Kamniški it. 15 41. leto Kamnik, 5. septembra 2002 HURA, ŠOLA JE SPET ZAŽIVELA! Prvi septembrski dnevi so tu in poletno sproščenost so že zamenjale vsakodnevne obveznosti v službi, šoli in doma. V ponedeljek so se osnovnošolci in srednješolci po dobrih dveh mesecih počitniških dogodivščin vrnili v šolske klopi. Za približno 22.000 slovenskih otrok z rumenimi ruticami okrog vratu, 326jih je v naši občini, je bilo ponedeljkovo srečanje s šolo prvo, zato so ga že kar težko pričakovali, nekateri z veseljem, drugi pa s kančkom strahu pred neznanim, novim, pred prvim korakom samostojnosti. Med njimi je bilo 35 šestletnic in šestletnikov, ki so vstopili v prvi razred devetletne osnovne šole na OS Šmartno v Tuhinju in podružničnih šolah v Motniku, Zg. Tuhinju in na Selah. Osnovna šola Šmartno v Tuhinju je prva šola v naši občini, ki izpolnjuje prostorske in kadrovske pogoje devetletke in seje z letošnjim šolskim letom pridružila 160 slovenskim devetletnim osnovnim šolam. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport jo je kot šolo, ki se lahko pohvali s sodobnimi učnimi pristopi in metodami ter uspehi učencev na različnih področjih, sprejelo v četrti krog postopnega uvajanja devetletke. Šolska rejor-ma namreč s prihodnjim šolskim letom 2003/2004prinaša v vseslovenske šole obvezno devetletno šolanje, kar zahteva veliko dela in predvsem finančnih sredstev za zagotovitev prostorskih pogojev. Daje bil prvi dan »ta prave šole« za 16prvošolčkov devetletke in 21prvošolčkov klasične osemletke OS Šmartno, pa tudi njihove starše, nepozaben in čim manj strahu vreden, so učenci, ki se že dobro poznajo s šolo, pripravili prijeten program s pesmijo in igrico. Seveda so »prvčki« kar nestrpno čakali, da jim je učiteljica zaveza- la rumeno rutico okrog vratu. Šestletniki so nato z učiteljicami Lučko Drganc, Mirjam Osolnik in Jano Balantič v lepo urejeni in sodobno opremljeni učilnici odkrivali skrivnosti prvih korakov samostojnosti, novih spoznanj, učenja z igro... Prvi devetletni šoli v naši občini uspešno popotnico, vsem šolarjem pa bogato zakladnico novih znanj in spoznanj, odkrivanje in razvijanje sposobnosti, skritih talentov, predvsem pa zanesljiv in varen korak. SAŠA MFJAČ odgovorna urednica Občina Kamnik, Velika planina zaklad narave in Pašna skupnost Velika planina po dolgotrajnih pogovorih sklenile pogodbo Pomemben sporazum za razvoj Velike planine »Po letu dni dogovarjanja smo končno prišli do predloga pogodbe med občino, družbo Velika planina in Pašno skupnostjo Velika planina, ki na nek način prejuduci-ra dokončno denacionalizacijsko odločbo, ki naj bi jo izdalo Vrhovno ali Evropsko sodišče,« je ob podpisu pogodbe med omenjenimi tremi strankami 22. julija letos dejal župan Tone Smolnikar. Ureditev medsebojnih pravic in obveznosti, ki so jih podpisniki župan Tone Smolnikar, predsednik Pašne skupnosti Franc Šimenc in direktor družbe Velika planina Stane Kavčič začrtati s pogodbo pomeni podlago za hitrejši razvoj našega najpomembnejšega turističnega območja. Več na 3. strani t plačila na obroke Dobeno 75,1234 MengeS Telefon: 01 / 723 09 00 www.hp-commerce.si Kamniški občan bo ponovno med vami v četrtek, 19. septembra. Članke oddajte najpozneje do srede, 11. septembra; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 17. septembra. U H CENTER ZA TUJE JEZI K E Breznikova V» 1230 Domžal« VPIS V JEZIKOVNE TEČAJE ZA OTROKE IN ODRASLE "ZT 01 721 69 13 w\\ \\ .dude.si g % Borut Pangeršič, s.p., Markovo 1a, Kamnik 3 tr 01/831 72 20, 041/636 556 turom... Ml** sveži J**"1* doma« Odprto od pon. do petka od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13.ore 4» t 1 IMN1 Ljubljanska 21 k, © 8314-013 poiu-petekte10-!!00, sobota 1600-2109, nedelja zaprto SC^O jfiL IVMVHI IV "*l g I IVU VI JU AU|«IIV NAHRBTNIKI NIKI EASTPAIC* 7 ■ Ob 32. srečanju narodnih noš v Kamniku Ko se poletje v mestu v naročju planin prevesi v jesen, Kamnik in njegovi obiskovalci že 46 let, v zadnjih letih spet vsako leto, pričakajo praznik narodne noše. Praznik, na katerem se zberejo ljubitelji slovenske ljudske noše iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz zamejstva. Letos bo starodavni Kamnik, katerega mestne pravice se prvič omenjajo že pred 773 leti, skupaj s številnimi obiskovalci od blizu in daleč, slavil ta praznik že dvaintridesetič. V več kot treh desetletjih se je ta tradicionalna folklorna prireditev že krepko zasidrala v zavest ljubiteljev narodne noše ter ljudskih plesov, pesmi in domače obrti in seveda tudi v program največjih slovenskih turističnih prireditev. Po lanskoletni anketi osrednjega slovenskega časnika so se »kamniške noše« uvrstile visoko med deset najbolj priljubljenih turističnih prireditev v Sloveniji. Že desetletja je druga septembrska nedelja namenjena srečanju narodnih noš v Kamniku. (Z 31. DNN - Kamnik 2001) Tako bo tudi letos, od petka, 6. septembra, do nedelje, 8. septembra, v mestu pod kamniškimi planinami potekal pisan program prireditev. Medtem, ko bosta petek in sobota namenjena sejmar-jenju na številnih stojnicah v starem mestnem jedru in sproščeni zabavi ob zvokih narodnozabavnih ansamblov in glasbenih skupin z rokovskim večerom (v petek) in etno večerom (v soboto) na Študentski sceni, ki ga pripravlja Študentski klub Kamnik, pa bo nedelja od jutra do večera polna nastopov folklornih skupin, ljudskih pevcev, tamburaške skupine z vrhom prireditve v popoldanski povorki okrog tisoč narodnih noš po mestnih ulicah. Nedeljsko popoldne bo zaokrožil Vlado Kreslin z Beltinško bando. V Maistrovi ulici bodo na stojnicah izdelke domače in umetne obrti ponudili različni obrtniki, od rezbarjev, izdelovalcev ljudskih glasbil in narodnih noš ter drugi obrtniki iz različnih krajev Slovenije. Obiskovalci si bodo ob tej priložnosti lahko ogledali tudi kamniške kulturnozgodovinske znamenitosti - za javnost ponovno odprt prenovljeni Mali grad z znamenito romansko kapelico iz 11. stoletja, simbolom starega Kamnika, frančiškansko knjižnico, Maleševo galerijo, Sadnikarjevo zbirko in mnogo drugih znamenitosti. V tem času bo v galeriji Veronika na ogled tudi razstava likovnih del slikarske kolonije Velika planina - zaklad narave 2002, v območni obrtni zbornici pa razstava izdelkov kamniške obrti in podjetništva. Tradicijo predstavitve svojih dosežkov bodo nadaljevali tudi rejci malih živali in kozjerejci. Prireditelji želijo vsem obiskovalcem, ljubiteljem narodne noše, da bi ti praznični dnevi vesele glasbe in pesmi, starih ljudskih plesov in noš potekali v čim lepšem vremenu in veselem razpoloženju! F. S. %pzmetični s^hfrfgft 3Vjfa Vratnih s.p. Ljubijanskg. 19/a, 'J(amnik\ 8 01/831 63 12, 031/6587 SOL5VBJ3, Odprto: od 8h do 11", od 14h do 19", sobota po dogovoru. PRI POLIGLOT SOU ZA TUJE JEZI ii DOMŽALE Ljubljanska cesta 110 tel./faks: 01/724-30-89 www.poliglot.si Sena JESEN V TRGOVINI SCORPIO otroška koni lastne proizvo< NOVI JESENSKI MODELI! V TPC na Duplici, Ljubljanska 21a, (HIP), tel.: 839-46-89 od 9" - 18h, sobota od 9h - 12h Piroliza na Duplici da ali ne? BO ODGOVOR DAL ZAZIDALNI NAČRT B 20 STOL? Na to vprašanje bi bilo treba, po mnenju predstavnikov podjetja Tisa in Piroliza, Staniča in Šercejeve, najprej odgovoriti, sicer so vse nadaljnje razprave brez pomena, smo slišali na sestanku v zvezi s problematiko delovanja kurilnih naprav na območju nekdanje tovarne Stol, ki ga je 28. avgusta sklical župan Tone Smolnikar. Poleg imenovanih predstavnikov so se ga udeležili tudi člani odbora za pripravo programov na področju varovanja okolja (imenoval ga je župan 21. 1. 2002) Matjaž Malovrh, Ivo Gašperič, Janez Kune, Maja Hauptman, Mihaela Vetrnik, Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave, in Bojan Mlakar, vodja Oddelka za okolje in prostor občine Kamnik. Kot je uvodoma poudaril Matjaž Malovrh, predsednik odbora, ta še ni sprejel dokončnega stališča glede nadaljnjega obratovanja Pirolize na Duplici, ker še ni imel na voljo vse potrebne dokumentacije. Po besedah Janeza Kunca, krajani Duplice takšne kurilne naprave, s katere posledicami so se srečevali doslej, v svoji bližini ne želijo. Na to je reagiral Marjan Stanič, ki je menil, da bi bilo treba najprej razčistiti, ali so krajani proti Pirolizi ali proti onesnaževanju. »Če ste proti Pirolizi, lahko takoj nehamo!« Kot je dejal Stanič, so za novo energetiko naročili vse ustrezne strokovne študije. So na razpotju, saj imajo z odjemalci električne in toplotne energije znotraj območja nekdanjega Stola sklenjene pogodbe o dobavi. Ti pa se brez ustrezne gradbeno-tehnične dokumentacije in dovoljenj, ki pa jih ne morejo pridobiti zaradi nedokončanega de-nacionalizacijskega postopka, ne morejo priključiti na zunanje vi- Matjaž Malovrh, predsednik (desno), s članoma odbora Kuncem in Gašpe-ričem: Odbor želi videti vso potrebno dokumentacijo o rekonstrukciji energetike. Krajam so izgubili zaupanje v lepe besede ... Prenova občinske avle Te dni so delavci podjetja Žurbi team začeli s preureditvenimi deli v avli občinske zgradbe. Vratarsko ložo bodo prestavili in uredili sprejemno pisarno tako, da bo vhodni prostor svetlejši in bolj funkcionalen. Kot je povedal župan Tone Smolnikar, bodo poskrbeli tudi za preureditev in ustreznejšo osvetlitev male sejne sobe v pritličju. Predvideno je tudi pokritje dvoriščnega prostora, kjer naj bi namestili dvigalo. Predvidevajo da bodo dela končana v enem mesecu. V tem času pa je možen vstop v občinsko stavbo z Gregorčičeve ulice. Hudo neurje tudi nad Kamnikom Letošnje poletje, polno neurij, tudi Kamniku ni povsem prizaneslo. 24. julija se je v popoldanskih urah nad Kamnikom in okolico razbesnelo neurje z močnim nalivom. Voda je poplavila nekaj kleti stanovanjskih hiš, blokov, trgovin. Zamašila seje kanalizacija. Marsikje, zlasti v Novem trgu, so bile ceste polne blata in gramoza. Delavci podjetja za urejanje hudournikov so morali z odstranjevanjem mulja ponovno utreti pot potokom, ki zlasti ob večjih nalivih odvajajo vode s pobočja Starega gradu. Zaradi nanosa gramoza z Muzejske poti, ki pelje na grad Zaprice, na Železniško progo je iztiril potniški vlak, vendar nihče od sedmih potnikov ni bil poškodovan. Močno pa je bilo poškodovano podvozje vlaka. F. S. Novost med aktivnostmi društva upokojencev Kamnik Program številnih akcij, ki potekajo v DU Kamnik, želimo razširiti še s krajšimi sprehodi za vse tiste člane in nečlane, ki zahtevnejših telesnih aktivnosti ne zmorejo. Hoja je zelo pomembna z,a zdravje, kaj priporoča tudi mednarodni program H EPA, kije že ali pa bo v številnih okoljih postal sestavni del življenja. Vabimo upokojenke in upokojence, pa tudi druge občane, da se udeležijo prvega sprehoda v ponedeljek, 16. septembra, ob 9. uri dopoldne. Zbrali se bomo na društvenem dvorišču v Kamniku, Kolodvorska 5. Pogovorili se bomo o vseh vprašanjih. Sprehodi po Kamniku in bližnji okolici, bodo potekali pod strokovnim vodstvom. STANE SIMŠIČ re energije (plin, elektrika). Gre za 55 firm in NLB, ki bodo eventualnega krivca za neizpolnje- Marjana Šercer, direktorica Pirolize, in Janez vanje sklenjenih Stanič, predstavnik Tise: Povejte, ali nasprotuje-pogodb poiskali na te samo onesnaževanju ali pa ste proti delovanju sodišču, je še pouda- Energetike oziroma Pirolize....' ril Stanič. Škoda je že nastala na Kot je dejal Ivan Pristovnik, parni turbini zaradi prisilne redko mine dan, da krajani ustavitve starega kotla 4. julija Duplice ne bi klicali z očitkom letos. Dodal je še, da imajo za občini, da občina ničesar ne sto- usposobitev novejšega kotla iz ri za ustavitev nezakonite grad- leta 1990, ki je doslej stal, vso nje pri rekonstrukciji novega potrebno dokumentacijo, od kotla. Ljudje so postali že neza- gradbenega do uporabnega do- upljivi, zato je nujno, da inve- voljenja. Res pa nimajo lokacij- stitor čimprej pridobi vsa po- ske dokumentacije za postavitev trebna dovoljenja, transporterja za kurjavo, ki pa »Ko se govori o ugotavljanju bo samo začasen, ker jim obči- odgovornosti za sedanje stanje na ni izdala potrebne lokacijske na območju Stola, bomo tudi informacije. kot lastnica Stola omogočala Matjaž Malovrh je dejal, da sklepanje takih in drugačnih po- omenjene dokumentacije še ni godb s številnimi firmami, ki so videl, prav tako ne odbor. Pred- nastale na tem območju,« je de- lagal je, da investitor dokumente jal župan Tone Smolnikar in na- predloži odboru in dodal, da je to predlagal nekaj zaključkov: bil kotel predviden za kurjenje Odbor za pripravo programov na z oljem in možnim dodatkom področju varovanja okolja naj do lesnih ostankov. Odbor bo za- seje občinskega sveta 9. oktobra hteval stalne meritve emisij, tudi 2002 pripravi poročilo o svojih prahu. ugotovitvah in predlogih v zvezi Z Po mnenju Bojana Mlakarja, delovanjem kurilnih naprav na bo občinski svet šele na septem- območju Stola. brski seji sprejel spremembe in Investitor, Piroliza d. o. o., naj dopolnitve prostorskih sestavin v roku petih dni dostavi odbo-družbenega plana, na podlagi te- ru vso zahtevano dokumentacijo ga pa bo možna priprava nove- v zvezi z nameravano rekon-ga zazidalnega načrta za B 20 strukcijo kotla iz leta 1990. Stol. Po njegovem mnenju bo Veljavni zazidalni načrt za ob-zelo težko spraviti v neke enot- močje B 20 Stol ne dopušča nobene okvire vse, kar se sedaj do- nih gradbenih del, ki pa kljub opo-gaja na območju Stola. Sedanji zorilu občine že potekajo okrog ob-odlok o PUP-ih, ha katerega se jekta nove kotlarne. To se lahko sklicuje Stanič, pa območja B označi samo kot črna gradnja. 20 Stol ne zajema. FRANC SVETELJ Na koncu pa kljub vsem pogovorom in razpravam ostaja odprto najpomembnejše vprašanje, kdaj in kako uskladiti upravičene zahteve krajanov Duplice in širše okolice, ki želijo dihati čist zrak in interese nekaj sto zaposlenih in njihovih družin, ki si na »pogorišču« nekdanjega Stola služijo svoj kruh... ? Razočaranje ob zavrnjenih vlogah za odpravo posledic lanske suše VELIKO GRMENJA, MALO DEŽJA... To bi lahko dvakrat rekli, za lansko sušo in še za dolgotrajnepo-sloj)ke in rezultate ugotavljanja škode v kmetijstvu, s katerimi se te dni srečujejo kmetje v kamniški občini Sicer pa bo kdo dejal, kaj nas pa v letošnjem deževnem poletju zanima lanska suša. Pa vendar še kako zanima tiste kmete, ki so po lanski suši pisali vloge in zbirali zahtevane papirje, na jmdlagi katerih naj bi jim država priznala vsaj nekaj odškodnine. Vendar večina med njimi dobiva svoje vloge zavrnjene. Prek občinskega oddelka za gospodarstvo je na naslove kmetov romalo kar 148 negativnih odločb. Ob tem pa je treba pristaviti, da je bilo z njimi razveljavljenih tudi večina od 148 začasnih odločb, s katerimi je bila januarja letos kmetom priznana odškodnina v obliki akontacije, kipa ni bila izplačana. Odločbe, s katerimi je bila ptrosilcem priznana delna odškodnina, je maja letos dobilo le 3 7 kmetov, v glavnem z območja Podgorja, Volčjega Potoka, Stranj in Zgornjega Motnika. »Zaradi tega smo presenečeni, da ob vsem vloženem trudu v izdanih dokončnih odločbah ni upoštevana višina škode oziroma stopnja poškodovanosti kot jo je ocenila občinska komisija, pač pa so pri oceni škode upoštevali le pedološki razred, to je sestavo tal in padavinski razred po podatkih, s katerimi razpolaga država, jrravi Alojz Kolar, vodja oddelka za gosfmdarske dejavnosti občine Kamnik« »Žal ugotavljamo, da je bilo vse delo in s tem tudi stroški, kijih je imela občina, nekoristni, saj si je državna administracija po skoraj enem letu določila način ocene škode, s katerim je j)ojx>lnoma izničila oceno občinske komisije in tudi tistim oškodovancem, za katere smo trdno }yrepričani, da so škodo utrpeli, škode ne priznava." Kot je povedal Alojz Kolar, kije vodil občinsko komisijo za ocenjevanje škode, je komisija pregledala vse vloge prosilcev za povračilo škode in ocenila, da je na prizadetih kmetijskih površinah škoda po suši znašala od 25% do 55% jmčakovanega jmdelka. Če-j)ravje nekaj težav povzročilo tudi pozno aktiviranje občinskih komisij, saj seje stanje na pridelovalnih površinah do oktobra že spremenilo, j>a tudi roki za prijrravo ocene škode so bili izredno kratki. Mimogrede naj povemo, daje občina jAačala za pošiljanje začasnih odločb po tisočaka za vsakega prosilca in nato še prav toliko za pošiljanje dokončnih odločb, zoper katere ni pritožbe (možen je le upravni spor). Pri tempa niso všteti stroški dela občinske komisije in drugi administrativni stroški Občina je torej storila vse, kar je bilo j)olrebno. Nad rezultati teh prizadevanj pa so sedaj vsi skupaj z odškodovanci vred lahko samo razočarani... F. S. DNEVI NARODNIH NOS 2002 6. - 8. septembra Petek, 6. septembra Glavni trg, Šutna Začetek sejemske prodaje ob 9. uri Obrtna zbornica ob 16. uri Galerija Veronika ob 