115. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 23. maja 1898. XXXI. leto. bhaja vsak dan maitt Ki ovil nedelj« in praanike, Ur velja po polti prejem an ta avatro-ogerake dezeie ca vee leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden a»eeec 1 gld. 40 kr. — Za Ljabljauo bras pošiljanja na dom aa th leto 13 gld., sa oetrt leta 3 gld. 30 kr. z* jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom rakuna se po 10 kr. na nieaeo, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za tnje deiele toliko vet, kolikor poštnina mala. — Na narocbe, brez istodobne vpofiiljatve naročnine, se ne ozira. Za osna niIa plačuje M od ttiristopn« petit-vrete po 6 kr., če m oznanilo jedenkmt tiska, po fi kr , če ne dvakrat, in po 4 kr., te se trikrat ali večkrat tiska. Doniai naj aa iavol* frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in npravniltvoje na Kongresnem trgu it. 12. Opravniltvu naj ae blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije oznanila, t. ). ve« administrativne stvari. Telefon Čemu? Na Dunaju, 22. maji*. Poelanaka zbornica je torej sklicana na dao 1. junija. Ko ae je dne G. maja razšla, se je splošno domnevalo, da bodo parlamentarne počitnice tr.ajale do jeseni, do cesarjevega jubileja. Tudi predsednik dr. Focbs je bil tega mnenja. Nekemu poslancu, ki ga je vprašal, kdaj se zbornica zopet snide, je prijateljsko povedal, da potuje lahko na Kubo, a da pride do prihodnje seje de vedno pravočasno nazaj navzlic blokadi. Vlada je svoje dispozicije premenila in zopet sklicala poslansko zbornico. Nehote se vprašujejo ljudje, čemu ae je storilo, čemu se je sklical parlament Saj to je vender jasno, da se s tem parlamentom ne da ničesar opraviti, da je v tem parlamenta stvarno, plodonosno delo absolutno nemogoče. Vsak dan zborovanja tega parlamenta je izgubljen in škoda je ogromnih svot, katere morajo davkoplačevalci šteti za burke državnozborskib zastopnikov nemškega naroda Ako bi imela vlada gotovost, da odnehajo Nemci od obstrukcije in da omogočijo redno funkcioniranje parlamenta, potem bi bili veseli, da se »opet snide parlament, toda na to še največji optimisti ne mislijo. Tudi prihodnje seje bodo prav tako neplodne, kakor so bile vse druge. Zbornica bo nadaljevala razpravo o jezikovnih predlogih, za katere se šiva duda ne meni, in kadar bodo oglašeni govorniki končali to stvar, poakrbe obstrukcijonisti že sa kaj druzega, da se trati dragi čas in prepreči koristno delo. Obatrukciji ne bo konec in smešno bi bilo misliti, da bi Nemci odnehali od boja, kateri jim znatne koristi donaša, dočim imajo Škodo samo slovanski narodi. Naj zbornica Že izvoli jezikovni odsek ali naj ga ne izvoli — to je že vse jedno — ta parlament ne bo nikdar več sposoben za delo, ta parlament je zrel, da izgine. Vlada nima niti toliko vpliva, da bi zamogla isposlovati podaljšanje budgetnega provizorija, kaj ie, da bi mogla dognali na god beni provizorij ali kaj druzega. Zasedanje poslanske zbornice ne bo imelo nobenega pozitivnega uapeba, ker bo izvolitev jezikovnega odaeka brez praktičnih posluhe za postopanje obstrukcije. Saj Nemci ne taje, da takoj izstopijo iz jezikovnega odseka, ako se ne postavi najprej na razpravo predlog, naj se prekl e> jo jezikovne naredbe. Ta parlament ni sposoben rešiti jezikovnega vprašanja in ga tudi na reši. Čemu je torej vlada zopet sklicala poslansko zbornico? Za to, da bi narodi mislili, da so kon-8titucijonalno vladani. dasi se vlada s pomočjo § 14 , torej abuolutistično. Doslej je vlada uveljavila menda že deset zakonov s pomočjo tega paragrafa. Konec junija poteče