro obiskane vrtne veselice brez »igrokazov«, namesto teh pa razne srečolove, strelišča, pauoptike, me-nažerije, muzeje itd. Pa tudi Silvestrov večer prinese kako boljšo enodejanko ali pa razne improvizacije (vsaj ono ob zadnjem letu 1913M914 sc ne more imenovati drugače), ki spominjajo na neprisiljene družabne večere. In prav tako, oder naj bodo sveta tla, ne pa »Tummelplatz« raznih klovnov in bedastih Avgustov in kar je še takih nebodijihtreba. Prvi korak k drugi stopnji so napravili naši — »za narodno delo tako leni« — dijaki, ko so vprizorili februarja 1912 igri »Na Bršljanovem« in »Dva gospoda in en sluga«. Sodba o tej prireditvi se je cepila v dobro in slabo, no pa naj so ga še tako polomili, dvoje so dosegli: povečal se je po možnosti oder, nabavile poštene kulise in še isto leto smo videli »Rokovnjače«. Kako so izpadli, ne bom poročiti. Otti. ki so. jih .videli, s.c jih ibodo spominjali z veseljem, la nepričakovan uspeh tako tesnem prostoru in z igralci, kr so nastopih prvič v večji igri, ip Pnvel nase režiserje (imamo dva) do piueditve žaioigrc »Mlinar i11 njegova lici« par mesecev po »Rokovnjačih«. I red-n a šala se je izborno, žela viharen aplavz, režiserja stav.m'a pa nezadovoljna, ker se ic občinstvo posmehovalo pretresljivima Prednasaiut mlinarjeve smrti. Na - ih estrov večer so sc vprizorde tu enodejanke: »Moj ranjki«, »Bratranec« m »Pri Zajcu«. Bilc so vsebinsko precej prazne, posebno zadnji ve, ^ občinstvo ni bilo ž njim«. Preveč zadovoljno, po »Rokovnjačih« si je želelo kai holišega Cez en mesec sc je prva ponovila, Trebanjci pa so obogatili program z eno opereto (imena se ne spomnimo več). ■Jc5jem. s,no Vv,^c'1 »Cigane« in sedaj dvakrat »Knvo- prisežnika«. Dokler se ie seve nase gledališče zadovoljevalo z cnodejanskimi burkami in šaloigraim, je zadostovala kritika, ki je imela v svojem lek-siku samo »markantne, čarobne, divne in srčkane«, kjer je celo Stefan spuščal zastor z docela umetniškim razumevanjem (greh zoper sv. Duha bi bil, če bi se kdo pozabil). Ko smo pa videli, da gledajo režiserji in igralci na .svfii9. mdpg.a z viiiega, issiipjb šega stališča, da streme za napredkom, smo hoteli pomagati s kritiko," ki odkrito imenuje vse napake in vrline igralcev ne glede na osebnosti. Tu smo pa naleteli na nerazumevanje. Marsikdo je videl samo grajo in pa občutil tudi v njo zavite ali pa celo poudarjene hvale, ravno, ker so manjkali oni divni, srčkani in čarobni. Iz navedenega je razvidno, da je naš oder šele v povojih in da bo moral premagati še mnogo bojev n težav če se bo hotel uvrstiti med resne diletantske odre. Začetek je vsekakor tu in če se bodo vsi merodajni faktorji lotili dela z vnemo in srcem, potem ic tudi končni uspeh garantiran. Paziti bo treba na troje. Prvo je pač, da sc uvede nekak sistem, da sc določi repertoar7,a vsako leto naprej. Dosedaj je bilo vse spontano, domislili so se na kako prireditev redno takrat, ko je postalo življenje celo Mokronožanom predolgočasno; tudi se ni gledalo veliko na to, da bi bilo posamezne prireditve med seboj v gotovem razmerju, da bi se. rekel bi, medsebojno izpopolnjevale. Sedaj se delajo skoki sem in tja. poseben »pasijon« imajo na burkaste »Šuštarje« in visoko francosko družbo: prvo je ničvredno, drugega pa nasi ljudje ne bodo razumeli, sai se ne le-fcrutira Mpkronog iz grof®. 