18. uri dnevi narodnih noš Glavni trg ob 19. uri Glavni trg ob 20. uri Trg prijateljstva od 20. do 1. ure Odprtje razstave obrti in podjetništva Odprtje razstave likovnih del s slikarske kolonije Velika planina - zaklad narave 2002 Promenadni koncert Mestne godbe Kamnik Zabavni večer z ansamblom Viharnik Študentska scena / Ročk večer Nastopajo: Dayout, Lara Baruca in Nude Organizacija: Študentski klub Kamnik Modna revija pletenin Špenko Zabavni večer z ansamblom bratov Poljanšek Sobota, 7. septembra Glavni trg, Šutna Začetek sejemske prodaje ob 9. uri Glavni trg Promenadni koncert godbe Trofaiach (Avstrija) ob 18. uri Glavni trg ob 20.15 Glavni trg ob 21. uri Trg prijateljstva Študentska scena / Etno večer od 20. do 1. ure Nastopajo: Ana Pupedan, Kontrabant Organizacija: Študentski klub Kamnik Nedelja, 8. septembra Glavni trg Promenadni koncert godbe Šentjernej ob 10. uri ob 10.30 Nastop Folklorne skupine Društva upokojencev Kamnik, skupaj z ljudskimi pevkami ob 11. uri Nastop tamburaške skupine »Kašarji«, Žirovnica-Breznica ob 11.30 Nastop Folklorne skupine Bolnišnica Ruj, DPD Svoboda Ruj ob 12. uri Nastop Vokalno-instrumentalne skupine OŠ Stranje TRADICIONALNA POVORKA NARODNIH NOS Vlado Kreslin in Beltinška banda Ulice Kamnika ob 15. uri Glavni trg ob 15.45 ob 16. uri Nagovor kamniškega župana Antona Toneta Smolnikarja ' 'Jl '- VladbKrdšlin In Beltiriška banda Glavni trg Zabava z ansamblom Nagelj ob 18. uri Spremljajoči program: Sobota, 7. septembra, ob 9. uri 3. turnir občine Kamnik v golfu Igrišče Golf Arboretum Volčji potok Sobota, 7. in nedelja 8. septembra Razstava likovnih del s slikarske kolonije od 9. do 19. ure Velika planina- zaklad narave 2002 Galerija Veronika, Kamnik Petek, 6. ■ nedelja, 8. septembra Razstava malih živali od 9. do 19. ure Organizacija: Društvo gojiteljev malih živali Dvorišče OŠ 27. julij, Kamnik Kamnik-Domžale-Mengeš Sobota, 7. in nedelja, 8. septembra Tradicionalna razstava koz od 8. do 19. ure Organizacija: Kozjerejsko društvo Kamnik Sejmišče ob Cankarjevi cesti, Kamnik Sobota, 7. in nedelja, 8. septembra Razstava obrti in podjetništva od 9. do 19. ure Območna obrtna zbornica Kamnik sobota, 7. septembra od 14. do 16. ure frizerske storitve (barvanje, striženje) brezplačno od 10. do 12. ure prikaz izdelovanja skodel od 12. do 14. ure izdelovanje pećnice od 14. do 16. ure izdelava uporabne keramike nedelja, 8. septembra od 10. do 12. ure frizerske storitve (barvanje, striženje) brezplačno, prikaz izdelovanja skodel, izdelovanje pećnice, izdelava uporabne keramike V času prireditve bo Mali grad odprt od 10. do 19. ure. Vstop brezplačen! Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net: http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik; Prijave in inf. tel.: 041 /957 609 (Helena) TEČAJI. DELAVNICE. DRUŽENJA • Plesna HIP-HOP delavnica (breakdance, electric boogie) • FOTO tečaji za vse starosti • lx tedensko-DRUŽENJE FILATELISTOV • 1 x tedensko - DRUŽENJE ZBIRALCEV POKEMONOV, MAGIC KART. Nedelja. 22. septembra ■ DAN BREZ AVTOMOBILA Družinski izlet v SAMOTNI MLIN Kamniški občan - Izdajatelj Bistrica, (J.o.o.. Kamnik. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8.5%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesećno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./faks: 01/83-91-311,041/662-450. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo - TČR. dd., tisk Set d.d.. Ljubljana dne 4. 9. 2002 Kamniški OBČAN O DELU OBČINSKE UPRAVE 5. septembra 2002 3 Pomemben sporazum za razvoj Velike planine (Nadaljevanje s 1. strani) Vsebina pogodbe izhaja iz sedanjega lastniškega stanja in nakazuje rešitve v vmesnem obdobju, ko denacionalizacijski postopek še ni končan. Njen namen je, da bi vsi trije podpisniki imeli možnost kar najbolj racionalne izrabe oziroma gospodarjenja z zemljiščem na Veliki planini. Gre za okrog 70 hektarjev površin od skupaj 350 ha, na Sklicana 5. izredna seja občinskega sveta Svetniki o vračanju vlaganj v telefonijo Župan Tone Smolnikar je za sredo, 4. septembra, sklical 5. izredno sejo občinskega sveta. Občinski svetniki bodo obravnavali štiri zadeve. Zaradi volitev novih svetov krajevnih skupnosti (volitve bodo 10. novembra) bodo spremenili odlok o določitvi območij KS in volitvah v svete KS v občini Kamnik, spremenili bodo tudi sklep o postopku za določitev kandidata za člana Državnega sveta Republike Slovenije in o volitvah predstavnikov Občine Kamnik v volilno telo volilne enote, po skrajšanem postopku pa bodo sprejeli tudi Odlok o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Sklepali bodo še o izplačilu iz sredstev proračunske rezerve za odpravo posledic letošnjega neurja na lokalnih cestah v višini okrog 7 milijonov SIT. UREDITEV TRGA TALCEV Sedanja ureditev Trga talcev sega v leto 1972, ko je bila po zamisli arhitekta Bojana Schlegla urejena ploščad s spomenikom v obliki fontane. Na spominskem obeležju so bila vklesana imena talcev, ki so jih konec junija 1942 okupatorji obesili pred takratno pošto. Spomenik je oblikovan v obliki vodometa s simboličnim cvetom, iz katerega pada osem curkov vode, kar simbolično spominja na nesrečno usodo osmih talcev. Na istem trgu je postavljen tudi spomenik generalu in pesniku Rudolfu Maistru. Zanimivo je, da je bilo že v srednjem veku na tem območju, ki predstavlja vstop v staro mestno jedro, srednjeveško morišče. Občina Kamnik se je pred časom odločila, da je ureditev območja trga talcev ena izmed prednostnih nalog prenove ožjega mestnega prostora. Novo podobo širšega prostora Trga talcev bo določil urbanistično-arhitekturni natečaj, odprt do vseh rešitev, ki bodo na urbanistični in arhitekturni ravni upoštevale vse značilnosti mestnega prostora ter podale kakovostno idejno rešitev parterne ureditve širšega območja Trga talcev. Območje urejanja ohsega ploščad s parkiriščem, vodometom in spomenikom med trgovino Vele in Medvedovo ulico ter ožje območje ob Poti na Poljane, kjer so poleg Kmetijske zadruge nanizane še pritlične stavbe. Te so nekoč služile za dom revnim dninarjem, ki niso imeli meščanske korporacijske pravice. Prepričani smo, da bo novo urejeno področje prineslo mestu Kamnik nova prizorišča, ki bodo poživila mestni utrip ob nekdanjih severnih vratih v srednjeveški Kamnik. Helena S. Kovač, arhitekt Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik objavlja Splošni javni anonimni natečaj Urbanistično-arhitekturna ureditev območja »Trga talcev« v Kamniku Namen natečaja je pridobitev kvalitetne idejne rešitve za par-terno ureditev območja Trga talcev v Kamniku. Območje ureditve zajema ploščad s fontano in parkirišče ob Medvedovi ulici ter ožje območje ob Poti na Poljane. Idejna rešitev mora biti izvedena v skladu s projektno nalogo, ki je sestavni del nate-čajnega gradiva. Na natečaju lahko sodelujejo vsi občani s stalnim prebivališčem na območju Republike Slovenije in želijo ustvarjalno prispevati k ureditvi območja oziroma lahko ponudijo ustrezno urbani-stično-arhitektumo rešitev. Natečaj se začne z objavo v Kamniškem občanu, dne 5. septembra 2002, zainteresirani udeleženci natečaja se za nate-čajno gradivo lahko prijavijo do vključno 20. septembra 2002 po el. naslov qeoplan@qeoPlan.si oz. po tel. 8319-450 (GEO-PLAN d.o.o. Kamnik). Gradivo, ki vključuje projektno nalogo in pravilnik s splošnimi pogoji natečaja, bodo prejeli v klasični ali elektronski obliki. Pisna vprašanja v zvezi z natečajem lahko na-tečajniki posredujejo na omenjeni naslov do vključno 27. septembra 2002. Rok za oddajo natečajnih del je 14. oktober 2002, naslov za oddajo je: Občina Kamnik - Oddelek za okolje in prostor, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Natečajna dela morajo biti oddana v trdih zapečatenih ovojih z označeno šifro avtorja ter pripisom Natečaj -Trg talcev Kamnik »ne odpiraj«. Sedemčlansko komisijo sestavljajo predstavniki razpisovalca natečaja, stroke, občanov Kamnika in Zavoda za spomeniško varstvo. Ocenjevalna komisija bo svoje delo končala predvidoma do konca oktobra 2002. Razpisovalec natečaja bo na podlagi rezultatov natečajne komisije razdelil nagradni sklad v skupni brutto vrednosti 650.000,00 SIT, ki bo glede na odločitev komisije razdeljen med največ tri izbrane natečajne elaborate. Razpisovalec natečaja bo nagrade izplačal predvidoma do 1.12.2002. katerih so žičniške naprave, smučišča in pripadajoči objekti, Pašni skupnosti še niso bile vrnjene. V pogodbi je določeno, da se v primeru, če bodo tudi ta zemljišča vrnjena Pašni skupnosti, občina, družba ali katerikoli novi najemnik obvezuje, da bo za uporabo zemljišč za smučišča plačeval letno po 1500 evrov v tolarski protivrednosti. Pomembno je, da so se s to pogodbo uredila bodoča razmerja in medsebojni odnosi, ne glede na izid denacionalizacij-skcga postopka. Tako bo v primeru, če bo lastnik zemljišč postala občina Kamnik, Pašna skupnost pridobila brezplačno trajno pašno pravico, če pa bi lastnik zemljišč z denacionali-zacijsko odločbo postala pašna skupnost, pa bo občina dobila trajno služnost uporabe smučišč. Če bo občina oziroma družba Velika planina v skladu s prostorskimi akti potrebovala določeno zemljišče, na primer za gradnjo motela v Tihi dolini, za vrtino v Tihi dolini, za dvosedežnico ali štirisedežnico ter športne objekte na Zelenem robu in Šimnovcu, bosta Pašna skupnost in Občina sklenili kupoprodajno pogodbo, pri čemer bo prodajna cena znašala 25 EUR za m2 nezidanega stavbnega zemljišča. Pašna skupnost tudi soglaša, da se ceste, ki so z veljavnim občinskim odlokom opredeljene kot javne ceste, takoj vpišejo kot javno dobro. Pašna skupnost bo občini priznala brezplačno služnost na zemljiščih, po katerih potekajo komunalni vodi in naprave, med katere sodijo tudi črpališče in zbiralniki vode za zasneževanje. Franc Šimenc, predsednik Pašne skupnosti Velika planina, je poudaril, da je bilo doslej preveč nezaupanja tako z ene kot z druge strani.« S to pogodbo so se zadeve uredile v obojestransko korist brez fig v žepu. Pašni skupnosti gre predvsem za razvoj planine in nam vsem skupaj je v interesu, da se s te planine končno tudi nekaj iztrži. Čeprav nismo soglašali z namenom občine, da razglasi pol Velike planine za športne objekte občinskega pomena in mi zaradi tega zemljšča ne bi dobili vrnjenega v naravi, je vendarle treba priznati občini, da je plačala stroške geodetske odmere zemljišč (okrog 3 milijone SIT), kar bi sicer morala plačati pašna skupnost kot denacionalizacijski upravičenec. Mi smo za srnučarijo in turizem na Veliki planini, je bila pa ta zemlja nekoč naša in ne vidimo razloga, zakaj sedaj ne bi bila. Upam, da bo to, kar smo danes podpisali, tudi uresničeno. Moramo sodelovati z roko v roki.« Stane Kavčič, direktor družbe Velika planina, pa je pristavil, da brez te pogodbe praktično ne bi pridobili nobenega novega vlagatelja v družbo. Z ureditvijo razmerij bo bistveno lažje. Lansko leto so imeli že nekaj interesentov, ko pa so slišali za neurejene lastninske odnose, se je zadeva za njih končala. »Ne poznam človeka na tem svetu, ki bi kupil in vlagal samo v žičnice, kar je seveda čista izguba. Samo različne spremljajoče turistične in druge dejavnosti lahko prinašajo dobiček in tako pokrivajo primanjkljaj na žičnicah,« pravi Kavčič. Ko so si na koncu podpisniki tega pomembnega sporazuma segli v roke, so izrazili skupno željo, da bi njegova uresničitev čimprej pognala turistični razvoj Velike planine ... FRANC SVETELJ Plakatiranje v času volilne kampanje Na podlagi zakona o volilni kampanji je Ivan Pristovnik, direktor občinske uprave, izdal sklep, s katerim je določil način in pogoje plakatiranja za redne volitve v letu 2002 (volitve občinskega sveta, župana, predsednika republike). Plakatna mesta, na katerih lahko organizatorji brezplačno lepijo plakate z volilno propagandnimi sporočili, so določena v posebnem grafičnem prikazu. Oglaševanje je dovoljeno na plakatnih stebrih in panojih v izmerah največ 120 X 100 cm. Organizatorji morajo najpozneje do 2. oktobra letos na občinskem oddelku za gospodarske javne službe zaprositi za pridobitev plakatnih mest. Vsakemu organizatorju pripadata dve plakatni mesti. O izbiri plakatnih mest pa se dogovorijo organizatorji sami. Poleg plakatnih mest, določenih v grafičnem prikazu, bosta na voljo tudi oglasna stebra na Glavnem trgu in na tržnici ob Maistrovi ulici. Vsak organizator ima na voljo sorazmerni del prostora. Soglasje za plakatiranje zunaj navedenih brezplačnih plakatnih mest pa dajejo upravljalci reklamnih tabel, stavb, drugih objektov in zemljišč proti plačilu in po pridobitvi dovoljenja občinskega upravnega organa. Organizatorji so dolžni najpozneje v petnajstih dneh po dnevu glasovanja svoje plakate odstraniti, sicer bo to storila občina Kamnik na stroške organizatorja. OBČINA KAMNIK ponovno objavlja ZBIRANJE PONUDB za oddajo objekta »Stari grad« v najem V delu objekta je mogoče pričeti s takojšnjim opravljanjem gostinske oz. turistične dejavnosti, na ostalih površinah je potrebno izvesti adaptacijska dela. Ponudniki morajo v vlogi opredeliti dejavnost, ki bi jo izvajali v objektu, upoštevajoč pri tem namembnost samega objekta ter navesti višino najemnine, ki so jo pripravljeni mesečno plačevati. Vlogi morajo ponudniki priložiti naslednja dokazila: I. dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti (fizične osebe: dokazilo o vpisu v register samostojnih podjetnikov; pravne osebe: izpisek iz sodnega registra); II. potrdilo o plačanih davkih in prispevkih; III. program dejavnosti, skupaj z okvirnim terminskim planom adaptacije prostorov; Ponudbe s prilogami lahko ponudniki pošljejo do vključno 23. 09. 2002 priporočeno na naslov: Občina Kamnik, Komisija za oddajo poslovnih prostorov v najem, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, s pripisom »za javni razpis«. Vse ostale informacije lahko ponudniki dobijo na Občini Kamnik, tel. št. 83 18 125 (g. Ivan Pristovnik) OBČINA KAMNIK Vi sprašujete, župan odgovarja Nekateri občani Novega trga sprašujejo, kako je Občina Kamnik pristopila k reševanju posledic neurja, ki je zajelo našo občino 24. julija letos. Območje mesta Kamnik in bližnjo okolico je zajelo močno neurje in povzročilo precejšnjo materialno škodo na infrastrukturnih, stanovanjskih in gospodarskih objektih, Močan naliv je trajal približno l uro in 15 minut, kar je bilo dovolj, daje na manjših hudournikih, ki imajo zalivna območja velika dober kvadratni kilometer, prišlo do odtokov visokih voda in tudi do učinkov povratnih 100-letnih voda in s tem povezanih erozijskih posledic. Neurje je prizadelo hudournike Pijavšnik, Polter, »Pod Skal-co«, Zgornji tok Rovščice in Porebrščico. Posledice njihovega »divjanja« so bdi poplavljeni kletni prostori stanovanjskih enot, poslovnih prostorov pomembnejših infrastrutkrunih objektov (Zdravstveni doni, Zavod za usposabljanje invalidne mladine, Srednješolski center Rudolfa Maistra...). Posledice visokih voda in plaviti so bili nanosi zemljin, mulja, kamenja in lesa, kar je še dodatno povzročilo razlitje hudourniških korit na okoliška zemljišča. Še posebej so bila prizadeta območja Krajevnih skupnosti Novi trg, Center, Perovo, Mekinje in Nevlje. Komisija za ocenjevanje škode, ki jo je imenoval župan, sije ogledala in dokumentirala nastalo škodo. Komisijo so sestavljali predstavniki Ministrstva za okolje, prostor in energijo, občinske uprave, Podjetja za urejanje hudornikov iz Ljubljane in Komunalnega podjetja Kamnik. Vzporedno z ocenjevanjem posledic neurja so pristojne službe interventno odpravljale najnujnejše škode zaradi zal i tja objektov in poškodb na komunalnih objektih in napravah. Podatki o povzročeni škodi na komunalni infrastukturi in na hu-dorniških strugah (potok Nevljica, Pijavščica in Polter) so bili posredovani Ministrstvu za okolje, prostor in energijo-Agenciji za okolje in Ministrstvu za obrambo - Upravi za obrambo Ljubljana. Vrednost škode na stanovanjskih objektih, komunalnih objektih in napravah, na lokalnih in drugih nekategoriziranih cestah je bila ocenjena na več kot 100 milijonov tolarjev. Ob tem je treba poudariti, da bi bile posledice bistveno manjše, če bi se izvajala redna vzdrževalna dela na vseh vodotokih, za katere je sicer pristojna »država«. Žal se nujni sanacijski ukrepi v pretežni meri financirajo iz sredstev že tako »skromnega« občinskega proračuna. Občina namenja vsako leto več kot 50 milijonov tolarjev za odpravo posledic elementarnih nesreč, kar pa seveda v nobenem primeru ne zadošča za izvedbo vseh potrebnih sanacijskih ukrepov. Naj ob tem poudarim, da še vedno niso dokončno sanirane vse škode po naravni nesreči iz leta 1998 in 1999. Občinska uprava si bo prizadevala, da bi pristojne republiške institucije namenile več sredstev za izvajanje rednega vzdrževanja vodotokov, predvsem pa za zamenjavo neustreznih prepustov in za izgradnjo vodnih objektov, ki bi zadrževali naplavine in navlako ob neurjih. Prav tako bo zahtevala izvedbo regulacije hudournikov Pijavšnik, Polter, Rovščice in Porebrščice. ŽUPAN TONE SMOLNIKAR Koncesijska pogodba s Publicusom Za novo kvaliteto na področju ravnanja z odpadki Župan Tone Smolnikar in Igor Blatnik, vodja komerciale pri Publi-cusu s pooblastilom direktorja Publicusa Željka Šorca, sta 22. avgusta na občini Kamnik podpisala koncesijsko pogodbo o opravljanju gospodarske javne službe ravnanja z odpadki v občini Kamnik. Koncesionar Publicus, kije že doslej kot podizvajalec Komunalnega podjetja Kamnik opravljal to dejavnost, je bil izbran na podlagi javnega razpisa za dobo 10 let. Kot predmet ravnanja z odpadki je v pogodbi opredeljeno ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na izvoru njihovega nastajanja, ločen prevoz, posameznih frakcij, sortiranje, pretovarjanje, skladiščenje in kompostiranje v Centru za ravnanje z odpadki Suhudole, vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo oz. predelavo itd. Ob podpisu pogodbe so župan Smolnikar in ostali predstavniki občine Kamnik posebej poudarili uresničitev sklepa občinskega sveta o postavitvi prve skupine ekoloških otokov v dveh mesecih po podpisu pogodbe. Tako bo prvi paket ekoloških otokov od Šmarce do Nevelj zagledal luč sveta do konca oktobra letos. Nato pa bodo do konca letošnjega leta otoke za ločeno zbiranje odpadkov postavil še na preostalem območju občine. Po normativih naj bi bil en ekološki otok za potrebe 500 prebivalcev. Kot je povedal Bojan Mlakar, vodja oddelka za okolje in prostor, bo za izvedbo teh otokov potrebna priglasitev del, stremeli pa bodo za tem, da ob čimveč otokov stalo na javnem dobro oziroma na zemljišču, ki je last občine. Zupan Tone Smolnikarje poudaril, da mora ureničevanje pogodbe pomeniti novo kvaliteto na področju ravnanja z odpadki, saj je doslej na tem področju vladal precejšen nered, ki ga ni mogoče več prenašati. Naloga Publicusa je tudi, da več stori za ekološko osveščanje 27000 prebivalcev naše občine. FRANC SVETELJ Župan Tone Smolnikar in Igor Blatnik, predstavnik Publicusa ob podpisu pomembne pogodbe o ravnanju z odpadki. 