buđgetni provizorij, in pel bode zopet ta paragraf Konstitucijonalizem je samo še na papirju, v istini gospodari popolni absolutizem. Vlada stori kar hoče, ona gospodari kakor hoče, ker parlament nima nobene življenske moči več. Zasedanje parlamenta, ki se začne 1. junija, bo trajalo samo do konca meseca, kajti takrat, kadar rabi vlada § 14 , takrat parlament ne soie zborovati. Cas zasedanja je izgubljen čas. Škoda tega časa in škoda tisočakov, katere bo veljalo to zasedanje, škoda, da se vlada še vedno ni odločila, narediti temu parlamentu konec. Slovenskemu učiteljstvu. Dne 3. in 4. velikega srpana t. 1. priredi „Zaveza slovenskih učiteljskih društev" X. ekupfičino v središču Slovenije, v naši beli L ubijani. V desetih letih življenja Bi je stekla „Zaveza slovenskih učiteljskih društev8 za slovensko učitelj-stvo toliko neminljivih zaslug, da moramo nje desetletnico kar najaloveenejše praznovati, kar nam bo toliko prijetnejša in slajša naloga, ker si je izbrala v zborovahšče srce slovenske zemlje, lepo slovensko Ljubljano. Slovensko učitelJBtvo bo takrat prihitelo iz vseh slovenskih pokrajin, da vidi svojo mater, go-jiteljico in pospeševateljico Čistega narodnega navdušenja da vidi, kako presrčno more pozdraviti bela Ljubljana vrle borivce narodne prosvete, ki širijo po slovenskih deželah narodno zavest ter navdušenje in ljubezen do domaČe knjige in pesmi. A prihitelo bo takrat slovensko učiteljstvo v stolico slovensko tudi zategadelj, da se pobliže spozna mej seboj, da ojaČi in utrdi vez prijateljstva, ki spaja stoglavo četo v jelno telo, bo prišlo v belo Ljubljano, da /.<>;>• t kaj koristnega ukrene v prospeh in bujni razvitek našega ljudskega šolstva. , Zaveza slovenskih učiteljskih društev" priredi v predvečer g'avnega zborovanja velik jubilejni koncert v proslavo petdesetletnice blagotvornoga, plodonosnoga vladanja presvetlega cesarja Frančiška Jožefa I. in v proslavo svoje desetletnice. Tri tem koncertu, katerega čisti dohodek bomo naklonili učiteljskemu konviktu, bo sodelovalo vse slovensko učiteljstvo, ki je združeno v „Zaveži slovenskih učiteljskih društev" ter bo tako sijajno proslavilo veliki jubilej presvetlega cesarja Frančiška Jož* f» l, ki je dal z novim šolskim zakonom ljudskemu šolstvu zdravo in krepko življenje. V kipečih glasovih bo dalo slovensko učiteljstvo duška onim globokim čutilom, ki jih goji v sebi in zbuja drugim do predobrega vladarja in do Njegove prejanne hiše. Sploh bo ves ta sestanek slovenskega učiteljstva veljal slavljenju zlatega cesarjevega jubileja. Nadejamo se, da ne bo slovenskega kraja, ki bi ne poslal v onih dneh člena slovenskega učitelj atva v stolico slovensko, nadejamo se, da se bo zbralo takrat v prenovljeni naši Ljubljani slovensko učiteljstvo v mogočnem številu, lepo združeno v k repki slogi, v gorkem prijateljstvu, v srčni ljubezni. Da nam bo mogoče pripraviti in urediti vse potrebno, prosimo uljudni vsako in vsakega, ki misli one dni preživeti v Ljubljani, da javi podpisanemu tajniku svoje čestito ime. Na veselo svidenje v beli naši Ljubljani! Za ljubljanski krajevni odbor: Častni predsednik: Iven Hribar 1. r , župan. Juraj Rezek 1. r , Engelbert Gangl 1. r., predscduik. tajnik. Jakob Dimnik I r, urednik. Janko Likar 1. r., podpredsednik. Frančišek Crnagoj 1. r., biagMJuik- LISTEK. Pismo iz Zagreba. V hrvatski književnosti se je borba mej starimi in mladimi bila v letih 1880. do 1888. „Vie-nac" je stal na stališču idealizma, na stališča starih, — „Hrvatska Vila", malo pozneje i „Balkan" pa na stališču mlade, po napredku koprneče generacije. Ta borba je bila slična