111 baro- nov. Čudno, da ne posežejo po domačih stvareh, saj imamo vendar nekaj takega blaga. Upajmo, da bo v prihodnje boljše, zlasti šc, ko imamo »Zvezo slovenskih dramatskih društev«, ki hoče zopet oživeti »Slovensko Talijo«. Zato bo pač prva dolžnost naših diletantov, da pristopijo k »Zvezi«, saj članarina je nizka v primeri z ugodnostmi, ki jih uživajo elani ne glede na vzvišeni namen »Zveze«. Druga težava je lokal. Sedaj se morajo vsa društva potikati kot berač od hiše do hiše. moledovati in prositi je treba kakor k Bogu, prcdno sc najde primeren prostor za tako ali tako prireditev. Pa še ta je vedno premajhen, vsaj zavzema samo oder polovico največje mokronoske »dvorane« in oder sam je tadi tako majhen, da bi nikdar ne verjeli, da so bili »Rokovnjači« mogoči, če bi jih ne videli na lastne oči. Podjetnejši elementi se sicer navdušujejo za lasten dom, skupen vsem društvom, velik dovolj, da bi zadostoval najnujnejšim potrebam. I11 če je res, kar ti »fantasti« govore, potem se čudimo, zakaj ostaja vse samo pri besedah. Stavbnega prostora je več kot treba na razpolago zastonj, pesek zastonj, kamen zastonj, stavbni les zastonj in ne vem koliko še drugih ugodnosti. Ni nam sicer, znano, .v. kakih razrne- mislilo, da so uradniki radi ljudstva iu ne ljudstvo radi uradnikov. Bosna ]e — po mnenju naših Švabov — zato na svetu, da redi nemške uiadmkc, ki naj bi razširjali nemško »kulturo« (ki je prav osvetljena v »Gospodom Franju«) in ker se vendar ne more zahtevati, da bi sc nemški uradnik učil srbo-hrvaŠkega jezika, bi motala biti nemščina edini uradni jezik v Bosni in ako ljudstvo tega jezika ne la-zume, naj se ga pa nauči. 1 ako mislijo Nemci in zato so hudi, ker je do bilo prebivalstvo Bosne in Hciccgo-vine »darilo« v obliki uveljavljenja srbo-hrvaščinc kot uradnega jezika. Kako je lagal beneliciiat Majdič na Vačah. V nedeljo je tia Vačah imel pridigo beneficijat Franc Majdič, ki je znan po svojem zabavljanju proti naprednim listom. V pridigi je lagal Majdič, da je »Dan« provzroeil iu naščuval’ dijake v Ljubljani, da so štrajkali. Mi za danes samo rečemo, da je Majdič lagal — seveda zato, ker čita najbrže samo »Slovenca« 'Ako se človeku očita, da je lagal, potem ve, kaj je njegova dolžnost, ako ima kaj časti. Razpis učiteljskih služb. Učno . mesto za učiteljico na petrazrednici v Postojni do 15. aprila. — Učno mesto za učitelja na enorazrednici •m Gočah do 12. aprila. — Naduči-tcljska služba na dvorazrednici v Dol. Zemonu do 15._ aprila. — Nad-učiteljsko mesto v Zireh do 12^ apr Razredna loterija. Pri včerajšnjem srečkanju razredne loterije je odpadlo 20.000 K na št. 10.915, 10.000 na št. 96.043 in 5000 K na št. 81.0b6.' Ogenj. Dne 18. t. m. popoldne je izbruhnil ogenj v listnici Marije Zorič iz Drenovca, občina Krško. Ogenj je tekom ene ure uničil listnico. hlev za prašiče in leseno vinsko klet z več sodi vred. Zgorela je tudi vsa obleka, last Zoričeve in njenih otrok, kakor tudi več gospodarskega in poljedelskega orodja ter klaja. Da se ni ogenj razširil, se je zahvaliti hitremu in energičnemu nastopu domačinov in vinograjskih delavcev, ki so gasili. Škoda znaša 1300 kron, zavarovalnina pa samo 800 K. Zažgali so otroci. Na opeklinah umrl. 591etna pre-Vžitkarica iz Malega polja pri Vii?a-Vi je te dni nadzorovala v odsotnosti svoje snahe njene otroke. Medtem, ko se je za malo časa odstranila iz kuhinje, sta se igrala pri ognjišču v kuhinji dveletni deček in štiriletna aeklica Deček je prišel blizo ognja ui kmalu se mu je vnela obleka. 1 redno je; prišla njegova stara mati fiazaj. je zadoliil otrok tako težke opekline po celem životu, da je naslednji dan umrl. Nesreča pri slamoreznici. Dveletni posestnikov sin Avguštin Ko-binošek iz Kandcrš pri Litiji je prišel te dni doma neopazno k slamoreznici na podu in je vtaknil desno roko med kolo. Ker se je kolo vrtik), ie zmečkalo otroku palec desne roke. _ S šivanko sunil sestro v oko. Posestnikovo hčer, šestletno Ano 'Stopar iz Mengša je te dni med igro sunil njen starejši brat po nesreči s šivanko v desno oko in jo je težko poškodoval. Tatvina konjske oprave. Posestniku Antonu Kržišniku iz Žirovnice so bile le dni ukradene iz fjhrambe za orodje sledeče stvari: nva konjska komata, dvoje parov križnatih vajeti, še ene vajeti in Petnajst