4 5. septembra 2002 OBČINSKI SVET - STRANKE Kamniški OBČAN Iz dela občinskega sveta občine Kamnik 1998 - 2002 (1) Občinski svet v drugem štiriletnem obdobju Konec letošnjega leta bo potekel štiriletni mandat sedanjim občinskim svetnikom in županu. Zato bomo v nedeljo, 10. novembra, poleg predsednika države spet izvolili 29 svetnikov, članov občinskega sveta občine Kamnik in župana občine Kamnik. Čeprav smo vsa štiri leta v našem časopisu spremljali vseh 29 sej in druge dogodke v zvezi z delom najvišjega organa odločanja v naši občini, smo se odločili, da ob izteku mandatne dobe pripravimo krajši pregled delovanja občinskega sveta, ki bo v strnjeni obliki, tudi s številčnim prikazom, predstavil pomembno delo, ki so ga občinski svetniki in svetnice skupaj z občinsko upravo opravili v preteklih štirih letih. Objavili ga bomo v nekaj nadaljevanjih v septembru in oktobru. Zaradi zoženja občine ožji občinski svet Sedanji občinski svet kot najvišji organ odločanja v občini je sestavljalo 25 svetnikov in 4 svetnice, skupaj torej 29, kar je za dva manj kot v prvem mandatnem obdobju (1994-1998). Pred lokalnimi volitvami leta 1998 se je namreč del občine Kamnik osamosvojil in preoblikoval v novo občino Komenda. Na lokalnih volitvah 22. novembra 1998 je bilo v občinski svet izvoljenih 29 svetnikov in svetnic. Na podlagi mandatov, ki so jih volilci dosodili posamez- nim strankam, je Liberalna demokracija Slovenije na osnovi 29,5% oddanih glasov prejela 10 mandatov, Socialnodemokratska stranka (21,8% glasov) 7 mandatov, Slovenski krščanski demokrati (17,4% glasov) 5 mandatov, Slovenska ljudska stranka (12,2% glasov) 4 mandate, Združena lista socialnih demokratov (8,4% glasov) 2 mandata in Demokratična stranka upokojencev (3,3% glasov) 1 mandat. Sedanji občinski svet se je konstituiral na prvi seji 22. decembra 1998, s tem pa je občinskim svetnikom prejšnjega sestava prenehal mandat. Poglejmo še, kako so bili poleg Občina Kamnik na podlagi 9. čl. Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil v občini Kamnik (Ur. list RS, št. 27/94) objavlja JAVNI RAZPIS A) ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL MLADIM DRUŽINAM 1) Posojila so namenjena mladim družinam za: - nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja; - za rekonstrukcijo ali prenovo stanovanjske hiše ali stanovanja; - za pridobitev novih stanovanjskih površin (nadzidava, prizidava). Opomba: za mlado družino se šteie družina z vsai enim otrokom, v kateri nobeden od staršev v letu 2002 še ne bo dopolnil 37 let. 2) Pri obravnavi vlog prosilcev se bodo upoštevala naslednja merila: - stanovanjske razmere; - socialni položaj; - ekonomski položaj; - zdravstvene razmere. 3) Splošni pogoji, ki jih morajo prosilci izpolnjevati: - da so državljani Republike Slovenije; - da imajo stalno prebivališče v občini Kamnik in da na naslovu dejansko prebivajo; - da se objekt, za katerega se bodo sredstva namenila, nahaja na območju občine Kamnik; - da prosilec ali kdo izmed njihovih ožjih družinskih članov ni lastnik primernega stanovanja, katerega je odkupil po določbah Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91, 21/94 in 23/96 ter 1/00). Opomba: primerno stanovanje po Stanovanjskem zakonu je tisto stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje, sanitarnih prostorov in predsobe še toliko spalnega prostora, da zadošča stanovanjskim potrebam lastnika oz. najemnika in njunih ožjih družinskih članov, če živijo z lastnikom oz. najemnikom v skupnem gospodinjstvu. Šteje se, da spalnica zadošča za dve osebi, kabinet pa za eno osebo.; - da so kreditno sposobni. 4) Prosilci morajo oddati vloge na predpisanem obrazcu, ki mora biti v celoti izpolnjen. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo, skladno s tarifno številko 1 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00, 44/00, 81/00, 33/01, 41/01 in 45/01 ter 42/ 02), kar znaša 850,00 SIT. Obrazec je prosilcem na voljo v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju). K vlogi je potrebno priložiti še: - pri notarju overjeno kupoprodajno pogodbo (v primeru nakupa stanovanja oz. hiše); - veljavno gradbeno dovoljenje ali veljavno odločbo o priglasitvi del; - zemljiškoknjižni izpisek za parcelo, na kateri se nahaja objekt in za katerega se bo uporabilo posojilo (dokument ne sme biti starejši od 30 dni); - potrdilo o državljanstvu; - potrdilo o osebnem dohodku oz. potrdilo o drugih prejemkih za leto 2001 za vse družinske člane (pokojnine, honorarno delo); - potrdilo pristojne zdravstvene organizacije, če prosilec navaja, da so v družini težke kronične bolezni ali invalidnosti. 5) Doba vračanja odobrenega posojila je 10 let. Obrestna mera za posojilo je T + 1 %. Stroški zavarovanja in sklenitev pogodbe bremenijo posojilojemalca. Višina posojila je odvisna od kreditne sposobnosti posojilojemalca, predračunske vrednosti in števila upravičenih prosilcev. Posojilo, ki bo dodeljeno občanu, ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti za namen, za katerega bo uporabljen. 6) Rok za oddajo vlog in postopek dodeljevanja posojila: Občani, ki želijo pridobiti posojilo in izpolnjujejo pogoje tega razpisa, morajo oddati vlogo z zahtevanimi prilogami na posebnem obrazcu v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik, najkasneje do vključno 4. 10.2002. Nepopolne vloge in prepozno prispele vloge ne bodo obravnavane. Po zaključku razpisa bo komisija, ki jo imenuje direktor Občinske uprave, obravnavala popolne vloge in pripravila listo upravičencev ter predlagane zneske posojil. O odobritvi bo odločala Občinska uprava s sklepom, ki ga bo prosilcem posredovala najkasneje v roku 30 dni po zaključku razpisnega roka. B) ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL ZA OBNOVO STARIH HIŠ V ZAŠČITENEM MESTNEM JEDRU IN OSTALIH SPOMENIŠKO ZAŠČITENIH OBJEKTOV Posojila so namenjena za vzdrževanje, prenovo in revitalizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov v zaščitenem mestnem jedru in ostalih spomeniško zaščitenih objektov. Doba vračanja odobrenega posojila je 8 let. Obrestna mera za posojilo je T + 1 %. Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo, skladno s tarifno številko 1 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00, 44/00, 81/00, 33/01, 41/01 in 45/01 ter 42/02), kar znaša 850,00 SIT. Prosilci morajo oddati vlogo na predpisanem obrazcu, ki ga dobijo v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju) in predložiti še: potrdilo pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, Tomšičeva ulica 44, Kranj, da je objekt spomeniško zaščiten; - potrdilo o lastništvu objekta, ki se bo obnavljal in - veljavno gradbeno dovoljenje ali odločbo o priglasitvi del. Pri obravnavi vlog se dodatno vrednotijo dela, ki predstavljajo energetsko zaščito objektov. Rok za oddajo vlog in postopek dodeljevanja posojil je enak kot za posojila mladim družinam. Dodatne informacije je mogoče pridobiti na oddelku za okolje in prostor Občine Kamnik (tel.št. 8318-104, 8318-118). ' ANTON TONE SMOLNIKAR ŽUPAN OBČINE KAMNIK strankarske pripadnosti svetnikov v občinskem svetu zastopani posamezni kraji oziroma območja: V 1. volilni enoti (krajevne skupnosti od Nevelj do Motnika) so bili v občinski svet izvoljeni: Anton Rajsar - SDS, Iztok De-bevec - LDS, Anton Hočevar -SLS, Janez Leskovec - SKD, Franc Spruk - SDS in Marjan Semprimožnik - LDS, 2. volilno enoto (krajevne skupnosti Tunjice, Mekinje, Go-dič, Kamniška Bistrica in Črna) so v občinskem svetu zastopali: Srečko Repanšck - SDS, Rudolf Capuder - LDS, Janez Krt (od 7. seje OS Damjan Hančič) -SKD Franc Pogačnik - SLS, Gregor Koncilja - LDS in Miroslav Petek - SDS, iz 3. volilne enote (krajevne skupnosti Duplica, Šmarca, Volčji potok) so bili v občinskem svetu Brigita Grad - SDS, Branislav Go-lubovič - LDS, Ivana Jerman (od 27. seje OS Nuša Svete) - LDS, Ivan Sekavčnik - SKD, Marjan Bergant - ZLSD, Marjan Sehnabl - DESUS in Franc Orešnik - LDS, Podžupana Demitrij Perčič (LDS) in Anton Hočevar (SLS) svojo funkcijo opravljata nepoklicno in sta nadomeščala župana tudi pri vodenju sej. iz 4. volilne enote (krajevne Janez Repanšek SLS, ZLSD in DESUS, se je na tej podlagi izoblikovala tudi koalicija, ki je štela 17 svetnikov od skupno 29 svetnikov, torej je imela večino v občinskem svetu. Občinski svet je na svoji drugi seji 3. februarja 1999 na predlog župana imenoval za podžupana Antona Hočevarja iz SLS in Demitrija Perčiča iz LDS, ki svojo dolžnost opravljata nepoklicno. Svetniki opozicije (SDS in SKD) se glasovanja o imenovanju podžupanov niso udeležili, ker so menili, da bi moral biti en podžupan iz vrst SDS kot druge stranke po številu svetnikov in ker ni bil sprejet njihov predlog o tajnem glasovanju. Svetniki so namreč o podžupanih glasovali javno. Medtem ko je v prejšnjem mandatu občinski svet iz svojih vrst izvolil predsednika sveta, pa je v skladu z novim občinskim statutom seje sedanjega občinskega sveta skliceval in vodil župan, pri vodenju pa sta mu pomagala podžupana. Odbori in komisije - pomoč obč. svetu Za preučevanje posameznih področij in za pripravo odločitev o politiki na teh področjih je občinski svet z odlokom imenoval več sedemčlanskih delovnih teles. Tako je občinski svet imenoval Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo je vodil Gregor Koncilja (LDS). Komisijo za vloge in pritožbe je vodil Franc Orešnik (SLS), Sta-tutarno-pravni komisiji jc predsedoval IgorPod-brežnik (SDS), Komisijo za preventivo in vzgojo v cestnem prometu jc vodil skupnosti Kamnik - Center, Novi trg, Perovo, Zaprice in Podgorje) pa so bili svetniki Igor Podbrež-nik - SDS, Janez Repanšek -SDS, Demitrij Perčič - LDS, Andrej Skodlar - LDS, Klavdij Ko-derman - LDS, Marjeta Humar - SKD, Tatjana Rot Djalil -ZLSD, Olaf Grbec - LDS, Dušan Jesenik - SLS in Janez Stražar -SKD. Ob volitvah župana in imenovanju podžupanov: oblikovanje koalicije in opozicije Sedanji župan Anton Tone Smolnikar (župansko dolžnost opravlja že drugi mandat zapored) je bil izvoljen v drugem krogu županskih volitev 6. decembra 1998. Ker so v drugem krogu županskih volitev kandidata za župana Toneta Smolnikarja podprle politične stranke LDS, (SDS), odbor za kmetijstvo in gozdarstvo Franc Pogačnik (SLS), odbor za podjetništvo in turizem Klavdij Koderman (LDS), odbor za prostor in komunalno ureditev Marjan Sehnabl (DESUS), odbor za varovanje okolja Brane Golu-bovič (LDS), odbor za družbene dejavnosti Tatjana Rot Djalil (ZLSD) in odbor za gospodarjenje z družbenim premoženjem Janez Stražar (SKD). Poleg tega sta župana občin Kamnik in Komenda sporazumno imenovala Svet za izboljšanje varnosti občanov na območju občine Kamnik in občine Komenda z osmimi stalnimi in osmimi nestalnimi člani. Občinski svet občine Kamnik pa je imenoval tudi petčlanski svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin. (prihodnjič dalje) FRANC SVETELJ Popravek V prejšnji številki Kamniškega občana je v članku z naslovom Pred tretjimi volitvami župana in občinskih svetov pomotoma izostal odgovor SDS na vprašanje »Če imena še nimate, zapišite vsaj kriterije, ki bi jih moral izpolnjevati kandidat za Župana občine Kamnik«. Odgovor SDS - Socialdemokratske stranke - občinskega odbora Kamnik se glasi: »V občinskem odboru SDS smo začeli z razpravo o volilnem programu, kije tudi osnova in vizija za bodoče delo. Po teh kriterijih se bomo tudi odločali o kandidatu za župana, ki bo pripravljen in sposoben program tudi izvajati. Verjamemo, da nam bo v koaliciji »Slovenija« (SDS in Nova Slovenija) kot edini alternativni sedanji oblasti uspelo najti primernega kandidata, seveda pa bodo o zaupanju našim prizadevanjem odločali volivci«. Avtorjem odgovora in bralcem se za napako opravičujem! F. SVETELJ DOMŽALE Ljubljanska cesta 110 tel./faks: 01 /724-30-89 www.poliglot.si pričetek tečajev: 23.9.2002 vpis: do 18. 9. 2002 TEČAJI TUJIH JEZIKOV Občinski svetniki so na drugi seji Občinskega sveta 3. februarja 1999 poleg imenovanja podžupanov sprejeli tudi pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev, dopolnili odlok o občinski upravi, imenovali Nadzorni odbor občine Kamnik in delovna telesa občinskega sveta. (Na levi svetniki SKD, za njimi svetniki SDS, v sredini svetniki SLS, za njimi svetniki ZLSD in DESUS, na desni svetniki LDS). Ustanovljen Lokalni odbor SMS Kamnik Mladi v Občini Kamnik smo prišli do spoznanja, da ne moremo le opazovati in kritizirati vsega, kar se odvija okrog nas v nasprotju z našim prepričanjem in željami. Zavedamo se, da lahko le z aktivnim vključevanjem v politične, gospodarske, kulturne in druge dogodke v Občini Kamnik nekaj spremenimo. Rezultat tega je ustanovitev lokalnega odbora Stranke mladih Slovenije Kamnik (LO SMS Kamnik), ki je bil ustanovljen 26. 7. 