slovenski. Ne le, da so bili članki v tem .literarnem boju11 i v nas, Hrvatih jednako površni, jednako strankarski, ta borba je potekla tudi iz jednakih razlogov. — V obeh narodih so jo vodile politične stranke. V Hrvatih „ obzora štvo" in „starce vici janizem", — v nas „klerikalizam" in .liberalizem". V Hrvatih je stal „Obzor" z „Viencem", — „Sloboda" (glasilo aStarcevičancev") s „Hrvatsko Vilo". Za časa te borbe je vseučiliška mladina izdala več almanahov („Hrvatska", „Velebit", „Hrvatski dom" itd.), katere moramo ločiti v dva dela. Jeden del je bil radikalen, natezal je strune naturalizma, uvel v literaturo strankarsko po- litiko, kult historije, Frankopanov, Zrinjskih, brv. kraljev ter je zapadal v zagrizeni nacionalizem. To je vzrok, da je mnogo njihovih, sicer dobrih del (osobito pesniških) brez vsake umetnostne vrednosti. Došlo je do prazne verziiikacije, puhlega frazer-stva in bučnih bombastov ... Tu so bile zastopane najrazličneje frakcije. Nemška romantika llerder, i. dr.), aolizem, kult historije, ruski realizem . . . vse to se je mešalo mej seboj. Drugi del je bil zmernejši, tišji, znanstve-nejši. Pridno je preiskaval in študiral ilirsko dobo, kojo so „napredni" smatrali za zlo. Ali ta borba, katero nekateri smatrajo za začetek pravega razvitka hrvatske narodne literature, ki sedaj tako bujno cvete, je Hrvatom donesla primerno malo sadu. Tedaj je samo vrelo in kipelo. Sedaj so skoro vsi oni, ki so se tedaj borili, ali ie mrtvi ali so pa stopili z bolestnim srcem v ozadje. — Senoa je že pred to borbo završil svoje delovanje, — G j a I s k i pa započel brez obzira nanjo. Jednako KranjČevid, dočim je K o v a č i ć, ki je bil velik talent, a ni znal najti pravega pota — Loteč spojiti Zolino veličajnost v opisovanju a Ščedrinovo satiro in tako podati Hrvatom svetovni roman, — zblaznel in umrl. Le Haram bašić je ostal priden pesnikovalec. I Jorgvanić, ki se je popenjal za Montepinom, je umrl; Becie* pa je s svojimi romani umolknil. Dobri pesniki iz te borbe so bili Vu količin Palmovi« , ki so preganjani od usode in ljudi j, tudi zarana umrli. Jedini E. K um i čir še živi, jedini on je ostal še čil iz te dobe, v kateri je igral nlogo hrvatskega Zole V novejšem času se je lotil historiško patriotskega romana („Urota Zrinjsko-Frankopana1-). Kumi čio je izreden, krepak talent, mojster stila in jako marljiv. V ti dobi so se neodvisno (ne glede na to borbo) razvili Gjalski, Kranjčević, Ar-nold, Kozarac in H r a n i 1 o v i o". Vsi ostali boljši pisci pa spadajo v mlajšo generacijo, ki se je razvila po tej dobi. — Na razvoj hrvatske literature je mnogokaj vplivalo. Da to spominjamo vpliva italijanske literature na dubrovniako dalmatinsko dobo hrvatske literature, 8e vendar jasno vidi upliv Dubrovničanov na literaturo ilirsko dobe, ako tudi se ga je S t. Vraz hotel otresti. I narodne pesni so mnogo V IJublJanl, 23. maja. Dr. Kaizl in oasniski kole'c. Dim Ai tednik „Die Wage" je prinesel zanimiv interview a finančnim ministrom dr. Kaizlom, ki hoče baje že v kratkem predložiti svoj do cela izgotovljeni zakonski načrt glede odprave flMHJUrsgl kolki. Minister Kaizl je proti novemu obdačenju inseratov, ker bi to zaviralo trgoviuo ter bi državi ne dona-Šalo znatnih dohodkov. Srbske homatije. Milan in nj»g >v »alter ego", ministerski preds^dn k Gjorgjevie imata velike skrbi mdi bod uči h volitev v skupščino. Ri-dikidci im jo namreč upanje, da se število nj'hovib poslaucev izdatno pomnoži, p.jtein pa bi bilo Milanovemu paševaujn konec. Kralj Aleksander js baje že naveličan očetovega vsiljivega varuštva, in v dvornih