usnjatih uzd. Ljubljana, - »Kaj pa pri vas tam gori, ali imate mnogo denarja«, je vprašal zadnjič prevzvišeni nekega duhovnika, ko sta sc pogovarjali pred cerkvijo. . „ — Borštnikov častni večer se vrši v nedeljo. Kakor Novelli m Za-cconi, prvaka laške realistične sole si je izbral tudi Borštnik 1 ragovo dramo »Aleluja«, da pokaže svojo umetnost z vseh strani. Aleluja, zcic-vek milanskega fabrikanta Aleksandra Fare, je oseba, ki ponuja lgial-cu najrazličnejše momente, da pokaže raznoličnost svoje igralske umetniške tvornosti. G. Borštnik bo mogel v Fari podati višek svoje realistične igre, ki bo gotovo navdušila in iin-ponirala. Tudi ostali igralci imajo v tej velezanimivi drami hvaležne vloge, ter bo efektna drama brez dvo ma splošno ugajala. — Ljubljanica narasla. Vsled vednega deževja je Ljubljanica sedaj tako narasla, da gre že pri Gra-dašici čez zatvornice, akoravno so zatvornice v Grubarjevem prekopu popolnoma odprte. Ce ne preneha deževati, bodo morali še druge zatvornice odpreti. — Ubil se je. Včeraj krog 5. ure popoldan se je peljal g. Pavel Petei -ca, posestnik in trgovec pn Sv. Krištofu, s konjem na sprehod. Ko pride na Dolenjsko cesto, nasproti gostilne Cešnovar, se za njim pripelje voz električne železnice. Konj se splasi, g. Peterca pade na tla in obleži mrtev. Pripeljali so ga takoj v mrtvašnico k sv. Krištofu. Pokojni je bil še samec in krog 40 let star, ter si gotovo ni mislil, ko sc je zdrav in vesel podal od doma, da bode čez dobro uro ležal na mrtvaškem odru. To pa komaj 100 korakov od svoje hiše in sicer v mrtvašnici! — Aretacija. Na tukajšnjem glavnem kolodvoru je policija aretirala delavca Franceta Jermana iz Šent Ruperta in ga je izročila deželnemu sodišču. Jerman še rii zadostil vojaški dolžnosti pa je že hotel po begniti v Ameriko. — Na trgu okradena. Posestni ca Uršula Jamnik iz Gradišča pri Pijavi gorici je pred kratkim vtaknila na Vodnikovem trgu svojemu desetletnemu sinu denarnico v žep suknje, da ji ne bi v gneči kdo ukradel denarja. Pa se je varala uboga žena. Kmalu je izginila iz fantovega žepa denarnico z vso vsebino vred Tu je videla Jamnikova neko sum Ijivp žensko v svoji bližini in je takoj obvestila stražnika o celi zadevi. To pa je tatica najbrže zapazila, zakaj kmalu nato se je prcrila do nje ona nexnntTKa in je v gneči vtaknila, se-vega iz strahu pred odkrito tatvino, Jamnikovi denarnico v njen žep. — Poskus samomora. V levo stran prsi se je usrtelil 301etni knjigovodja pri Maksu Zalokarju Želko. Gardutič. Nevarno ranjenega so prepeljali v deželno bolnico. — Slovensko planinsko društvo. Redni občni zbop osrednjega društva se bo vršil v soboto, dne 4. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v restav-' raciji »Narodnega doma« v Ljubljani. Na dnevnem redu je: Naznanilo, predsedstva, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, poročilo računskih pregledovalcev, volitev odbora in namestnikov, volitev računskih pregledovalcev, samostalni predlogi in razno. — »Sokolu« Moste pri Ljubljani daroval je blagorodni gosp. Peter Majdič, lastnik valjčnega mlina na paro iu turbino v Jaršah, znesek 10K mesto venca na grob umrlega brata Frana Jezeršek, za kar mu izreka odbor najprisrčnejŠo zahvalo z zeljo, bi našel mnogo posnemalcev. ma z d til’! — Prednazuanilo. Kakor smo poizvedeli, pride v par dneh v Ljubljano največja razstava divjih z\,eu iz Hagenbeckovega živalskega pajka. Ker je vreme slabo, ne bo podjetje postavilo lastnega vehkanskega šotora, marveč sc bodo Prcd* ‘ vršile v arem Narodnega doma. Spored predstav bo jako ninoKom-sten, omeniti pa moramo zlasti iia-stop 30 levov, kar bo pač zelo mo gočno vplivalo na gledalce. Dalje c na sporedu še mnogo zanimivih točk, zato naj nihče ne zamudi prilike, da si ogleda to velikansko podjetje, ki ima že svetovno slavo. i