2002 na Ljubljanski 40 na Duplici pri Kamniku. Ustanovitvenega zbora sta se udeležila tudi predstavnika s sedeža stranke SMS, poslanec Bogomir Vnučec in vodja volilnega štaba Anton Noner. G. Vnučec je kot glavni govornik predstavil Stranko mladih Slovenije, njen program in aktivnosti, ki jih izvajajo kot parlamentarna stranka, njihova prizadevanja za ukinitev obvezne vojaške dolžnosti, predlog o posvetovalnem referendumu glede zveze NATO in se dotaknil tudi splošne gospodarske in politične situacije v Sloveniji. G. Noner je na kratko predstavil priprave na bližajoče se lokalne volitve. Sodelovanje na njih je tudi eden naših glavnih ciljev, saj se bomo z izvolitvijo predstavnikov naše stranke v občinski svet lahko aktivno vključili v reševanje problemov naše občine. Po uvodnih besedah smo navzoči člani izvolili petčlanski izvršni odbor SMS Kamnik, v katerem smo predsednik Sandi Uršič iz Črne, podpredsednica Ksenija Kodra iz Zg. Tuhinja, tajnik Marko Gradišek iz Kamnika ter člana Robert Prosen z. Duplice in Aleš Zobavnik iz Šmarce. Z ustanovitvijo LO SMS Kamnik smo postavili temelje za aktivno vključevanje mladih v dogajanje v naši občini in vabimo vas, da se nam pridružite v naših prizadevanjih za reševanje problemov v naši občini, ki jih na žalost ni malo. Lokalni odbor Stranke mladih Slovenije Kamnik je uprt naprej, zato se ne bomo zavzemali le za reševanje problemov v naši občini, ki jih na žalost ni malo. Lokalni odbor Stranke mladih Slovenije Kamnik je uprt naprej, zato se ne bomo zavzemali le za reševanje problemov mladih v Občini Kamnik, pač pa bomo posvetili pozornost vsem občanom. Želimo biti kritični do vseh problemov, ki se bodo v prihodnosti pojavili in želimo, da se naša mnenja bolj upoštevajo in da se nam dopusti sodelovanje pri odpravljanju težav. Z delom in aktivnim vključevanjem v dogajanje naše občine se bomo trudili, da se bo pod našimi prelepimi planinami začelo življenje pod boljšimi pogoji in da bodo ljudje imeli več možnosti za zaposlitev. Mladim je potrebno zagotoviti taT?5lT9k,pogoje, da po končanem izobraževanju ne bodo zapuščali naših krajev. Zavzemali se bomo za reševanje stanovanjske problematike, za kulturno in športno povezanost med ljudmi, za izboljšanje možnosti otroškega varstva, torej za boljšo prihodnost nas mladih in vseh, ki se tako počutijo in nas podpirajo. Dosedanji člani LO SMS Kamnik vabimo vse mlade in mlade po srcu, da se nam pridružite in s svojimi idejami pripomorete h graditvi naše skupne prihodnosti. Zavedamo se, da vrhunec našega življenja šele prihaja in zato je prihodnost še posebej naša skrb. Oblikujemo jo skupaj. SANDI URŠIČ Predsednik LO SMS Kamnik mam Ustanovitev LO SMS Kamnik: od leve proti desni Sandi Uršič - predsednik, Bogomir Vnučec - poslanec DZ in Anton Noner - vodja volilnega štaba SMS PGD Nevlje odda v najem poslovni prostor v gasilskem domu na Vrhpoljah velikost 35 m2 Informacije: 031/605-365. Kamniški OBČAN PO NAŠIH KRAJIH 5. septembra 2002 Na Vranji Peči ni več gradu, je le še pečina LETOS KREPKO ZA VIHALI ROKA VE Vranja Peč ima slikovito, prisojno in zavarovano lego na vzhodnem delu Palovške planjave. Tla so za kmetovanje srednje plodna, delno uspeva sadje. Pokrajino preraščajo bujni gozdovi. Tukaj je sedež krajevne skupnosti z enakim imenom, ki zajema naselja Trobelno, Zgornje Palovče, Spodnje Palovče, Vranjo Peč in Veliko iMŠno, šteje pa 260prebivalcev v 60 hišah. Ti kraji sestavljajo tudi rimokatoliško faro Vranja Peč. Območje ima bogato zgodovino, ki je utonila v času. O nekdanjem gradu Vranja Peč ni več sledu, ostala je le še pe- Nekateri svojci pa se odločijo za mrliške vežice na bližnjih kamniških Žalah. Med Vranjo Pečjo in Veli- Pogled s polepšanega pokopališča na Vranji Peči proti skali, po kateri naj bi kraj dobil ime. Nad njo je nekoč stal grad. Pod njo pa je zgrajena nova mrliška veža, ki bo začela služiti namenu še letos. čina. Grajski lastniki so bili Andeški grofje oziroma gospodje Vranjepeški, ki so bili iz vrst nižjega plemstva. Ime En-gelskalk z Vranje Peči se pisno omenja že leta 1238. Bolj kot z minulimi časi se krajevna skupnost ukvarja s potrebami sedanjosti. Predsednik Krajevne skupnosti Stane Osolnik mi je povedal, da so vaščani letos krepko zavihali rokave. S prostovoljnim delom so tlakovali poti na pokopališču in ob farni cerkvi. Material je bil plačan z denarjem, zbranim od najemnine za grobove, nekaj je primaknila župnija. Obstoječe prostorsko utesnjeno okolje je zahtevalo ročno delo. Tlakovane poti so zdaj v okras kraju. Letos bodo predali namenu novo mrliško vežo. Gradili so jo zadnja štiri leta in je skoraj dograjena. Denar so zbrali s samoprispevkom, vendar ga je premalo in ga bo treba med ljudmi še zbrati. Zdaj so pokojniki do pogrebov doma. Predsednik Krajevne skupnosti Vranja Peč Stane Osolnik si želi, da bi bila še letos dokončno urejena nova mrliška veža, asfaltiran predviden del ceste in odstranjene posledice poletnih neurij. ko Lasno je še kilometrski odsek neasfaltirane ceste, ki je na grobo pripravljen za asfaltno prevleko. Še letos bo predvidoma posodobljena polovica, denar pa bo zagotovila občina Kamnik. Z dokončnim asfaltiranjem te ceste bo območje krajevne skupnosti v celoti povezano z asfaltiranimi cestami. Letošnja poletna neurja so povsem uničila del ceste v smeri Spodnje Palovče - Ko-lovec, ki je bila ugodna bližnjica proti dolini. Tako je zdaj prometno zelo slabo povezana predvsem Samčeva domačija, kot se ji reče po domače, oziroma Mezekova. Težave bodo v glavnem pozimi, ker bo treba voziti navzgor proti Vranji Peči oziroma Zgornjim Palovčam. Razrita cesta proti Kolovcu pa vodi navzdol. Po zagotovilu odgovornih na občini, bosta cesta in hudournik proti Kolovcu primerno urejena prihodnje leto. Denar naj bi prispevala država iz sklada za odpravljanje elementarnih nesreč. V sušnem obdobju je v vodovodnih omrežjih premalo vode. Poleg tega večkrat ni pitna. Predvsem je voda oporečna v zajetju Vranja Peč. Omrežje vzdržuje kamniška Komunala, vodovod v Spodnjih Palovčah pa prebivalci sami. Sami so ga tudi zgradili ter se zgornjemu omrežju niso želeli priključiti. O bodoči oskrbi naselij s pitno vodo bo zato potrebno še marsikaj doreči. Šolo je dobila Vranja Peč leta 1896. Tu otroci v novejšem času obiskujejo malo šolo in štiri razrede osnovne šole. Učence višjih razredov vozijo k pouku v Kamnik s kombijem. Zadnja leta so obiskovali pouk v Šmartnem, vendar naj bi imeli tam prostorsko stisko in je prišlo do preusmeritve otrok. Prebivalstva je bilo na tem Šolski Center Bil v ../,'..'.<.< i„'.7».i. _____ enota MM IZOBRAŽEVANJE Rudolf Maister ODRASLIH INFORMACIJE IN VPIS: ŠCRM, Novi trg 41a, Kamnik, tel.: 830-32-28 in 830-32-12. i i območju pred drugo svetovno vojno znatno več. Nekaj hiš je danes celo praznih. Vzpodbudno pa je dejstvo, da se v zadnjem obdobju v te kraje priseljujejo mlade družine s kamniškega oziroma dolinskega sveta. Kupujejo in preoblikujejo počitniške hišice za potrebe stalnega družinskega življenja. Tamkajšnji gospod župnik Štefan Stelc je zgovoren: »Raje bi pogosteje krstil kot se poslavljal od pokojnikov ...« In res. Še v tridesetih letih minulega stoletja je bilo v fari 419 duš, zdaj jih je 260. Sedanji župnik je v tej fari 12 let. V celoti je prenovil notranjost cerkve. Obnovljeni so oltarji, križev pot ... Svetišče je prekrito in posodobljeno je zvonjenje, saj zanj odslej skrbi elektrika. Župna cerkev sv. Urha se prvič omenja leta 1463, nato 1488. Od leta 1875 je tu župnija. Sestavljena je iz delov kamniške in šmartinske župnije. Cerkev so v 18. in 19. stoletju večkrat prezidali, a je v osnovi ostala gotska z novejšo opremo. In od kje ime Vranja Peč? Ohranjeno je ustno izročilo, ki poroča, da je neki graščak dal privezati nepokornega tlačana. mm Cerkev sv. Urha na Vranji Peči se ponaša s častitljivo starostjo. Je skrbno obnovljena, krajani pa so nedavno polepšali okolje in pokopališče ob njej. Vrane so mu kljuvale telo in od tu ime. Po tisti pečini imajo danes alpinisti zabite železne kline za urjenje v plezanju. Življenje v tukajšnjih zaselkih je umirjeno, spokojno. Tu ni trgovine, ne gostilne, planinskega doma ali kmečkega turizma. Pri sleherni hiši je kdo zaposlen v dolini in spotoma kupi še vse, kar rabi za gospodinjstvo. Prave kmetije so le tri. »Drugi hodimo na ših't, da z zaslužkom vzdržujemo domačo posest ...« je dodal predsednik krajevne skupnosti Stane Osolnik. Zadnje čase pogosto slišimo za Budnarjevo muzejsko hišo v Zgornjih Palovčah. Morda si bo kdo s tega območja kmalu omislil kmečki turizem. Pokrajina, zrak in ljudska kulina-rika sta namreč kot nalašč za to., FRANČEK ŠTEFANEC Velika Lasna privlačna za počitnikarje Mali kraj z velikim imenom Tri kilometre od šole, farne cerkve, pokopališča in sedeža Krajevne skupnosti Vranja Peč leži 660 metrov visoko Velika Lasna. Pred drugo svetovno vojno je imela 165 prebivalcev in 36 hiš. Zdaj ima manj prebivalcev, a več hiš. Mnoge so nove ali posodobljene. Gre za eno najbolj urbano povezanih vasi na območju Krajevne skupnosti Vranja Peč. Vrsta domačij in starolitnih gospodarskih poslopij domuje na široki valoviti planjavi za strmim južnim robom srednjega Tuhinja. Svet je slikovit, prisojen in precej rodoviten. A letos vaščani negodujejo, ker krompir preveč gnije in izkopati so ga morali veliko prej kot v običajnih letih. Cesta, ki vodi iz vasi proti severu čez strm prelaz, je že precej časa asfaltirana in primerno razširjena. Gre z.a najbližjo povezavo s Tuhinjsko dolino in Kamnikom. Pred drugo svetovno vojno je bilo v Veliki Lasni 23 posestnikov in 13 kočarjev. Hiter razvoj kamniške industrije pred drugo svetovno vojno in po njej, je vzrok, da so tudi tukajšnji prebivalci večinoma zaposleni v dolini. Zemljo v glavnem obdelujejo po šihtu. Gre za preporod kmečkega prebivalstva v delavski stan. In vmes se najde tudi intelektualce. Tukajšnja stara arhitektura domov in gospodarskih poslopij je vredna spoštovanja. Predniki so gradili, za nekdanje potrebe, dokaj funkcionalno. In niso pozabili na estetski zunanji videz. Pri tukajšnjih novogradnjah večinoma ohranjajo elemente nekdanje sicer samorasle gradbene tradicije. Da je ta mali kraj z velikim imenom privlačen, pričajo počitniške hišice, ki so jih zgradili prebivalci iz doline na razglednih obronkih nad vasjo. ' F. S. Pastirski praznik V nedeljo, 25. avgusta, se je na pašniku Lipovec nad Špitaličem odvijal tradicionalni pastirski praznik, že četrti po vrsti. Vročina v dolini je na Lipovec privabila veliko ljudi, saj na to prijetno izletniško točko vodi več pešpoti, z avtomobilom pa se da priti po nekaj kilometrih vožnje po cesti iz Spitaliča ali iz smeri Trojan. Nadmorska višina po kartah kaže 848 m, domačini jm pravijo, da je Lipovec 870 m nad morjem. Kakorkoli že, zrak je precej bolj svež kot v dolini. Na pašnikih lipovca, kijih ima v uporabi Vid Pirš iz Zgornjega Tuhinja, se trenutno pase 19 glav govedi in 15 konj. Pastir Prane Sovinšek ima torej kar precej dela, vzame pa si tudi čas za redne obiskovalce in naključne pohodnike, saj je prijetno posedeti v hladni senci in kakšno reči. In prav ljudem iz doline je namenjen vsakoletni pastirski praznik, saj je dogajanje pestro in zanimivo, nanj f>a se organizator Vid s svojo ekipo vedno dobro pripravi. Tudi tokrat je bilo takb. Za obiskovalce je bila zelo zanimiva kravja ruleta, kjer v ograjenem (>ro-storu natančno označijo okrog 360 polj, jmdobno šahovnici. Vsako polje ima svojo številko in črko, npr. 'A6, M10, itd. V ogrado privedejo kravo, še prej pa poberejo stave, v katero polje bo krava opravila veliko potrebo. Kdor stavi na pravilno polje, dobi kravo. Letos je krava »kukala« v polje A5, na katerega ni nihče stavil, zato je eden izmed naj tarejših obiskovalcev Maks Krmar iz Bele pod budnim očesom komisije opravil žrebanje in kravo je dobil mlad fant iz Spitaliča, kije bil živega dobitka tako vesel, daje jokal od sreče! Organizatorje bil še posebej zadovoljen, ker je krava prišla v pravo »štalo«, saj ne bo šla pod nož, pač pa bo obogatila Zobavnikovo čredo. Kdor pa ima rad drobnico, je lahko slavil za ovco - treba je bilo le uganili, koliko tehta. Imela je precej volne in je tehtala okrog 23 kg. Komur pa ni bilo mar živih dobitkov, seje lahko oblizoval ob pogledu na pršut, obešen na drogu. Tupa je bila potrebna natančnost in pravi »augemas«, saj je šlo za centimetre in najbolj seje višini od tal do pršuta približal starejši gospod iz Bršlenovice pri Trojanah, kije stavil na 285 cm in zgrešil le za 2 in pol centimetra. Z ženo sta pršut vesela odnesla domov in kar nekajkrat bosta lahko pošteno malicala! Navdušilo je tudi tekmovanje v pokanju z bičem. Tričlanska komisija je imela težko in odgovorno delo, saj so bili tekmovalci res dobri. Pri starejših je zmagal Ciril Koncilija, pri mladih jiaje j)rvo mesto dosegel Rok Koncili ja, drugi je bil Bojan Mošnik in tretji Igor Pirš. Organizator se je odločil, da vse tri mlade tekmovalce nagradi, saj so kljub mladosti pokazali veliko spretnosti in znanja. Pokanje z bičem ni enostavno in kaj lahko se zgodi, da se bič, namesto da poči, ovije okrog vratu ali telesa in to pošteno zaboli! Obiskovalci so si lahko ogledali tudi pravo oglarsko kopo, iz katere seje lepo kadilo - v njej se je kuhalo oglje. Oglar Franc Trebušak iz Trojan je eden redkih, ki oglarjenje še obvlada, saj je treba znati naložiti polena, jih obložiti z zemljo in po pravem postopku kuhati, da nastane oglje, ne pa pogorišče. Vreme je bilo lepo, ljudje so se zabavali in zadovoljni odhajali z Lipovca. Starejši so obujali spomine na stare čase, mladi pa so se seznanili s pastirskim življenjem in običaji. MARINKA MOŠNIK Oglarska kopa je gotova. Naredili so jo Vid Pirš, Janez Drnovšek in Franc Trebušak. Del Velike lAtšne, kjer je ohranjeno staro podeželsko stavbarstvo. matična knjižnica kamnik OBISKI POTUJOČE KNJIŽNICE september 2002-junij 2003 GSM: 050 617 058 PONEDELJEK SELA: pri gasilskem domu SREDNJA VAS: pri gasilskem domu HRUŠEVKA: pri Korošcu BUČ: parkirišče pri Vrankarju LAZE: pred trgovino 2., 16., 30. september, 14. in 28. oktober, 11. in 25. november, 9. december, 6. in 20. januar, 3. in 17. februar, 3., 17. in 31. marec, 14. in 28. april, 12. in 26. maj, 9. junij TOREK ČEŠNJICE: pri trgovini ŠPITALIČ: pri gasilskem domu MOTNIK: pri gasilskem domu ZG. TUHINJ: pri Kavsarju 15.00 do 16.30 16.45 do 17.15 17.30 do 18.15 18.30 do 19.00 19.15 do 20.00 15.00 do 16.00 16.30 do 17.00 17.15 do 18.30 19.00 do 19.30 3. in 17. september, 1., 15. in 29. oktober, 12. in 26. november, 10. december, 7. in 21. januar, 4. in 18. februar, 4. in 18. inarec, L, 15. in 29. april, 13. in 27. maj, 10. junij SREDA KOMENDA: pred OŠ od 16.00 do 17.00 MOSTE: pred OŠ od 17.15 do 19.00 4., 18. september, 2., 16. in 30. oktober, 13. in 27. november, 11. december, 8. in 22. januar, 5. in 19. februar, 5. in 19. marec, 2., 16. in 30. april, 14. in 28. maj, 11. junij ČETRTEK VRANJA PEČ: pred sok) 12.15 do 13.00 GODIČ: pri Hribarju 13.30 do 14.00 STAHOVICA: parkirišče Calcit 14.15 do 15.15 BISTRIČICA: pri znamenju 15.30 do 17.00 OKROGLO: pri mostu 17.15 do 17.45 TUNJICE: pri soli 18.00 do 19.30 5. in 19. september, 3. in 17. oktober, 14. in 28. november, 12. december, 9. in 23. januar, 6. in 20. februar, 6. in 20. marec, 3. in 17. april, 15. in 29. maj, 12. junij PETEK ČRNA: med bloki 15.00 do 16.00 ŽAGA: trgovina pri Petku 16.15 do 16.45 KRIVČEVO: pri Jurčku 17.00 do 18.30 GOZD: pri gasilskem domu 18.45 do 19.15 6. in 20. september, 4. in 18. oktober, 15. in 29. november, 13. december, 10. in 24. januar, 7. in 21. feberuar, 7. in 21. marec, 4. in 18. april, 16. in 30. maj, 13. junij h torbe Krištofovega PepetaH Iz Nove Slovenije Lanska suša + letošnje deževje v Čeprav so nam vremenarji obljubljali dolgo vroče poletje, pa je bilo to poletje bolj mokro kot vroče: tako mokro, da so kmetje že kar pozabili na lansko sušo. Nanjo so jih spomnile šele vladne odločbe, da z državnimi cekini za lansko sušo ne bo nič. Ob silnem lanskem popisovanju posledic suše in pisanju številnih prošenj je prosilcem za pomoč postalo še bolj vroče, ko SO letos julija lahko prebirali ljubezniva vladna pisma, da po nekih kriterijih nimajo pravice do odškodnine. Vlada verjetno misli, da je letos padlo toliko dežja, da bo dovolj moče za nazaj in še z.a nekaj let naprej... Sicer pa so imeli letošnje poletje največ dela gasilci, ki so morali odpravljati posledice hudournih voda in črpati vodo iz mnogih kleti. Kamniški gasilci so še posebej garali, ko so se pripravljali na veliko proslavo 120-letnice PGD = 0? Kamnik konec avgusta. Jubilej je počastila karpoltretja stotnija gasilcev z nekaj desetinami gasilskih vozil, od najstarejših do najmodernejših. Čeprav imajo gasilci vodo za svojo pomočnico, jim je deževje tokrat prizaneslo. Nekateri so malce godrnjali, češ da so bili referati na proslavi malo predolgi, vendar se 120-letne zgodovine ne-da povedati v petih minutah. Lahko pa so zadovoljni, da so na gasilski veselici pili poceni vinsko kapljico, saj je bila naslednji dan, na srečanju gasilskih veteranov dražja kar za eno petino. Vendar za to niso bili krivi gasilci, pač pa oštir. Pa zanj ne bom delal reklame. Naj plačajo veterani, saj imajo penzije. Našim vrlim gasilcem pa vse čestitke ob jubileju! Na pomoč...! Priznanje je treba dati tudi mladim prostovoljcem z vseh koncev sveta, ki so v drugi polovici julija pomagali pastirjem na Veliki Kaj se dogaja v zamaskiranem kamniškem podzemlju... ? Da je kamniško podzemlje ob Bistrici z zakloniščem, javnim WC-jem in še čim res samozaščitno dobro zamaskirano, kaže tudi naš posnetek. Čeprav je kamniški mali župan in občinski mož nedavno nekaj tečnaril, naj bo javni WC vsaj v turistični sezoni odprt, se to ni zgodilo. Verjetno odgovorni ali pristojni čakajo, da se bo pod težo avtobusov vse skupaj sesulo in da bo enkrat konec kamniškega Chloch-merla... DAJTE SVOJEGA PSA V DOBRO ŠOLO IN OBA SE BOSTA VELIKO NAUČILA V KINOLOŠKEM DRUŠTVU KAMNIK VAM NUDIMO • malo šolo za pse med 3. in 7. mesecem starosti • začetne tečaje šolanja psov po programih A, B in C, • nadaljevalne tečaje I, II in III, • agilitv in frisbee sport • tečaj za reševalne pse (pogrešane osebe, lavine, ruševine) VPISI BODO PRVO, DRUGO IN TRETJO NEDELJO V SEPTEMBRU MED 9. IN 12. URO NA DRUŠTVENEM VAĐBIŠĆU, ZAUPAJTE 20-LETNI TRADICIJI ŠOLANJA PSOV, POKLIČITE TEL. ŠT. 031/261-503. SREDNJA SOLA DOMŽALE Cesta talcev 12, DOMŽALE