krogih Me pričakuje katastrofa mej kraljem in razkraij-m, ki poisno int-iganti Milana zopet preko lilija. — V Curihu j^ izšla znamenita brošura, U zgodovinsko dokazuje, da so radikale i jfdiua narodna In dinasti 6ns stranka, ki je rešila Obrano vicem prestol že nestevilnokrat, Turki zapuščajo Tesalijo. Konec konca grško turške vojne, povrnitev Torkov iz Tosilije, je torej napočil. Prav pred jed iiai letom so prišle prve turške čete na griks tU iu sedaj se Vračajo preko Carigrada v svoj» stsra bivališča, Tesaiija b> morda ie tekom 1 teJnov povsem osvobojena Tur kov, -jftj so poalali pouje vse la Jije, kar jih premorejo. Turki nimajo od svoji sijajni zmage nai Grki 1* 4 milijone, fantnov. Btd* v Rusiji. K.tkor I. 1892, tako se j« začtla v osrednji Rusiji tu Ji letos straioa draginja, ki bode povzročila kmalu največjo bedo in lakoto. V gub»'r«''jah Kurs k z 1 milijonom prbivdcev, Harkov z 15 t milijonov prebivalcev V o r o n e s z 2 milijoni stanovoikov in C r s o u i 1V| ml. IjuJij so prodali kmetje že pozimi v-;e, tudi sera no isto, prodali so živino, svoje konje, kmetijsko orodje, nekod i lo gospodarska poslopja, d t po se mogli le preživeti. Kunci lanskega l*^a je izdtl grof Lev Tolst j oklic na korist ubog m gubernijain, toda vlada je ta okl o zatrla, sama pa vender le ni ničesar ukrenila, da bi so nabiralo za stradajoče. Sele v zadnjem času skuša vl*dt popraviti svojo neodpu*tljivo napako s tem, di pozicija meščane in bogatejše pokrajine, naj nabirajo milodare. špansko ameriška vojna. Špansko bro-dovj • pod poveljstvom admirala C^rvere še ni zapustio lok-- Santiaga na Kubi, a zapusti jo bržčas že te dn>, di se približa Havani. Morda se polasti prej ie nekaterih drugih iuk, vsekakor pa ima Car« vera nanii-n vdreti v luko Ilivane. Od S.int aga do Havane potrebuj« ladijevje 3 — 4 uni. Ameriško la dijevje stoji deloma pred H '.vano, deloma je v par nr oddaljenem Keywesta. Schlcv in Watson sta poveljniki brodovja pred Havano, Sampson pa naklada v lveyw-.stu premog iu strelivo. Amerikanci bodo baje pri* lili opanoe k odločilnemu boju s tem, da začoo bombardirati H a vino. Ko ji pnhiti Cer-vera na pomoč, ga zgrabi združeno ameriško la* dijevje. Dopisi. I/. iv« t i. je, IS. maja. v številki 32. z dni 11. t. m. prinesel je „Slovenski List" dopis iz Litije, kateri po svoji vsebini ni vreden, da bi sa i njim pečali, ker se sramujemo, da bi odgovarjail takim otročarijam in taki budalosti. Z ozirom na javnost le ia n« zadevo, katero .slavni" dopisnik razpravlja, omenjamo naslednje. Poslopje, v katerem je sedaj nastanjeno tukajšnje c. kr. okr. sodišče, ne zadošča v nobenem ozira potrebam in zahtevam tega urada in tj že nekaj let sem ne. Isto tako nima tukajšnji c. kr. davčni urad zadostnih in primernih prostorov. Vsled tega je pri nas nastilo važao vprašanja glede zidanja uovega, vs^ra, zahcevam in potrebam zadoatujoiega poslopja za navga ; ne vzbuja druzega. uego pomilovanje; saj vem?, i da on le ocodje dotičuik>v ia — slabost ae graja .slab.'tri.k pa p miluje. Iz Vl|>a%wk^ <1 o>l I ue, 20 maja. Pevsko dru:"ir7<) „iSkala* iz Sv« Križa pri morju je 15 t m. priredilo izlrtt v Ajdovščino. 