Izobraževanje odraslih V šol. letu 2002/2003 organizira SREDNJA ŠOLA DOMŽALE izobraževanje odraslih za naslednje poklice: STROJNIŠTVO • avtomehanik, avtoklepar • monter (instalater) • klepar-krovec • strojni mehanik • finomehanik, preoblikovalec (klepar...) in oblikovalec (orodjar...) kovin • prekvalifikacije za vse zgoraj navedene poklice Za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo ali srednjo šolo s skrajšanim programom. • strojni tehnik (PTI) Za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo strojne smeri. EKONOMIJA • trgovec in prodajalec - za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo • prekvalifikacije v poklic prodajalec - za kandidate, ki imajo končano katerokoli poklicno šolo ali srednjo šolo • ekonomsko-komercialni tehnik - ekonomski tehnik (PTI) za kandidate, ki imajo končano trgovsko šolo USNJARSTVO • izdelovalec in predelovalec usnja - za kandidate, ki imajo končano osnovno šolo • prekvalifikacije za vse zgoraj navedene poklice • usnjarsko predelovalni tehnik (PTI) - za kandidate, ki imajo končano poklicno šolo ustrezne smeri . Vpis poteka do 20. septembra 2002. Vse informacije dobite pri: Branko Vrtek na tel.: 031 22 23 02 (strojništvo - stroj, teh.) Marko Mlakar na tel.: 031 54 84 11 (strojništvo poklicni programi) Ida Pliberšek na tel.: 724 06 30 (trgovina) Marjan Ravnikar na tel.: 724 06 36 (usnjarstvo) planini in še posebej, ker so uredili staro Preskarjevo bajto, za katero naši (kranjski) spomeniškovarstve-niki tako »vzorno« skrbijo. Res moram pritrditi pastirici Micki: »Sram je lahko vse za tako skrb, da nam morajo zgodovinsko bajto priti čistit Japonci, Belgijci, Danci in drugi«. Menda so iz. bajte navlekli kar za pol traktorske prikolice odpadkov in druge navlake. Oskrbniki Preskarjeve bajte si vsekakor zaslužijo ne eno, pač pa tri bodeče neže... rhidi velikoplaninskim pastirjem je letos precej nagajalo deževno vreme. Zato so morali vsakoletni pastirski praznik ob praznovanju zavetnice Velike planine Marije Snežne prestaviti z. nedelje na četrtek, na sam praznični dan. Pa se je navzlic temu kar trlo obiskovalcev, tako da je vseh vrst pastirskih dobrot kar prekmalu zmanjkalo. Tudi tri stotnije krav letos niso bile žejne, saj so bile lokve vedno polne deževnice. Pastirji pa so tudi zadovoljni, da so se z občino končno sporazumeli, kako bodo gospodarili z Veliko planino, ne glede na to, kaj bo na koncu rekla sodnija. Pastirji pravijo: »Če bi mi ne imeli »advokati-nje« Lile, župan Tonti takega sporazuma še ne bi podpisal. »Kakorkoli, na koncu je obveljala tista, da je moč le v slogi in sodelovanju, ne pa v razprtijah, ki eni najlepših slovenskih planin lahko samo škodujejo ... T~\ rugače pa ima župan Tonti U bojda te dni tudi težave z var-stveniki spomenikov. Izbrskati bo moral kar nekaj cekinov, da bo zaščitil ostanke srednjeveškega zidu na novem parkirišču za občinsko stavbo. Pravi, da se najbolj boji »žličkarjev«, ki so plačani na uro. Pa tudi z razkopano avlo občinske hiše je zelo razburil varstve-nike, ki si bojda niso imeli časa natančno ogledati »zgodovinskega« tlaka, menda iz časov nekdanje »krajslajtunge«. Stari »prijatli« pa res vedno najdejo kakšno kost za glodanje, tudi pred volitvami... Morda pa bodo bližnji dnevi narodnih noš z našo največjo veselico priložnost tudi za kakšno pobotanje ob vrčku dobre kapljice. Če le ne bo preveč padalo, z neba Pokojninsko zavarovanje Po statistiki je največ revežev med ljudmi, starejšimi od 64 let. To se nekako ne sklada s pohvalami pokojninskemu sistemu, ki naj bi zagotavljal spodobno socialno varnost. Po povprečnih zneskih pokojnin bi temu sicer lahko pritrdili, saj je povprečna pokojnina za junij 2002 znašala 97.761 tolarjev, vendar je povprečje invalidskih pokojnin le 87.688 tolarjev, vdovske in družinske pokojnine pa v povprečju znašajo le 75.770 tolarjev. Še slabšo sliko dobimo, če podatke pogledamo bolj podrobno in vidimo, da je pokojninsko povprečje kot se-gedinski golaž, kjer eni jedo meso, drugi pa zelje: manjšina prejema zelo visoke pokojnine, ki znašajo malo manj od 300.000 tolarjev, kar polovica vseh pokojnin pa ne dosega niti 75.000 tolarjev na mesec. Najnižje pokojnine so prvič v slovenski zgodovini padle pod raven socialnih podpor (za samsko odraslo osebo 36.600 tolarjev). Najnižja pokojnina za zavarovanca s 15 leti zavarovalne dobe znaša 31.246 SIT, za zavarovanko pa 35.710 SIT. Še nižje so kmečke starostne pokojnine, ki znašajo le 31.247 SIT in državne pokojnine le 29.729 SIT. Za vsakega upokojenca, ki je pošteno delal in plačeval prispevke za pokojninsko zavarovanje, si skoraj ni možno zamisliti hujše žalitve, kot mu jo je storila sedanja Drnovškova vlada, ki ga sili, da prosi za socialno podporo kot največji revež. Pod zadnjo vlado se upokojencem zelo hitro slabšajo razmere. Vsako leto je še bolj neugoden način usklajevanja pokojnin. Tako se lani niso povečale niti toliko, kot so porasli življenjski stroški in so zelo zaostale za porastom povprečnih plač. Letos kaže, da bo še slabše. Višje premije Premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri Vza- namrec... KRIŠTOFOV PEPEII ČISTILKO lokala za 1 uro dnevno, razen nedelje, v poznih večernih ali zgodnjih jutranjih urah iščemo. Bar Pri Valentinu, Maistrova 9, Kamnik. Tel.: 031/656 061,041/790 882 Kdaj koncert v cerkvi? Gospod C. Matičičje v Kamniškem občanu 11. 7. 2002 zapisal: Tretji koncert 32. mednarodnega festivala komorne glasbe Groblje ni donel po akustični ladji cerkvice v Grobljah, pač pa po dvorani kulturnega doma Franceta Bernika v Domžalah. Razlog: Župnik ni dovolil vnos klavirja v sakralni prostor. Zdi se mi potrebno, da to osebno oceno dopolnim z razlago, ki problem koncertov v cerkvah osvetli v celoti in ni samo posebnost Grobelj in tamkajšnjega župnika, ampak je stalnica vseh prireditev, ki se izvajajo kjerkoli po katoliških cerkvah. O tem, kaj se lahko in kaj ni dovoljeno, da se izvaja v cerkvi, ne odloča župnik (razen ene izjeme), ampak škofijska komisija za bogoslužje in cerkveno glasbo. Ta pregleda spored in v kolikor oceni, da je vsebina prireditve v skladu s 1210. kanonom zakonika cerkvenega prava, da mnenje ordinariju (največkrat krajevni škof), ki lahko prireditev dovoli. Omenjeni kanon določa: »Na svetem kraju so dovoljena le taka opravila, ki omogočajo ali pospešujejo bogočastje, pobožnost in vero, prepovedano pa je vse, kar je tuje svetosti kraja, Ordinarij (krajevni škof, opat, višji redovni predstojnik...) lahko za posamezne primere dovoli drugačno uporabo, kipa ne sme biti nikoli nasprotna svetosti kraja. Prireditev v cerkvi mora imeti določen verski navdih. Župniki so samo vmesni člen, ki posredujejo komisiji željo prireditelja in temu tudi sporočijo odločitev ordinarija. Župnik sam dovoli uporabo cerkve, če gre za nastop domačega cerkvenega zbora ali kakega drugega cerkvenega zbora iz iste dekanije. Osebno menim, da je bil omenjeni koncert na pravem mestu - to je v Kulturnem domu, kije postavljen prav za te namene. Če je bilo v preteklosti tudi drugače, je bilo zato, ker so bile nekatere cerkve podržavljene in je država po svojih željah določala namen sakralnih prostorov, tudi tako, da je žalila prepričanje verujočih (cerkev spremenila v skladišče in pdb.). Koncerti v cerkvi so bili ena boljših rešitev glede namembnosti podržavljenih sakralnih prostorov. Očitki avtorja o »temni nekulturi srednjega veka« so neprimerni. Avtor priznava in hvali akustične kvalitete cerkve v Grobljah. Toda te so sad in rastejo iz korenin prav tega »srednjeveškega mraka«. Pa ne samo cerkvico v Grobljah, še tudi vse druge, še z večjimi kvalitetami je gradila, ohranjala in jih še vzdržuje Cerkev in to tudi v času, ko je dr-žavđprav te spomenike uničevala. D. B. jemni zdravstveni zavarovalnici so od 1. septembra višje za 9,8 odstotka ali v povprečju za 370 SIT. Ta podražitev prizadene predvsem revnejše zavarovance, ki bodo kmalu plačevali za dodatno zavarovanje več kot za obvezno, ki se plačuje v odstotku plače, ne pa v enakem znesku ne glede na zmožnosti. Gornja ugotovitev žal ni »predvolilno izmišljena«, kot je bila, izgleda, nedavna medijska gonja prodi direktorju te Vzajemne zdravstvene zavarovalnice. Strokovno sposobnemu Francetu Arharju bi moralo uspeti zaustaviti to nenehno višanje premij!? Zveza prijateljev in znancev - ZPIZ Ob ugotovitvah o čudnem finančnem poslovanju zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je letos plačal kar 90 milijonov tolarjev za toaletni papir, se lahko vprašamo, ali ni do tega prišlo tudi zato, ker ZPIZ že četrt stoletja obvladuje praktično ista vodilna ekipa pod vodstvom Janeza Prijatelja. Tudi v skupščini in v upravnem odboru je že desetletja opaziti iste obraze, tesne pa so tudi navezave z nevladnimi organizacijami. Kljub velikemu primanjkljaju v blagajni je ZPIZ tudi letos nakazal 29 milijonov tolarjev dotacije Zvezi društev upokojencev, ki jo vodi Vinko Gobec in ima med 30 člani skupščine ZPIZ-a šest predstavnikov, pet milijonov tolarjev pa je dobil SIOS, ki ga vodi Boris Suštaršič in ima predstavnika v skupščini ZPIZ-a. Povezave z delodajalskimi združenji so zagotovljene s članstvom vodilnih delavcev ZPIZ-a v številnih nadzornih odborih privatiziranih gospodarskih družb, kamor so bili imenovani kot predstavniki Kapitalskega sklada (zdaj Kapitalske družbe), ko je bil še v lasti ZPIZ-a. Ključni deli programa Nove Slovenije Te bi bilo treba v Sloveniji nujno uresničiti, a jih sedaj vladna levica (LDS, ZLSD, De- SUS) v navezi s SLS spretno prelaga na kasnejši čas. Državljani, od teh pretežna večina, ki podpira krščanske vrednote, zahtevajo uresničitev teh zahtev, ki jih ima v svojem programu Nova Slovenija: pluralno šolstvo, ki ga pozna svobodna Evropa. Pluralnost se razume kot omogočanje zasebnega šolstva in konec naše ateistične šole, ki je ne poznajo več v nobeni izmed nekdanjih socialističnih ali komunističnih držav. Žalostno je celo to, da se nekateri volivci potem čudijo, če imamo še vedno nekatere temeljne probleme; obsodba komunizma in konec privilegijev za nosilce revolucije; pokop pobitih po vojni; zaključek denacionalizacije, ki poteka že deset let razvoj prave socialno-tržne družbe brez monopolov, ki so v rokah kontinuitete in ovirajo razvoj zasebnih pobud ter udarjajo po žepih domačih potrošnikov - vse pa pod lažno pretvezo nacionalnega interesa; prost pretok blaga, storitev in kapitala ob smiselni zaščiti nacionalnih interesov; povezava z evropskim kulturnim, vrednostnim in gospodarskim prostorom, iz katerega Slovenija izhaja in je nekoč že dosegla velik razvoj; zagotovitev svobode posameznika, njegovega mišljenja in spoštovanja vere in veroizpovedi, brez zapostavljanja in smešenja; zagotovitev dobre vzgoje za mladi rod z močno državljansko zavestjo in pripadnostjo, trdnimi vrednotami, ki bo zmanjševala kriminal in družbeno razpuščenost. V Novi Sloveniji (NSi) si bodo za uresničitev tega programa prizadevali z vsemi močmi, saj so pri nas ljudje, ki niso okuženi s sindromom »levice« ali zapleteni v njene mreže. Nova Slovenija močno upa, da bodo ljudje na bližnjih jesenskih volitvah izbrali ta program in s tem NSi, ki si bo tako lahko še z večjo močjo prizadevala za uresničitev želja občanov. Tako bo moč povečati blaginjo naših ljudi na lokalni ravni, še posebej najrevnejših in tistih z nižjimi in srednjimi dohodki. Iz Odbora za informiranje pri OO NSi Kamnik FESTIVAL KOALICIJE SLOVENIJA V MENGŠU! Vljudno vabljeni na festival v Športni park v Mengeš v nedeljo, 15. septembra 2002. Začetek s kulturnim programom ob 13. uri. Do poznih večernih ur vas bodo zabavali: ansambel Franca Miheliča, Victorv, Karmen Stavec, Monika Pučelj, Marjan Zgonc in drugi. Otroci bodo imeli svoj kotiček. Pridite, ne bo vam žal.__— SDS N Si Nova Slovenija Krščanska iludska stranka us DRUŽBA ZA PREVOZ POTNIKOV, TURIZEM IN VZDRŽEVANJE VOZIL d.d. vabi na razgovor kandidate za voznike avtobusov v turizmu in primestnem potniškem prometu. Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: - IV. stopnja strokovne izobrazbe, - vozniški izpit »D« kategorije, - državljanstvo Republike Slovenije, - aktivno znanje slovenskega jezika, - vsaj pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika - za voznike v turizmu, - starost do 40 let, - lastno prevozno sredstvo. Prijave z dokazili o izpolnjevanje pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov KAM-Bus d.d., Perovo 30, 1241 Kamnik. Apnar Janez Sedušak iz Stahovice je gore podiral in ohranil izročilo prednikov Tone sivega kamna spremenil v bleščečo belino Voda in človek sta družno oblikovala sotesko, ki se iz Stahovice vije proti Črni, Gornjemu Gradu. V Stahovici št. 14 živi 83-Ietni apnar Janez Sedušak, nekateri ga kličejo Ivan Štancar. Njegov prijazen dom je stisnjen pod kamnito pogorje Vegrada. Visoke in gladke stene se vzpenjajo proti nebu. In če bi znale govoriti, bi nam povedale, da jih je oblikoval apnar Štancar. Spretno je razstreljeval gorovje, daje družini zagotovil vsakdanji kruh. Na tone njegovega odličnega apna so odpeljali gradbeniki, okoliško prebivalstvo. Tekoča je njegova beseda, misli sveže, življenjska spoznanja modra. Sedla sva na klopco pod senčno skalo. Spodaj je voda Črne lizala kamenje, opravljala svoj praobred. Bilo je najino prvo srečanje, a sva besedovala kot stara znanca. Imel sem vtis, da zgovoren sogovornik veliko bere. Pa mi je takoj navrgel dejstvo, da je imel že po petnajstem letu težave z očmi in je v življenju malo bral. Znal pa je prisluhniti sočloveku in spretno je krmaril med vrtinci, čermi življenja. Janez Sedušak je bil rojen oktobra leta 1919 v Košišah pri Tu-njicah »Pri Šušak.« Mama je bila domačinka, oče Janez pa je ohranil rodbinski praspomin. Pred približno šeststo leti so se sem zatekli štirje bratje, po rodu iz daljne Francije. Po dvanajst let bi morali nositi francosko vojaško suknjo, a so si šli raje iskat svobodo v neznan, oddaljen svet. Dva sta se poročila v Tu-njicah, po eden v Godiču in Špi-taliču. Janez se je pred leti srečal v Špitaliču s človekom, za katerega meni, da je njegov daljni sorodnik. Skozi čas naj bi se nje- Skalni previs Vegrada je poleg narave oblikoval spreten apnar in miner Janez Sedušak. Vse naokoli spominja na dobre stare čase, ko je tovrstno apnarstvo še imelo veljavo. In vztrajni mož skrbno bedi nad zapuščino časa. Vse je tako, da lahko jutri znova zakuri apnarsko peč. gov priimek Sedušak preoblikoval v Sedelšek. O otroštvu in življenju v Košišah je Janez povedal vse najlepše. Ljudje so tam od nekdaj zelo povezani in drug drugemu nesebično pomagajo. Janez je po poklicu kovač. Tretjega aprila prihodnje le- to bo preteklo 70 let, odkar je prvič vzel v roke težko kovaško kladivo pri mojstru Tončku Zoretu v Kamniku. Do jeseni leta 1938 se je ubadal s kovaštvom. Pri usnjarju Knafliču je pripravljal surove kože za strojenje. Najprej jih je moral razmastiti s pomočjo posebnega noža. Potapljal jih je v apno in iz njega so očiščene romale v delavnico. Kovaško kladivo je bilo težko vihteti, preoblikovati zareče železo v različne izdelke. V usnjar-ni pa je dušil delavce izjemno nasičen, težak, neprijeten vonj. Usnjarja se je šel le do maja 1940, ko je moral obleči suknjo jugoslovanske kraljeve vojske. In zdaj mu je prišel prav kovaški poklic. Šest mesecev je vihtel kladivo v vojaški podkovski šoli. Seznaniti se je moral tudi z boleznimi, ki prizadenejo konjska kopita. A se s tem ni dolgo ubadal, saj se je začela druga svetovna vojna in postal je vojni ujetnik. Znašel se je v taborišču 40 kilometrov od Berlina. Pomagal je dokončati gradnjo nemške tovarne orožja. Od leta 1942 je delal v Nemčiji kot kovač in se leta 1945 vrnil v rojstne Košiše. Leta 1948 mu je »Hp bilo 25 let, ko si je »S. izbral za ženo Marijo Vetoraci iz Stahovice. Njen stari oče in še trije njegovi bratje so bili kamnoseki, rojeni v Italiji. Pred 200 leti so gradili Ljubljano, se poročili s Slovenkami in ostali v naših krajih. Tast kamnosek Vetoraci iz Stahovice, ki so ga klicali Johan, Ivan ali Janez, je bil dober človek. Mladega zeta je sprejel za svojega. V prvi svetovni vojni je postal 70-odstotni invalid in prvotnega poklica ni mogel več opravljati, država pa mu je dovolila žga-ti apno. Leta 1953 je to obrt prevzel zet Janez Sedušak in uradno postal apnar. Apno je pridobival z žganjem domačega apnenca. Gre za staro dejavnost. Apno so poznali Zemljani že 4000 let pred našim štetjem na Bližnjem vzhodu. Od IZBIRANJE NAJBOLJ PRIJAZNEGA USLUŽBENCA MESECA V UPRAVNI ENOTI KAMNIK Oblikovanje hitrejše, prijaznejše in sodobnejše javne uprave, ki bo delovala v službi državljanov, je ena izmed poglavitnih nalog Vlade Republike Slovenije. Prenova slovenske javne uprave je nujna tako zaradi pričakovanj državljanov in zahtev gospodarstva, kot tudi izzivov, s katerimi se srečujemo ob integraciji Slovenije v evropske in svetovne tokove. Najpomembnejše merilo uspešnosti prenove uprave predstavlja zadovoljstvo državljanov z delom državne uprave. V ta namen poteka akcija izbiranja najprijaznejšega uslužbenca meseca, sočasno pa potekata še akciji zbiranja predlogov za izboljšanje dela javne uprave, ki jih posredujejo državljani in državni uslužbenci. V akciji »Izbiranja najprijaznejšega uslužbenca meseca« vsak mesec sodelujejo izžrebane upravne enote in v mesecu septembru je na vrsti Upravna enota Kamnik, kjer z zadovoljstvom pričakujemo sodelovanje občanov, uporabnikov naših storitev. Spoštovani občani, v mesecu septembru Vas vabimo h glasovanju za tistega državnega uslužbenca na Upravni enoti Kamnik, kije po Vašem mnenju najbolje usposobljen, najprijaznejši, najhitrejši, vodi postopek z najmanj stroškov ali pa ima kako drugo dobro lastnost, zaradi katere je po Vašem mnenju dober uradnik. Glasovnice so Vam na voljo na recepciji upravne stavbe, Glavni trg 24, Kamnik ter v glavni pisarni - vložišču upravne enote. Veselimo se Vaših predlogov in se zahvaljujemo za Vaše sodelovanje. Mihael Novak, univ. dipl. ekon. NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK tam se je širilo v staro Grčijo, rimsko državo in naše kraje. Žgali so ga v kopah in poljskih pečeh oziroma apneni-cah. Za to dejavnost zelo primeren apnenec sestavlja tudi naš visokogorski svet Kamniško-Savinjskih Alp. Specifično imenujemo apnenec kamenino, v kateri je več kot 90 odstotkov kalcijevega karbonata. Mladi apnar Janez je imel sprva stalno zaposlenega enega delavca, ob konicah pa si je zagotovil še dodatno pomoč. Kamenje je žgal v domačih, poljskih pečeh. Če je bil kamen dobro zažgan je bilo več kot 95-odstotkov topljivosti. In z enim kurjenjem je v dveh pečeh pridobil od 30 do 40 ton apna. Včasih je kuril s premogom, zatem spet z drvmi. Temperatura za žganje apna mora biti najmanj okoli 900 stopinj Celzija, da je kamen prežgan in se spremeni v apno. Sedušak je najstarejši apnar v Stahovici oziroma v kamniškem kotu. Marsikaj je preživel. Svojevrstno je bilo delati po drugi svetovni vojni. Da je bilo zadoščeno takratni socialistični oblasti, je nekaj časa žgal v eni peči lastnik Sedušak, v sosednji Industrija gradbenega materiala Kamnik. In bili so zlati časi, ko je Janez zalagal z apnom rudnik kaolina v bližnji Črni, Utok, Tovarno usnja Vrhnika, gradbena podjetja, okoliško prebivalstvo. Apno je bilo prodano za pol leta naprej. Od leta 1975 do 1980 je prodaja še tekla, potem pa je bilo vse težje. Majhne tovrstne obrate je prerasla novo rojena industrija apna v Posavju in še kje. Nazadnje je Janez žgal pred štirimi leti za beljenje domov, hlevov za domače potrebe. Sedušakovi apnarski peči sta še dokaj trdni, a bosta počasi propadli, ker ni naslednika, ki bi nadaljeval z obrtjo. Sicer pa so stroški take pridelave zelo visoki. A je včasih žgalo apno na Kurišče ene izmed peči zadnjih nekaj let miruje. Najstarejšemu apnarju iz Stahovice Se-dušaku je 83 let, a bi peči najraje znova napolnil s kamenjem, kuril in pridobival apno kot še pred nekaj leti. Apnar Janez Sedušak iz. Stahovice ob kamnu, ki ga je spretno razstrelil tik nad domačijo in je odlična surovina za apno. tem območju po šest do sedem stalnih apnarjev. Za svoje potrebe in delno trženje so žgali tudi kmetje. In tu in tam to počnejo še danes. Janez je bil tudi priznan miner. Razstrelil je razsežno skalovje Vegrada. Iz tako pridobljenega kamna je nastalo najkakovostnejše apno. Rečni prodniki so namreč manj primerni. Miniral je tudi za Gozdno gospodarstvo Kamnik ob gradnjah gozdnih cest in še kje in vedno ga je spremljala sreča. Sedem let je najstarejši stanovski apnar vdovec. Solznih oči mi je rekel: »Ženo zelo pogrešam. Ne morem se navaditi živeti brez nje ...« A vendar je poprijel tudi za kuhalnico. Prej ni nikoli kuhal, zdaj pripravlja dobre jedi. In oni dan nama je skuhal odlično kavo v svojem lepo urejenem domu. Živi v pritličju, nadstropje pa je prepustil vnukinji. V sosedstvu stoji tik pod skalo hiša hčerkine družine in tu in tam se po tukajšnjih strminah urijo gorski plezalci. Mimo hodijo romarji proti sv. Primožu in Petru. Avtomobili drvijo proti Gornjemu Gradu ali Kamniku. Vedno se tukaj nekaj dogaja. In staro se umika novemu. A je Janezu žal, da stare, dobre vrednote premalo ohranjamo, oživljamo. »Bratje, bodimo bratje, smo si nekoč rekli člani kamniškga Sokola ...« se je zamislil sogovornik in dodal, da ga je nekoč starosta Sokola zelo lepo učil, kakšen mora biti človek do sočloveka. In to mu je bilo življenjsko vodilo. »Kamnik je bil včasih zelo lep, omikan, poln prireditev ... Različno misleči smo se med seboj spoštovali ...« je dodal. Širok, odprt je njegov pogled na življenje. Evropske rodovne razsežnosti živijo pod skalnim Vegradom, v Stahovici. Tukaj so se v eno pretočile slovenska, francoska, italijanska kri. In tako je obzorje HB Janeza Sedušaka nadvse i fcJ prostrano, čeprav živi v HI senc" mo&)Cnz&i skalnega previsa. In tukajšnji siv kamen je spremenil v bleščečo belino, ki je v okras naših domov. Tekst in foto: Franček Štefanec Zavod za izobraževanje odraslih CONTINUA, DOMŽALE vpisuje v program PTI STROJNI TEHNIK EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK Prvovrstna učiteljska sestava, dobro počutje, znanje in samozavest, mesečno plačevanje šolnine. Telefon 01/7783-592 in 041/583-245. Mladinski center za družine in posameznike Tudi na Mladinskem centru je konec počitnic iji zdaj gremo veselo novim izzivom nasproti. Pa čez počitnice nismo počivali, pripravili smo različne tečaje in delavnice, od katerih so bile najbolje obiskane ročno-ustvarjalna.Jbto delavnica in lokostrelski tečaj, hijhhop plesna delavnica, srečanja grafi-tarjev, zbiralcev kart in sličic Pokemon, otroški boljšaki. Ko se boste odločali za dejavnosti v prostem času, se pri nas lahko prijavite za plesno delavnico IIIP-HOPa (breakdance, eleetic boogie), foto tečaj za vse starosti, 1 « tedensko druženje filatelistov in zbiralcev Po-kemonov. Zveza družin pri Z.PMS razpisuje akcijo DRUŽINE SE PREDSTAVIJO. Če ustvarjale skupaj z otroci (likovna dela, umetniške fotografije), vas vabimo, da se do 12. oktobra prijavite po telefonu 041/957-609. Za starše, ki želijo vedeti več in bolje razumeti svoje otroke, pripravljamo ŠOLO ZA STARŠE. Na DAN BREZ A VTOMOBILA - 22. september, vabimo na pohod v Samotni mlin. Izlet je primeren za družine. Prisrčno vabljeni NOVI KAMNIČAN1! Vsem želimo prijeten začetek novega šolskega leta. Za Mladinski center HELENA STERLE Nam ni nikoli dolgčas, ker smo ustvarjalni, smo si poslikali majice, izdelali vitraže, okvirje, maske... Masa pri oltarni peči na Menini V nedeljo, IS. avgusta, se je na Menini planini, kraški planoti, ki se dviga nad Gornjegrajsko kotlino in Tuhinjsko dolino, poleg običajnih nedeljskih izletnikov in planincev zbralo tudi lepo število ljudi, ki so se udeležili maše pri »Oltarni peči«, to je ob skali, obrasli z visokimi smrekami, med Li-movsko planino in Bibo, ki stoji točno na meji med Štajersko in Kranjsko. Na pašnikih Menine planine - njeno ime menda izhaja iz besede »Me-nihna«, po menihih benediktincih iz Gornjega Grada, ki so imeli tod več stoletij samostan, kateremu je pripadala vsa Zgornja Savinjska dolina in Menina - seje pred drugo svetovno vojno paslo prek tisoč glav živine, iz Štajerske - Zgornje savinjske in Kranjske - tuhinjske in špitališke strani. Na pašnikih Limovske planine, ki pripada pašni skupnosti Špitalič (vanjo je vključeno sedem kmetij: Učakarjeva, Hudomaljeva, Jernačeva, Šimnova, Čorova, Sedetjšakova in Vrbanetova), se tudi letos pase okrog sto glav živine. Starejši ljudje vedo povedati, da so njihovo živino nekdaj strašili zli duhovi, ki so se skrivali po gozdovih Limovske planine, zato so zbrali denar za mašo, ki jo je ob skali, od takrat imenovani Oltarna peč, daroval takratni župnik. Od tedaj je na planini mir. Zadnja maša se je brala leta 1937, letos pa se je pašna skupnost Špitalič odločila obuditi nekdanjo navado in tako je v nedeljo, IS. avgusta, župnik Franc Hočevar iz Špitaliču daroval na planini sveto mašo za zdravje živine, pastirjev in vseh ljudi, ki hodijo po gozdovih, travnikih in pašnikih Menine planine. Ljudje so pobudo z veseljem sprejeli in med udeleženci je bilo opaziti veliko starejših ljudi, ki so nekdaj sami kot otroci pasli na planini, drvarili, kosili ali trebili pašnike. Župnik se je vsem zahvalil za prisotnost in zaželel, da bi se še kdaj, mogoče že prihodnje leto, spet zbrali na tem kraju. MARINKA MOŠNIK VATERPOLSKO DRUŠTVO KAMNIK VABI V SVOJE VRSTE nove člane In članice od 5. leta naprej. Vpisujemo od 9. do 20. septembra. Pri nas se boste naučili vaterpola, neplavalci pa še pred tem plavanja. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 041-376-503, Dare. altera Hribar & Šteblaj, d.n.o., Kamnik 1240 KAMNIK, Kettejeva 23 PODJETJE ZA IZOBRAŽEVANJE IN INTELEKTUALNE STORITVE V šolskem letu 2002/2003 razpisujemo naslednje tečaje za otroke in odrasle: • ANGLEŠČINA - začetni in nadaljevalni, • NEMŠČINA - začetni in nadaljevalni, • FRANCOŠČINA - začetni za otroke, študente in dijake in odrasle na vseh stopnjah !!!N0V0!!! • PRIPRAVE NA IZPIT IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA za pridobitev potrdila o aktivnem znanju jezika, • PRIPRAVE NA MATURO ZA SREDNJEŠOLCE (angleški/nemški j.), • PRIPRAVE NA IZPITE FCE (FIRST CERTIFICATE IN ENGLISH) Otroci obiskujejo tečaje 50 šolskih ur (lx na teden po 2 šolski uri), odrasli pa se lahko odločijo za 70-urni tečaj splošnega jezika ali pa za 35-urni tečaj za osvežitev znanja, potrebnega pri vsakdanjem poklicnem delu (lx na teden po 3 šolske ure). Vsi tečaji bodo popoldne oz. zvečer na OŠ Frana Albrehta v Kamniku. Vpis: september 2002 (Tečaji se začnejo zadnji teden v septembru.) Cena: 4x 12.000 SIT za otroke 8 x 10.000 SIT za odrasle (4 x 10.000 SIT za krajše tečaje) Plačilo na 4, 5 ali več položnic, 10% popusta, če obiskujete dva tečaja ali če tečaje obiskujeta dva člana družine (za 3 ali več - 20% popusta). Cena vključuje vsa gradiva (razen učbenikov). Informadje: 01/8391117,01/832 53 12 popoldne (18h-20h). Zdaj nas najdete tudi na internetu: www.altera.si ali nam pišete: altera@email.si in se prijavite. Seveda nas lahko karkoli vprašate. 8 5. septembra 2002 ZANIMIVOSTI KamniSki OBČAN Z rezbarskim talentom je Anica Ahčin z Malega Hriba v Tuhinjski dolini zamenjala poklic STARIM KIPOM VRAČA SIJAJ Z obdobjem baroka je podoba raja v zavesti kristjanov še posebej za-blestela. Nebeščani, odeti v pozlačena oblačila, angeli z zlatimi perutmi, lebdeči nad zlatimi oblaki, vabijo v večnost, v nebeško kraljestvo. A za takšne podobe so zaslužni ljudje, rojeni s talentom za ustvarjanje lepote • umetniki. Ena izmed njih je tudi mlada rezbarka Anica Ahčin iz Malega Hriba v Tuhinjski dolini. Za Anico Ahčin je bil njen talent rešitev, da je zamenjala poklic. Je inženirka tekstilne tehnologije, a v poklicu ni delala niti pripravništva. Ni se ji ponudila priložnost. Družinska ljubezen do lesnih izdelkov ji zdaj pomaga ustvarjati dohodek za preživetje. Njen stari oče, že davno pokojni, Anton Ahčin z Velikega Hriba je bil kolar. Izdeloval je vozove, sani, kmečka orodja. Svoje uporabne iz- ODPRTO: dlagali z rdečim blagom. A je tudi opazil, da se Gorenjci nosijo tudi po »moderni obliki«. Stari vir omenja, daje kmet ostal zvest svoji stari obleki in ne francoskim in angleškim krojem. Moški so nosili plave plašče in rjave suknjiče. Narahlo so zavezovali ovratne rute, nosili žametne telovnike s srebrnimi gumbi. Slednje je kazalo na razkošno potratnost, ki ni bila vedno znak blagostanja. In pozimi so se oblekli v pisane ovčje kožuhe. Po letu 1830 je opaziti, da so se oblačilne navade hitro menjale. Ko pa se je pripeljal cesar v mesto, p oblast vabila kmete, da ga pridejo pozdravit v narodnih nošah. Injmtem so tam plesali, peli narodne pesmi, godli na domača godala in uprizarjali ljudske igre. A so že več kot pred stoosemdesetimi leti ugotavljali, da je ljudsko blago v veliki meri utonilo v pozabo. Z namenom utrjevanja narodne zavesti so bile pri nas oblikovane tako imenovane folklorne oziroma narodopisne skupine. To je bilo v dobi čitalnic in slovenskih taborov. Domnevno so bile prvič namensko sestavljene leta 1908, ko so v narodne noše oblečene skupine iz različnih slovenskih krajev sodelovale na Dunaju v slavnostnem sprevodu in na drugih prireditvah ob 60-letnici cesarjevega vladanja. Načrtno ustanavljanje skupin pa je spodbudil šele France Marolt pred drugo svetovno vojno, ker je želel ohraniti ljudsko plesno izročilo in spodbuditi pri Slovencih zanimanje za njegove vrednote. Skupine so nastopale na javnih prireditvah, kijih je strokovno pripravil France Marolt. Tako je bil v Ljubljani leta 1935 koroški, leta 1936pa belokranjski dan, tri leta pozneje pa v Mariboru festival slovenskih narodnih običajev. 600. sit. Avto center Lovše d.o.o. Jarška cesta 1 1,1230 Domžale Tel./fax:01/721-1000, 721-3000 mmam D & A ITAd.o.o . organizira TEČAJE ANGLEŠČINE, nemščine, francoščine in italijanščine za otroke in odrasle V CENTRU KAMNIKA, NA JAPLJEVI4 (hiša poleg kavarne Veronika) tel. 831 73 60 PROGRAM TEČAJEV JE PRILAGOJEN POSAMEZNI SKUPINI, ZNANJU IN SPOSOBNOSTIM SLUŠATELJEV V NJEJ. UČNE SKUPINE SO MAJHNE. Z NAMI SODELUJE TUDI "NATIVE SPEAKER" (TUJI GOVOREC). Imamo CENOVNO POSEBNO UGODNE TEČAJE ZA VAŠE NAJMLAJŠE. POPUSTE ZA STALNE TEČAJNIKE IN DRUŽINSKE POPUSTE. Nadarjene tečajnike pripravljamo NA MEDNARODNE IZPITE UNIVERZE V CAMBR1DGEU KET. PET IN FCE. ZA DIJAKE VSEH LETNIKOV SREDNJIH ŠOL NUDIMO TEČAJE GLEDE NA STOPNJO NJIHOVEGA ZNANJA IN PRIPRAVLIALNICO ZA MATURO. VPIS ZA NOVE TEČAJNIKE BO 9., 10.. 11. IN 19. SEPT. 2002 MED 14. INI 9. URO NA SEDEŽU PODJETJA. Uspeh Luke Kodra in ostalih kolesarjev Calcita Luka Kodra je bil eden od junakov 11. državnega prvenstva gorskih kolesarjev v olimpijskem krosu, ki so ga letos pripravili v Završnici pod Stolom. Mladi kolesar Calcita, doma iz Zgornjega Tuhinja, je z zmago med mlajšimi mladinci osvojil še tretjo glavno lovoriko v tej sezoni. Boštjan Hribovšek je osvojil srebrno kolajno med starejšimi mladinci in si tako zagotovil reprezentančni dres na EP in svetovnem prvenstvu. Na nehvaležnem četrtem mestu je med mastersi bilo zapisano ime Metod Močnik, Mohor Vrhovnik je bil peti med mlajšimi mladinci, David Vogrin in Roman Žavbi šesti oz. osmi med starejšimi mladinci. To le potrjuje dobro delo z. mladimi trenerja Tadeja Trobevška. Med člani elite je na sedmem mestu Primož Grkman (Uni team), na desetem Luka Pustoslemšek, ter 14. mestu Robi Gračner (oba Calcit). V absolutni ženski konkurenci je bila Ana Podpečan (Svvatch) četrta. Calcit je bil tudi drugi najuspešnejši klub državnega prvenstva, (mm) Luka Kodra s svojim kolesom osvaja... vse pomembnejše kolesarke dirke po Slovenij. Že 6. špica MTB spust Že šesto leto zapored Kamnik gosti karavano gorskih kolesarjev v spustu. Šesti »Špica Downhill« na trasi s startom na Špici nad Starim gradom in cilju na športnem igrišču Vrhpolje nad Kamnikom bo na sporedu v soboto in nedeljo, 21. in 22. septembra. V soboto bo uradni trening, v nedeljo dopoldne polfinalne in ob 13. uri finalna dirka v spustu, ki velja tudi za slovenski pokal. Prireditelj je kot vsa leta KD Calcit. Domača tekma bo nekaj posebnega tudi za kolesarje kluba, ki so na državnem prvenstvu na Sv. Joštu nad Kranjem dosegli zavidljiv klubski dosežek, kakršnega anali slovenskega gorskega kolesarstva ne pomnijo. Grintovec ima novega junaka »Kapo dol, izvenserijsko, neverjetno«, to so bili glavni komplimenti tekmecev novemu kralju Grintavca 25-letnemu Mariborčanu Andreju Mes-nerju. Na petem teku na piramido Kamniških Alp (2558 m) je dosedanji rekordni čas 1,24:03 tokrat drugouvrščenega Igorja Šalamuna pomaknil kar na 1,21:17. Na pravem prazniku gora prireditelja KGT Papež (duše prireditve sta Mira in Dušan Papež) je nastopilo kar 198 tekačev, 11 iz tujine - Hrvaške, Italije in Avstrije. Od tega je na Grintovec teklo 128 tekačev, 44 več kot lani. Samo ta podatek pove, za kako imenitno tekmovanje gre in kako dobro je pripravljeno. Smučarska tekačica Ines Hižar je postavila orientacijski ženski čas do Kokrškega sedla (57:36 minute). »Andreja poznam že od malih nog. Je talent, kar je dolgo kazal. Bil je edini, ki se lahko pohvali, da mije v najboljših časih vzel skalp. Njemu so take strme kozorogove stezice vedno ugajale. Njegova zmaga tako zame ni presenečenje, čas pa vsekakor. Priznam, sam bi bil sposoben izboljšati le lastni rekord, ne pa ga izboljšati za tri minute. To mu je verjetno uspelo, ker ni imel ure, da bi vedel, kako hiter je,« je svojega občasnega spa-ring partnerja pohvalil dosedanji kralj višin Grintovca 36-letni Igor Ša-lamun. Za njim je tretje mesto z dobrim finišem pritekel Žirovec Marko Šu-bic. Zaradi pokalnega tekmovanja so dekleta in mladinci tekli »le« do Kokrškega sedla (5,9 km, 1190 m). Takoj za bronasto mladinsko dvojico iz lanskega ekipnega svetovnega prvenstva Maticem Mlinarjem in Petrom La-movcem je bila v cilju že Ines Hižar, osma Evropejka v gorskem teku. Tokrat je zaradi skupinskega starta ubrala ritem legend triatlona »Jeklenih« Lojzeta Oblaka, 55 in Jožeta Roglja, 51 let. Drugo mesto je bilo znova rezervirano za dvojčico Tino in tretje za njuno sosedo, vrstnico Petro Šink. Izmed domačinov je šesto mesto pritekel Sebastian Zarnik (1,30:01), lokalni rekord Ivana Urha tako ni bil ogrožen. 