8 sodelovanjem ajdovskega pevskega zoora ia ajdovako-šturšk h tamou-rašev je isto napravilo veselioo n* dvorišču go^p! BiMf.ne. Ljulsfva je bilo mnogo, pos.bno i& aosed-DJlb vasij. Trg je bil ves v zastavah, j^dntko dvorišč*-, in oder. Pet,e je bilo izborno; pevci 30 pokazali, da 80 kos svoji nalogi. Igr* „Krojač Fips4 se je igrala, v n«katnhh točkih šj preveč: živahno. Krona vse veselicH pa bil ajdovsko aturski tam-buraki zbor, katerega je kaj spretno vodil gosp. Širča iz Gorice. Sr^e'o trdimo, da sa težko dobi jednak zbor, kateri bi v svojem začetnem delovanju žel jednako hvalo, kikor ravno ta. Oačio--stvu je t-iko ugajala mila godba taraburic, da so se morale vse točke ponavljati. Vam, vrli tamburaši, pa kličemo: „Le neustrašeno naprej!4 Po ve-s-lici ae je vnela jako živahna prosta zabava. Mej večerjo nas je zabtval dobro izvežbaai pevski zbir iz Sv. Križa na Vipavskem. Le teran smo se čudili, vplivali na hrvatsko književnost. Nato opažamo vpliv nemške romantike v početku novelistike in v baladah, romancah in elegijah. V tem času se je dvignil šenoa s svojim historijskim romanom in pesnim , očito pod vtiaki W. Se* t ta, in je dosegel mnogo posnemovavcev. A tudi Turgenjeva vpliv vidimo pri Senoi, no, ne toli jasno kakor pri O j a 1 s k e m. Ta je začetku podal hrvatske „lovčeve zapiske" starejša zagorske generacije (nPod starimi krovovi", „lz varmegjijskih dana"), zatem se je lotil proučavanja „suvremenoga društva", — v najnovejšem čtsu pa prešel na filozofske in mističke sujete („Janko IiorisIaviču, BMorsu itd.) Inače je pa Gjalski eamostalen in izreden duh. Ruski vpliv se jasno vidi na Kozarcu, ki daje svojim delom čisto socijalno tendencijo. Isto se opaža pri V. N o v a k u , ki dobro študira svoje primorske ljudi; slično je z Osman-Aaizom in 2 drugimi mladimi pisci. Pri Leskovarju se pa že v prvih delih opaža samostalnost, promišljenost in mnogo študij, Ie v „Propalih dvorih« vidimo vpliv Turgenjeva in Gjalskega. I. Korolenko je deloval na ženijalnega Leskovarja. Poleg ruskega ee vidi nekoliko tudi vpliv fianco ki. Zola žal, ni mogel niti mnogo niti dobro delovati. Hrvatski naturalizem je bil romanticizam v naturalistični formi („U reg'straturi" Ko v a č 1«' a,. Đourget pa upliva še sedaj na Bor o t ho. Hrvatska dramatika (osobito historijska drama) je stala do najnovejših časov pod vplivom Schdler-jevim; bila je polna domoljubnih friz, katerim na ljubo ee je žrtvovala i verjetnost i tehnika 1 psihologija. Salonske igre so pa kar mrgolele grofov ia baronov. Kmetski komadi so bili boljši. Ibson in Francozi niso mogli dosti delovati, ker je bilo i pri nas nevarno dotikati se moralnih vprašanj. Istotako ni imel učencev Gog olj. Saj je bila tudi satira nevarna I V novejši dobi vidimo vpliv meglenega de-kadentstva in klasicizma, a tudi narodne poezije z romantično primesjo (Alaupović). Hrvatka literatura ni proizvela niti jedne originalne književne forme. Ona ni svetske literature pomaknila niti za korak dalje, saj je le prijemala od drugih. Ona je bila produkt politike in patrio- di ni imel omenjeni zbor pri sebi nobenega svojih voditeljev. Po večerji smo se pa divili lepemu petja obeh kriških sborov ia oaeg« iz Ajdovščine. —-Nekaj pa moramo vendar grajati I Inteligence js bilo mnogo, a vendar ss nobeden ni oglasil k besedi, kakor par prostakov. Gospoda? Z vzgledom naprej! — H koncu ie nekaj. Neki pevski zbor je domov gredoč pel neko srbtko koračnico, is bi bil pri tej prilik) kmalu posut e kamenjeao. Na mestu je tudi tukaj izrek: .Nehvalež lost je plačilo sveta4. — Naj zadostuje za zdaj, v kratkem kaj veS 1 Vernivski. Dnevne vesti. V Ljubljani, 23. maja. — (Intronizacija knezoškofa dr. Jegliča) ae je vršila včeraj ob mnogoštevilni udeležbi javnih funkcij oaarjev in občinstva v stolni cerkvi po obi-čtjriMiu čereminijelu. Kaezoškof je s propovedaice s primernim boselami v slovenskem in v nemškem jesiku ogo.oril zbraao ob':initvo. Popolulne je bil pri knezoškof a slavuosten ob-hI. — ^Imenovanje.) D.