16. mesto je pritekel Zdravko Vol-kar (1,37:05), 18. mesto Metod Močnik (1,37:57), 20. mesto Tomo Petek (1,42:52), 21. Marko Kotnik (1,46:30), 27. Anton Pančur (1,49,09), 28. Klemen Hančič (1,49:45), 32. Franci Sušnik (1,51:19). Med mlajšimi veterani je bil Lado Urh 8. (1,42:29), Silvo Magyar 9. (1,46:22), Marjan Veršnik 15. (1,50:42), Karel Flerin 16. (1,52:08), Tone Klemene 17. (1,52:58) in Bojan Kemperl (1,53:03). 67-letni Miha Horvat je med starejšimi veterani zmogel Grintovec v času 1,17:23 in bil med svojimi 18. Na »Baby« Gritnovec na spodnjem delu do tovorne postaje so mladi tekači KGT Papež Nika Urh (4. mesto), Urša (1.) in Janja Rebernik (3.), Ana Veršnik (2.), Klemen Markuš (2.), Rok Markuš (2.), Grega Kregar (4.), Uroš Tomec (J.) le potrdili, da morda čez nekaj let zmagovalec ali zmagovalka Grintovca lahko pride iz domačih vrst. »Sedaj, ko se je vse lepo in uspešno izteklo, nas čaka le še nov izziv. Obveznost, da to lepo tekmovanje ponovimo,« je nekaj dni po presta-nih organizacijskih mukah dejal Dušan Papež. IZDELOVANJE BETONSKIH JSJjUJSAJPV IN STREŠNIKOV AVBELJ MILAN, s.p. Sp. Loke 8, 1225 LUKOVICA tel.: 01 723 43 47,041 624 215 Državno prvenstvo v olimpijskem triatlonu Kamničani na drugi stopnički - Matic Romšakpeti med člani - TRISPORTOVCA Kranjc in Ivančič najboljša mladinca Šmartinsko jezero pri Celju je bilo v nedeljo, 21. julija, prizorišče olimpijskega triatlona za prvenstvo Slovenije v posamični in v konkurenci ekip. Poletna vročina, dopusti in pa dejstvo, da v Sloveniji ni kopice vrhunsko pripravljenih triatloncev za olimpijsko razdaljo (1500 m plavanja - 40 km kolesarjenja - 10 km teka), je na start privabilo 55 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije, saj je tekmovanje štelo tudi za Alpe Adria Reebok pokal. Organizator iz TK Celeia ni povsem spoštoval pravil olimpijskega triatlona, saj je vsako od treh disciplin podaljšal za nekaj sto metrov ali celo nekaj kilometrov. Start plavanja je bil z obale jezera, zaradi plavanja v trikotniku, ob neposredni bližini obale, pa so imeli nekaj od tekme tudi navijaško razpoloženi gledalci. Prihod iz vode je bil nekaj posebnega, saj so tekmovalci do menjalnega prostora morali premagati strm klanec, naklonine vsaj 15%. Kolesarjenje je v soparnem vremenu potekalo po okolici Celja, teklo pa se je v dveh krogih, od jezera do Celja in nazaj. V posamični konkurenci je za nespornega favorita veljal v letošnji sezoni najboljši slovenski triatlonec Damjan Žepič (Ribnica), za ekipno zmago pa so bili poleg Ribničanov spet glavni kandidati kamniški TRISPORTOVC! - Tišljar, Kranjc, Romšak in Cokan. Že po plavanju, ki sta ga na prvem mestu končala Žepič in Hočevar, je bilo več ali manj jasno, da slednji ne bo do konca zdržal Žepičevega tempa, najbližja zasledovalca Tišljar in Kro-mar pa sta pri plavanju že preveč zaostala za naskok na prvo mesto. Bolj zanimiv je bil boj za mesta takoj za stopničkami, ki so ga v svojo korist odločili Erlih (Maribor), Kranjc (Tris- port), oba z odličnim plavanjem in kolesarjenjem ter Romšak z odličnim tekom, na katerem je prehitel kar osem tekmovalcev. Pri ženskah je ob odsotnosti Mateje Šimic z lahkoto zmagala Anja Cerut (Sokol Tivoli). In če se je z majhno razliko v korist Kamni-čanov končalo ekipno DP v duatlonu (zmagali so Močnik, Romšak, Za-' re), so tokrat Ribničani vrnili z enako mero, saj so zmagali s prednostjo 40-ih sekund, v odstotkih pa je zaosta*nek znašal le 0,17%. Tretje mesto so z zaostankom 'sli ve^ ^ot 23 minut osvo-mmBMSm jjjj tekmovalci TK Mari-Na državnem prvenstvu v olimpijskem tn- ^ ? enour. atlonusosiKamnicam(Tnsport)»priga- . 7a(v.t„nY.nm rali« lepe uvrstitve. Maric Romšak (na sli- nlm. zaostankom 1 lat ki) je bit peti med člani. !°"c'« domačega kluba TK Celeia. Rezultati: ČLANI - l. Damjan Žepič (Ribnica), 2. Grega Hočevar (Sokol Tivoli), 3. Damjan Kromar (Ribnica), 4. Saša Erlih (Maribor), 5. Matic Romšak (Trisport), 6. Nino Cokan (Trisport). MLADINCI - 1. David Kranjc (Trisport), 2. Sandi Ivančič (Trisport) EKIPNO - L RIBNICA, 2. TRISPORT Kamnik (Tišljar, Kranjc, Romšak, Cokan), 3. TK Maribor. MIRO KREGAR Moja mami se pa zna odločiti! Ostalo nam je 270.000 tolarjev! Ob gotovinskem nakupu Golfa obdržite kar 270.000 tolarjev! Ali pa se odločite za ugoden kredit, brez plačevanja enoletnih obresti in z nižjimi obrestmi za naslednja leta. Tako bo vaš prihranek lahko te večji! Obiščite naš razstavni prostor na Dnevih narodnih nos v Kamniku Slavilo niti In modelov Jo omjno. Golf Avto DEBEVC, d.o.o., Mengeš Gorenjska c. 13, 1234 Mengeš tel. 01/7230-330, v^vvv.avtodebevc.si Pollak in Šekrezi v Nepal šele v oktobru Zaradi zapletov s financiranjem, predvsem pa zaradi tega, ker se je v nepalski planinski organizaciji zamenjalo vodstvo, je osnovni planinski oziroma alpinistični tečaj za Nepalce prestavljen iz avgusta v oktober in november. Zato bosta Bojan Pollak in Matjaž Šerkezi šla pomagat Nepalcem pri izvedbi tega tečaja šele v oktobru. Kanada V začetku julija so šli za dva meseca v kanadski del Skalnih planin (Rocky Mountains) kamniški alpinisti Damjan Kočar, Matej Mošnik in Jure Prezelj, da bi plezali v območju Mt. Rob-sona, (3945 m), po možnosti tudi kakšno prvenstveno smer. Ko so prišli v narodni park Banff, približno 300 km južno od Mt. Robsona, je bilo tam vreme za plezanje kombiniranih smeri (skala - led) zelo neugodno, saj so temperature zraka presegale 30°C, kar je ta za predel na pribl. 53° severne širine precej neobičajno in seveda neugodno za plezanje v ledu. Zato so v okolici kraja Luise in Banff v narodnem parku Banff splezali nekaj kopnih smeri. V plezališču Lake Luise si je Kočar pretegnil kito na desni roki. Poškodba je bila tako huda, da je moral prenehati s plezanjem in se je zato vrnil predčasno domov. Mošnik in Prezelj sta ostala in v začetku avgusta preplezala več kot 1000 m visoko prvenstveno smer v Mt. Robsonu. O podrobnostih bomo še poročali.. Alpinistična in plezalna šola Na zadnjem sestanku AO je bilo dogovorjeno, da bo AO tudi letos organiziral alpinistično šolo. Podrobnosti bodo objavljene, ko bo znan vodja šole. Žavbi bo začel s plezalno šolo po 15. oktobru. Dan domžalskih planincev V nedeljo, 25. avgusta, je bilo pri Domžalskem domu na Mali planini tradicionalno, že 10. po vrsti, srečanje domžalskih planincev. Začelo se je malo čez 11. uro, ko je vse navzoče pozdravil predsednik PD Domžale Borut Peršolja. Po krajšem kulturnem sporedu, v katerem je sodeloval moški pevski zbor Janko Kersnik z Brda pri Lukovici, se je srečanje nadaljevalo ob zvokih narodno-zabavnega ansambla Prijatelji še celo popoldne. Bojč Podgorje 56, Kamnik Po počitnicah ponovno odpiramo vrata in Vas vabimo na vadbo v prenovljene prostore! • Fitnes • Vse vrste aerobne vadbe • Vadba za nosečnice • Savna NOVO: točkovne karte za vadbo DOBRODOŠLI! Tel.: 01/8312-811, 01/8317-218, 01/8317-831 jbljanska cesta'21i, Kamnik. ?l./faks: 01/83 12 546 Elektroinstalacijski material za vaš dom, obrt, industrijo ... Vse za razsvetljavo, od žarnic do svetilk in pribora. Svetujemo, predstavimo, hitro dobavimo GOSTILNA POD SKALO Zlatko Storjak, s.p. Kamnik, Maistrova 32 01/839 12 33, 041/366 202 PRI NAS VAS RAZVAJAMO Z RIBJIMI IN MORSKIMI SPECIALITETAMI, JEDMI NA ŽARU, MESNIMI IN DRUGIMI JEDMI PO NAROČILU OB ŽLAHTNI KAPLJICI IZBRANIH VIN. Posebna ponudba šefa kuhinje: ribe il farno -pečene v pečici s krompirjem v omaki, postrv na žaru ali polnjena postrv z jurčki. Dnevna ponudba vsaj treh vrst malic in kosil, še posebej bogata sobotna in nedeljska kosila. Obiščite nas od ponedeljka do petka od 8. do 22. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 10. do 18. ure. NA DNEVIH NARODNIH NOŠ V KAMNIKU OBIŠČITE NAŠO STOJNICO (pred LB), KJER BOSTE LAHKO POSKUSILI GIRICE, ŽREB1ČKOV GOLAŽ ... PRAKTIČNI STRELCI PSC KAMNIK "M* **"•»•*' USPEŠNI DOMA IN V TUJINI V kratkem Času se je razvrstilo kar nekaj tekem, ki so se jih udeležili naši strelci doma in na tujem. Mednarodno tekmovanje 1PSC v Češkem Krumlovu, je bilo za naše strelce še posebno uspešno. V hudi in številni konkurenci iz 19 držav na zelo blatnem terenu (spomnimo se na izredne razmere, ki so vladale tedaj na Češkem) so naši fantje dosegli lepe rezultate: Produkcijski razred (57 tekmovalcev) 41. mesto Vodlan Rado, 31. mesto Zaje Igor, 21. mesto Ko-bal Matjaž, 20. mesto Kovačič Roman. Standardni razred (120 tekmovalcev) 5. mesto Jereb Uroš, kar je prav gotovo odličen uspeh našega slovenskega strelstva. Imenitno so se naši strelci teden dni pozneje odrezali na tekmi v Avstriji v Otlnangu blizu Linza. V skupini držav, ki so sodelovale - Italija, Nemčija, Avstrija in Slovenija, so bili naši fantje v sestavi ROMAN KOVACTČ, IVAN MIKOLIČ, RADO VODLAN in UROŠ JEREB premočni ekipni zmagovalci. Pri posameznikih pa sta Uroš Jereb in Roman Kovačič dodala še dve drugi mesti v svojih razredih. Torej smo na veliko razočaranje naših sosedov dosegli mednarodni uspeh. Hkrati je potekalo tekmovanje v republiki Jugoslaviji, kjer je naš strelec MATJAŽ KOBAL opravil z vso konkurenco in osvojil prvo mesto. Na zadnji tekmi 31. 8. na Bloški polici, in sicer v svojstvu državnega prvenstva Slovenije v praktičnem streljanju, IPSC, so dosegli naši strelci naslednja mesta: Produkcijski razred B: 4. mesto MEDIADOM Ljubljanska 3/c, KAMNIK telefon: 01/839 47 97 Rado Vodlan, 3. mesto Igor Zaje, 1. mesto Ivan Mikolič; Produkcijski razred A: 3. mesto Roman Kovačič; Revolver razred: 8. mesto Pavel Pirnat; Standard razred A: 2. mesto Uroš Jereb. Strelci PSC Kamnik tako kot vedno doslej dokazujejo z visokimi uvrstitvami resnost in preda- nost temu dinamičnemu športu. Naš klub pripravlja 19.10. 2002 sedaj že tradicionalno tekmo v spomin prezgodaj preminulega strelca in prijatelja Cirila Virjenta, ki se bo odvijala na internem strelišču PSC Kamnik v Suhodolski jami, občina Komenda. MILAN POTOČNIK Lopovi bodo vlivali plastiko? Matični podatki za julij POROKE: - DEBELJAK ANDRAŽ, Šenčur, Kranjska cesta 21, oblikovalec, star 28 let in TERAN DARJA, Milje 61, oblikovalka, stara 26 let - MATJAŠEC ZVONKO, Velika Polona 167, avtomehanik, star 27 let in SINOVČIĆ SANDRA, Stahovica 26, prodajalka, stara 26 let - KRIŽANIĆ GORAN, Voitsberg, Hauptplatz 34, natakar, star 29 let in HORGER MIHAELA, Bukarešta, Romunija, elektronik, stara 28 let - SUŠNIK SAŠKO, Mekinje, Cesta treh talcev 28/b, instalater, star 26 let in POUANŠEK VOJKA, Kamnik, Zikova ulica L knj ižničarka, stara 27 let ■ KEPIC JURIJ, Zalog pri Cerkljah 95, tesar, star 26 let in LETNAR MON/KA, Klanec 4/a, šivilja, stara 22 let SMRTI: - ZUPANC ELIZABETA, r. Knavs, Kamnik, Perkova ulica 11, upok, stara 81 let - BERLEC JANEZ, Kamnik, Kovinarska cesta 20, upok., star 67 let - KOS MATEVŽ, Križ 51 star 42 let - BELAJ IVAN, Ribnica, Žimarice 40, star 61 let - JUTERŠEK LUKA, Znojile 2, upok, star 74 let - ROJKO ALOJZ. Ljubljana, Novosadska ulica 8, star 72 let - KUMER JOŽEF, Ljubljana, Popovičeva ulica 7, upok., star 90 let - KUHAR ALOJZIJ, Krivčevo 19, upok, sar62 let - UČAKAR VILJEM, Moste 109, upok., star 65 let - BABNIK IVANA ŠTEFANIJA, r. Medved, Ljubljana, Tomačevo 27, stara 90 let - KEREC FRANC, Kamnik, Kajuhova pot 7, star, 73 let - LAGOJA MARIJA, r. Knez, Zgornje Stranje 12, upok., stara 76 let - PETEK PAVLA, r. Berlec, Vrhpolje pri Kamniku 167, stara 92 let • SLAPAR JOŽEFA, Kamnik, Fužine 2, upok., stara 76 let - BRNOTANTON, Mekinje, Polčeva pot 4, star 56 let Število prometnih nesreč na območju policijske postaje Kamnik se je letošnjega julija glede na lanski julij znatno zmanjšalo. Medtem, ko se je lanskega julija zgodilo 66 prometnih nesreč, je letos julija na naših cestah počilo 45-krat. Od lega je bilo 36 nesreč samo z razbito pločevino, v devetih primerih pa so bili udeleženci tudi poškodovani, vendar brez najhujših posledic. Najhujšo prometno nesrečo so naši policisti zabeležili 26. julija v Špitaliču, v kateri je bil udeležen otrok s kolesom -skirom. Zaradi hudih poškodb so ga morali odpeljati na klinični center v Ljubljano. Še vedno pa so na cesti nevestni vozniki motornih vozil, ki po nesreči pobegnejo. To se je zgodilo 2. julija v Potoku, kjer je voznik zaradi vožnje po levi strani ceste z ogledalom trčil v ogledalo nasproti vozečega avtomobila in nato ni počakal, pač pa pobegnil. Policisti ga še vedno iščejo. Število kaznivih dejanj pa sc je letošnjega julija v primerjavi z lanskim povečalo od 31 na 40 kaznivih dejanj. Med njimi so prevladovale tatvine (16) in vlomi (11). Največja tatvina se je zgodila 2. julija v podjetju KIK Plastika v Šmarci, kjer je neznanec odpeljal orodje (kalup) za vlivanje plastičnih mas, KOMISIJSKA TRGOVINA KOROBAČ ŠUTNA 76, KAMNIK NOČ SANDI, s.p. TEL: 01/831 1830,041/686926 €§e!§ © SERVIS © PRODAJA GSM TELEFONOV © BATERIJE IN PRIBOR © SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ ZA OPERATERJA VEGA NOVO! NOVO! NOVO V KAMNIKU!!! KAM Z DOBRIMI IN UPORABNIMI PREDMETI, KI JIH NE POTREBUJETE VEČ??? ENOSTAVNA REŠITEV!!! OBIŠČITE NAŠO NOVO PRODAJALNO IN SE DOGOVORITE ZA PRODAJO! PO UGODNIH CENAH 1»A VAM NUDIMO GSM APARATE, BELO TEHNIKO, ŠPORTNE PRIPOMOČKE, AKUSTIKO, GLASBILA ITD.!! STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik Izdelali smo vaš avtomobil. Nova Vedra z interaktivnim voznim sistemom, ki inteligentno obvladuje vsako situacijo in omogoča popolno harmonijo zaviranja, vodljivosti in lege na cesti. Nova Opel Vectra. Avtotehna Vis in Kosec d.o.o., Kamniška 19,1230 Domžaie,: 01/721 60 92, e-mail: opel.kosec@siol.net ... jol tirni IMATE PRAMENE zK SEBE ZA ŠOLO ... V SEPTEMBRU: brezplačni prameni jI "prečko" ali "glavnik" V OKTOBRU: [brezplačno barvanje z i REVLON barvami. _ Barvo določimo glede na "VH kvaliteto las, barvo kože ... SO TUDI VTOCDAJI! delovni čas delovniki od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure vredno okrog 5 milijonov SIT. 3. julija je neznanec s kamnom razbil steklena vrata trafike na Klavčičevi ulici in s seboj odnesel večjo količino cigaret. Isti dan je nekdo zlomil ključavnico na vhodnih vratih gostilne Račke in iz predala ukradel denar. 7. julija je v Mostah na Pe-trolovem bencinskem servisu neznanec natočil bencin in nato hitro odpeljal, ne da bi plačal. Ker ga je kamera posnela, se bo moral v kratkem oglasiti na sodišču. 14. julija je neznanec vlomil v prostore športnega društva Stranje in s seboj odnesel večjo količino alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter športnih copat. 14. julija je iz odklenjene omarice v Termah Snovik nekdo ukradel torbico z dokumenti in denarjem in lastnika »olajšal« za 30 tisočakov. Zato, zaklepajte omarice! V mesecu juliju so policisti zaradi kršitev javnega reda in miru intervenirali 33-krat. 18-krat so morali razboriteže, največkrat pod vplivom alkoholnih hlapov, miriti v zasebnih stanovanjih, v 15 primerih pa so posredovali na javnih mestih, v gostinskih lokalih in na ulicah. 8. julija je na Kovinarski ce- sti mož pretepal ženo. Ker se ob prihodu policistov ni pomiril, so ga odpeljali na Povšeto-vo v Ljubljano. 18. julija so morali policisti pohiteti na Laze, kjer je pijani sosed pretepel sosedo. Ker se ni hotel pomiriti, so ga morali odpeljati na streznitev. Med ostalimi dogodki so bile tudi letos kar pogoste nesreče v gorah, pri katerih so morali posredovati in pomagati naši gorski reševalci. Tako so morali 20. julija s helikopterjem pomagati planincu, ki je zaradi slabosti omagal na Presedljaju med Korošico in Kamniško Bistrico. Odpeljali so ga v kamniški zdravstveni dom. 21. julija so gorski reševalci s helikopterjem s pobočja Grintovca pomagali spraviti v dolino avstrijskega planinca, ki je na spolzki skali padel in si izpahnil ramo. Odpeljali so ga v Klinični center. 29. julija je občan obvestil policijsko postajo Kamnik, da je nek voznik z osebnim avtomobilom v Oleševek k Samotnem mlinu pripeljal večjo količino odpadkov. Policisti so storilca zalotili na kraju dejanja in ga denarno kaznovali. Verjetno pa je moral smeti odpeljati tja, kamor sodijo... F. S. RENAULT CJUo fOf Varčen pri nakupu, varčen pri porabi. Clio Lite je posebna serija Clia z izhodiščno stopnjo opreme. Zaznamujeta ga zmogljiva, a varčna motorja 1.2 60 KM in 1.5 dCi 65 KM ter odlična cena 1.797.000 SIT. V akciji Od sile varni pa vam od njegove cene odštejemo še vrednost kateregakoli registriranega vozila, starejšega od 8 let, ocenjenega po sistemu Eurotax, ter prištejemo še dodatni popust v vrednosti 200.000 SIT. Clio Lite je lahko vaš že za 1.597.000 SITI Avto Car d.O.O. Svetčeva 1, Mengeš, Tel.: salon 723 74 14, servis 723 72 79, Fax: 723 74 31 Renault pomoč: tel.: 080 1 080 S5 I L EST PODJETJE ZA POSLOVNE STORITVE • urejanje vseh vrst delovnih razmerij • vknjižba etažne lastnine • druge poslovne storitve Steletova 8a, 1241 Kamnik tel.: 01-83-10-960 faks: 01-83-10-965 e-mail: silvest@siol.net Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le lako daleč, daleč je ... ZAHVALA Ob smrti našega ljubljenega moža, očeta, deda, brata in strica ANDREJA VRHOVNIKA iz Kamnika sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in lovskim kolegom za izrečena sožalja, cvetje, sveče in za zadnji lovski pozdrav. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov Kamnik za skrbno nego in pomoč v času njegovega bivanja v domu. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem in predsedniku Lovske družine za besede slovesa. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njegovi Avgust 2002 Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, za vedno boš med nami ti. ZAHVALA Po kratki in hudi bolezni nas je zapustila draga mama, sestra, teta, babica, prababica, tašča in svakinja JOŽEFA ŠEGATIN rojena Zavasnik iz Zg. Tuhinja 21 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, za sveče in za druge namene ter številno spremstvo na zadnji poti. Hvala Ivici Bajde za besede slovesa, pevcem Tunjiškega okteta. Društvu upokojencev Kamnik, ZB Zg. Tuhinj in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: vsi njeni Zg. Tuhinj, julij 2002 Zaman je bil tvoj boj, zaman dnevi tihega trpljenju, bolezen je bita močnejša od tvoje volje do življenja. tenja. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra, tašča in teta AGATA VRANKAR iz Buča Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala gospodu župniku Jožetu Razingerju za lep pogrebni obred, govorniku Francu Resniku za besede slovesa, pevcem, praporščakom in gasilcem. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo tako številno pospremili na njeno zadnjo pot. Žalujoči vsi njeni Buč, Laze, Lipa, Ljubljana, Vižmarje, Mengeš, avgust 2002 Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, trpel sem in večni mir mi zaletite. ZAHVALA Po težko bolezni nas je v 77. letu življenja zapustil dragi mož, ati, dedek, brat in stric FRANC KRAMAR z Duplice, Jakopičeva 16 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, še posebej Jožici Mustar in Ančki Boječ, za vso pomoč in tolažbo v težkih trenutkih, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred, gasilcem, balinarjem in vsem, ki ste našega Franca pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Francka, hčerka Justi in sin Franci z družinama ter drugo sorodstvo Avgust 2002 Če je naš svet po zaslugi bližnjega le nekoliko bolj srečen, svetel in prijazen, potem je bilo njegovo tovljenje izpolnjeno in ostal bo za vedno zapisan v naših srcih. ZAHVALA V 47. letu življenja nas je po hudi bolezni zapustila draga žena, mami, snaha, hči, sestra in teta JOŽICA VRHOVNIK iz Kamnika Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem iz Svilanita, sosedom iz ul. Toma Brejca ter vsem za izraženo ustno in pisno sožalje, za cvetje in sveče. Posebna zahvala abdominalni kirurgiji, onkološkemu inštitutu, še posebej Mileni Vrhovnik, g. župniku Pavletu za opravljeno zadnje slovo, sodelavkama Martini in Mateji, dr. Logarju in sestri Jani. Vsem, ki ste drago Joži pospremili na njeno zadnjo pot in jo boste hranili v lepem spominu, smo iz srca hvaležni. Vsi njeni Avgust 2002 V SPOMIN VIKTORJU KOČARJU 5. avgusta 2002 je poteklo 10 let, odkar si se poslovil od življenja. Sončni dan je ugašal in z njim si odšel za vedno tudi ti. Spomin na ta večer ostaja živ in strah pred ločitvijo tudi. Veliko žalosti in neizpolnjenih želja mi je ostalo. Najin dom je prazen, brez tebe. Bog mi je pomagal. Pustil mi je tvojo ljubezen in lepe spomine nate. Vračaš se iz večne tišine, saj v noči smrti upanje vidi svetlo zvezdo in čuječa ljubezen sliši šum srca. Z menoj ostajaš ti in mi pomagaš živeti. Večkrat obiščem tvoj grob. Ustavim sc ob njem, prižgem svečko, se potopim v spomine, želeč luči, tiste, ki nikoli ne ugasne in sveti iz davne preteklosti v davno prihodnost, ljubezni, ki ne zbledi, miru, ki je na konici vseh hrepenenj. Šepet tvojega glasu me spremlja, začutim tvojo prisotnost in tvojo ljubezen. Hvaležna sem vsem, ki razumejo mojo bolečino in praznino, me spodbujajo, mi podarjajo svoj prosti čas in mi pomagajo živeti. Hvala vsem, ki sc ustavite ob njegovem grobu, mu namenite lepo misel, prižgete svečko ali se ga spomnite v molitvi. Žena Špela Podgorje, avgust 2002 »Živeti, umreti je usoda naša, a cilj nam je visoko posajen! Glej to drevo: za usodo nič ne vpraša,, a večno se bori za svoj ramen...« (Oton Župančič) ZAHVALA V 53. letu življenja nas je nenadoma zapustil naš dobri mož, ati, brat, stric, nečak, zet in svak PAVEL JERIČ iz Šmartna Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, gasilcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g župniku za lepo opravljeno zadnje slovo, pevcem in trobentaču. Žalujoči vsi njegovi. Šmartno, avgust 2002 |9Hk jJHMhhII ZAHVALA V 93. letu življenja nas je zapustila naša draga PAVLA PETEK iz Vrhpolja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem. Žalujoči: vsi njeni Julij 2002 Prazen dom je in dvorišče, zaman oko Te naše išče, ni več smehljaja,- le trud in delo Tvojih rok ostaja. ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil naš dragi mož,ati, brat in stric ANTON BRNOT Šubeljnov Tone iz Mekinj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Trivala za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maše in denarno pomoč. Hvala ge. Pavli Jutršek za poslovilne besede, g. župniku Gosarju za lepo opravljen obred, pevcem iz Stranj za lepo zapete pesmi in g. Sitarju za zaigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in ga številno pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Angelca, hčerki Mateja in Tončka ter drugo sorodstvo Julij 2002 Smrt se izlila v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj. Ni več trpljenja, ne bolečine, Življenje je trudno končalo svoj boj. (Simon Gregorčič) ZAHVALA Po hudi zahrbtni bolezni nas je v 74. letu življenja zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric, bratranec in svak FRANC KEREC (11.1.1929 - 24. 7. 2002) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom s Kajuhove 1-9, prijateljem in znancem, KS Perovo, OŠ Marije Vere za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala njegovim športnim prijateljem, balinarski sekciji DU Kamnik, govorniku Petru Fischerju za besede slovesa, pevcem za čuteče zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, dr. Bogdanu Logarju in patronažni sestri Meri Kuzma za strokovno pomoč in prijaznost v času zdravljenja. Vsem in vsakemu iskrena hvala. Vsi njegovi Kamnik, Volčji Potok, Maribor, Sotina, julij 2002 mali oglasi PRODAMO VEČJO UREJENO KMETIJO v kosu na atraktivni lokaciji zet 46 mio SIT. Tel.: 031/836-378, 03/572-63-19. ODDAMO opremljeno 3-sobno stanovanje na Klavčičevi v Kamniku s I. 10. 2002. Tel: 04/80-34-80, 031/ 330.555. NAJAMEM ogrevano sobo s souporabo kuhinje in kopalnice. Tel.: 031/543-278. PRODAM NOVEJŠO HIŠO, 8 km iz Kamnika (Studenca). 2700 m2 zemlje. Tel.: 839-23-57. 031/774-951. PRODAM hlevski gnoj. Tel: 831-14-54. VADITEIJICO AEROBIKE iščemo. Tel: 831-11-16, zvečer. INSTRUIRAM matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571. Kamnik, novogradnja, 12 stanovanj z ložami in balkoni, parkirišče; Mreža nepremičnin, tel.: 041/325-788, 041/668-620. »I H Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 i« i« Umrl je naš dolgoletni sodelavec JANEZ KRUMPESTAR delavec v proizvodnji Pogreb je bil 28. avgusta 2002 v Cerkljah na Gorenjskem. Spominjali se ga bomo, njegovim svojcem pa izrekamo sožalje. Sodelavci kolektiva PS CIMOS TITAN LIVARNA, d.o.o. iz Kamnika Moji koraki se držijo tvojih steza, moje noge ne omahujejo. Ps. 17,5 Zapustil nas je naš dragi mož, oče, brat, stric, nečak in zet ANTON KOTNIK univ. dipl. ing. agr. Ob izgubi našega dragega moža in očeta se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani; sorodnikom, prijateljem in sosedom, zdravnikom in osebju GE klinike KC, dr. Plešnar Cvimovi, sodelavcem, in g. načelniku UE Kamnik, bolniškemu župniku g. Šlibarju za duhovno oskrbo v bolnišnici, župniku iz Sel. g. Kaštrunu, g. Steletu ter p. Robertu za lepo opravljen pogrebni obred, MePZ Mavrica za ubrano petje ter društvu HOSPIC za nasvete in pomoč. Žalujoči: žena Marija, hči Irena in sin Andrej Markovo, julij 2002 ZAHVALA V 82. letu starosti je umrl naš dragi mož, oče, dedi, tast in stric JOŽEREPŠE iz Kamnika Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Julij 2002 Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica, niso sanje, žal usoda je tako hotela, da tebe nam je vzela oh, kako boli, boli... ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega moža, očija, sina, brata, zeta, svaka in strica PETRA VRANKARJA z Vrhpolj 212 Se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, učiteljem in sošolcem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi prezgodnji zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo pevskemu zboru za ganljivo zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano tišino in g. župniku za opravljen cerkveni obred. Žalujoči: vsi njegovi Vrhpolje, junij 2002 Gostišče »Pri Olgi« Olga Cibašek Moste 1/e, Komenda "EP 834 14 29 Vabimo vas na tople malice, nedeljska kosila, jedi po naročilu ... družbe, poroJce ... "^ejemamo rezervacije £a ^ecje SERVIS PLINSKIH ŠTEDILNIKOV in PLINSKIH NAPRAV PRIKLOP NA ZEMELJSKI PLIN Servis gostinskih štedilnikov, fritez SIMPS Brane Petaci, s.p. UI. dr. Tineta Zajca 13/a, Kamnik, 8 01/8391 627,031/226-543 DOSTAVA 2 KURILNEGA OLJA Marjan Dragar, Vrh polje 280,1240 KAMNIK POKLIČITE NA TELEFONSKO ŠTEVILKO: 01/83-91-582 ALI 041/691-325. Marko PETERUN s.p. S p. Stranje 2<3 1242 Stahovica tel: (01)8325-480 (041) 722-973 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN MONTER ZA STAVBNO POHIŠTVO »INLES« ALU, PVC, lesena okna, police, vrata, predelne stene Zimski vrtovi, vetrolovi, senčila Garažna vrata na motorni pogon uuuu svoj um kopo mi mjcmm?! TEHNIČNA TRGOVINA B Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) Jmmm tel.: 83-17-203 MALI GOSPODINJSKI APARATI ^ BOSCH, SIEMENS - 10% POPUST AVTO ZVOČNIKI - 10% POPUST UGODEN NAKUP BELE TEHNIKE GORENJE —r PRALNI STROJ 1182 S - količina omejena AKCIJSKI ARTIKLI! AKCIJA BARVNIH TV GORENJE, /f EVELUX AKCIJSKA CENA . ^^"^..^ ^ SIT VODOVODNE -ARMATURE /f -10% BOGATA IZBIRA ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH - BREZPLAČNA DOSTAVA - KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV nova ibiza V ČASU DNEVOV NARODNIH NOŠ VAS VABIMO NA NAŠ RAZSTAVNI PROSTOR PRI KAVARNI VERONIKA Perovo 23, Kamnik tel.: 01/839 50 40 faks: 01/839 50 41 .Gostilna s prenočišči pri »Planinskem orlu« Stahovica 20 telefon 01 83 25 410 odprto od 10. do 22. ure torek zaprto POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE MEDIADOM Ljubljanska 3/c, KAMNIK telefon: 01/839 47 97 LANEN CVET tekstilna trgovina *K\ u Moste 74, tel.: 01/8341-660 'Od/le- ŽENSKE TUNIKE "d U«"11. miKAmp/*** j NOTAH 2.250 SIT * Sf^pJ^Sm HLtf ' ^SWK0ST\W **% *pi|amc(frotir) podlo? PE5T R A IZBI R A JEA/N/5A I n°gavice Movo:otro5kijean5 Ontario ' •TREKI/N/G HLAČE [°dPrto: 9"-19h. sobota 8^3^] I ' Poskrbljeno za parkirišče, pestro ponudbo in nizke cene med dobrimi. J *,OLO ^ PAPIRNICA IPEJA šola <& prosti čas Mateja Cvijič s.p. Šutna 35, Kamnik t* ostvarmlc/^o^ , barve - steklo, svila, keramika, ) \ darilni seti, perle, kalupi za / vlivanj e in 5e in 5e ... „^ odprto: ^^^-^od 9. do 19. ure S" 839-26-46 * —--sobota od 8. do 12. ure AGROPROMET CERKLJE UI. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE - VSE ZA KOLINE (naravna in umetna čreva, kolofonija, spile, začimbe) Semenske trave, travnik II., lucerna, črna detelja SEMENSKA ŽITA ŽE NA ZALOGI Cene za krmila so tovarniške. STORITVE Z AVTODVIGALI 20 t in 50 t S \\ STORITVE Z VILIČARJI: 12,5 t. MUŠIČ- MENGEŠ „ hfcMwrM 01/7230-400. V—y—2jj KABELSKE GRELNE INSTALACIJE projektiranje izvedba garancija ATESTIRANO II Jelektro grelna oprema j \ Gora 20a, Komenda I Tel.: 01/83 41 583 Faks: 83 42 208 TALNO OGREVANJE bivalni, poslovni in drugi prostori TALJENJE SNEGA IN LEDU na voznih in pohodnih površinah TALJENJE SNEGA IN LEDU v strešnih žlebovih, žlotah in ceveh OGREVANJE CEVOVODOV proti zmrzovanju ali procesno vzdrževanje temperature TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA! sir Jošt, 1 kg šunka pizza, 1 kg prekajeno pleče, 1 kg sv. mesni narezek, 200 g Kekec pašteta, 50 g pašteta Gavrilovič, 100 g gorčica Thomy, 700 g jajca 10/1 C alpsko mleko, 3,2+1,6% piknik keksi, 1 kg banane, 1 kg česen, 1 kg V našo trgovino ste pova 899,90 499,90 999,90 189,90 69,90 179,90 299,90 199,90 m.m., 11 149,90 299,90 199,90 199,90 Ponudba velja do hijeni vsak delovni dan in ob nedeljah od - knorr goveja kocka, 120 g - moka tip 500, ostra, gladka, 1 kg - olje Cekin, sončnično, 11, PVC - Radenska, 1,51, PVC - sadna pijača ACE Presad, 1,51 - sok multivitaminski, 1,51 - toaletno milo Fa, 100 g - toaletni papir, 2-slojni, 10/1 - sobni copati - sveča kocka, velika - sveča Mojca, velika - sveča piramida, velika prodaje zalog. od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 8. do 12. ure. 299,90 99,90 249,90 119,90 119,90 139,90 69,90 269,90 139,90 229,90 179,90 119,90 19. ure ŠKODA ŠKERJANEC Krumperška 21,1230 Domžale Tel.:01 721 03 40, 01 724 40 85, fax: 01 724 40 84 E-mail:skoda.skerjanec@siol.net, http://www.spc-skerjanec.si KLIM«** ONAON Moda, kvaliteta in 15% GOTOVINSKI POPUSTI 5% POPUSTI ZA PLAČILA NA OBROKE od 2. do 14. 9. 2002 v prodajalnah ONAON KAMNIK, Maistrova ul. 16 DOMŽALE, Ljubljanska c. 72 G 7 d.o.o. Spruhct 33, 1236 Trzin Tel.: 01/588 55 00 01/588 55 12 Faks: 01/588 55 01 VAŠA BREZSKRBNOST JE NAŠA SKRB. I pni' lulivci /.i M. nI |;i I nkM INitllllhiuk lil •I ' 'II Nknl |;i I ok;i Icl n i 506 l,; 00 ZARJA K0WS B IZKORISTI B BBB DAN E I t il m a n i www.peugeot.si Vikend odprtih vrat. 7. in 8. septembra pri vseh pooblaščenih prodajalcih v Sloveniji. 206sw PEUGEOT. UŽITEK V DOVRŠENOSTI. RODEX d.o.o. PEUGEOT Rova, Rovska c.2, 1235 Radomlje, tel.: 01 722 77 98 TERME SNOVIK svet termalnih užitkov Privoščite si pravo sprostitev in razvedrilo v termalnem bazenskem kompleksu, na prijetni letni plaži s senčnik}/ igrali za otroki, igriščem za nogomet na drseči podlagi! NOVOh i Snovlk vas Iz Kamniku pripelje avtobus dfuzW% \ ponedeljka do petka ob to.30 In ujo Iz Kamnlkt ob 13.17 In 16,12 Iz Snovlka, tiotah ob 10,30 Iz Kamnika, ob 13.20 Iz Snovlka, mdetjah ob 10,30 Iz Kamntki*atamt*adHšovlka M.« 8308 631 Povabljeni v svet termalnih užitkov ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in nedeljah od 9 do 2Cr, ob sredah, petkih in sobotah od 9 do 19 in na NOČNO KOPANJE ob sredah, petkih, sobotah od 20h do 22b (JtFXOVM)93Jl VV&Dl Uidl v septembru od ponedeljki do petka od 10. do 10.30. S SOUVRJ3 koži prijazno sončenje v modernem šolanju 'Lnjofine za 30 obiskov za občane 9&mnika Posojilo za vse namene in vse letne čase O podrobnostih se pozanimajte tam, kjer so za to strokovnjaki: Poslovalnica Glavni trg, Glavni trg 10, 1241 Kamnik, telefon: 831 85 24 Poslovalnica Duplica, Ljubljanska 45, 1241 Kamnik, telefon: 831 83 71 Ker smo banka z rešitvami. uDiiansKa. Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik Mercator POSEBNA NOVICA! V hipermarketu Mercator v Kamniku smo vam poleg ostale ugodne ponudbe trajno nizkih cen, akcijskega blaga in blaga z trgovsko znamko pripravili še izjemno ugodno ponudbo: 3 ;d c S •o -O O Loka kava, mleta, 250 g 259.- TZ Mercator sladoled, vanilija-čokolada, 1000 ml 459.- Svinjsko stegno brez kosti, cena za kg 1.290.- MERCATOR TEHNIKA Kad za masažo nog, FM 7604 Severin 7.150.- Akcijska ponudba izdelkov velja do 12. septembra oz. da prodaje zalog. Vse cene so v SIT. Vljudno vabljeni v Mercatorjev nakupovalni center v Kamniku, kjer vas poleg Mercatorjevih trgovin čaka tudi ugodna ponudba ostalih trgovcev. Dobrodošli v svetu odličnih nakupov!