žavni pravduik goaped Josip Pa j k je imenovan podpredsednikom deželnega sod šla v Ljubljani. — („Slovensko planinsko druStvo") opozarja in vabi svoje člena na izredai ob5 li zb )r, ki si vrši danes ob 8. uri zvečer v spodoji kavarni ^Narodnega doma". — Koucort gospodična F. Vchunojve.) Da so bile popolnoma zaslužene laskave oce ie neonskih listov o naši ljubeđuivi rojakinji, 1 111 »| katerih s.n.» prijavili nektit'-re nas j 1 preverila konetrtan-tiuja iumolo soboto. Pela n itu je tri arije iz rajnih ooer in pet p-is^m. V M y irberjevi ariji Stili iz „Afnčanke* je pojebao prišla do veljave lepi in pdtia sr.jdaja legi njene^i toplega iu sim piti finega glasu, t«r jo je pela do/ršeno. 'ležka in ob-sež:ja arija L-.ioaore iz Bjthoveoovog 1 flb'id)lio" ja d\la koucert^ntinji priliko, pokazati s » kot izborao šolano pevko, ki obvliduje recitat.vm dal in katere gh-i Bnaaguje vse težkoče te arije, ki zahtjeva ivi go vd p°vke. Položili je vanjo maogo čuta in nirav-no^t 1 m la poslušalce, liriljantui vučik M irgarete iz tljuuodivega ,Fjustau, za uiterega v p.vi vrati pavka p>tr^b'jje veliki agilnost glisa, o u je ae n.ijbolj preveril, koliko je na predi vala g 1 j. Vrhuu-čeva v zaiij'jm ča3'-i, o lkar je aisai) več iauli priliko slišati, in kafco ^se je njen že od nekdaj iz-reiuo eimpatičai in polni glas izobrazil tudi v visokem soprmsk - m registru Pela je to točko tako lepo uglajeao ia uborni, da je aa ob:ai željo se morala, kikor že tudi pri poprejšnjih dvsh, opetovano pok iziti ter pr dati še jedao pestra A tuli kot psvks poirai ee je pokazali pra/ sr^čl > intec-pretinjo naš.h domačih skladatelje/ Grerbidili „Pri zibali", kit8ro je prelavala jako uežno in čuti-polao, H)ffneistra: „Poletna noč", v kateri je dobro zidala sanjavi značaj korapozeje, Me J veda: ,Stru-narjeva pesem* ia Schabjrta: „B;ezra>rni ljubazan", kateri obe je p da prav izrazov.to. Oilinstvo ji je z glasni pohvalo izražalo svojo posebno z»-dovoljn ist za umetniški užitek. Gg. Hoffmeister in Ju nek, ki sta sodelovala iz pr.ja^nosti, sta izvajala z znano u n umsko spr-ttn>stjo B)thovenova sonata za cello in klavir in karakteristični skladbi: M Bracha sentimentalni ,Kol Nidrai" in K. Divi-doffi tehnično težavni, žubor-mje vode tako interesantno izrazujoči nPri vodomcu". tConc-irt to bil dobro obiskan in so ga počastili gg. dat. preJsedaik biroi 1101 n, dvorni svetnik Sohemerl, župan Hribar, drž. zbora podpr-jdsadaik dr. Ferjan-čič, major Lavrič, cee. svetaik Al ur ni k ia nekateri drugi odličnejši narodnjaki ter posebno tiinogo mrodnih dam. tizma, in baš radi tega ni bila taka, kakoršna bi morala biti. Kako niso (juikerčeve historijska slika prava umetnost, tako tudi niso Haramba$ićeve pesni in mnoge hrvatske drame pristno umetniško delo, ker služijo drugim smotrom kakor bi morale služiti. Ti smotri niso socijalni ali filozofski, temveč politiŠki, strankarski. ►šele sedaj so se počeli literati baviti s soci-jdnimi in filozofskimi problemi. Vse to se vidi v najnovejših delib (slikah, pesnih, dramah, romanih i. t. d.) in novih listih. Pesnik dr. Ant. Tresič Pavičić, je ustanovil moderni „Novi Vijek", jeden del mladeži (Radić, Heimrl, Polak, Bertić i. t. d.) socijalistično „Novo Dobo" v Pragi, drugi del (dr. Potočnjak, Lorko-vić", Banjanin i. dr.) „Narodno Misao" v Zagreba. I jugoslovanska smotra „Mladost" je nastala iz jednakih razlogov. Ako omenimo še dijaško „Novo Nado", katera je organ ujedinjene hrvat-sko-slovenske omladine, smo ocrtali vse novejša hrvatske liste raaven .Preporoda", katerega vodi dr. liarambašić. A. K. G—ec. j — (Čevljarska razstava na starem stre-liion) Po prizadevanji gospođa cesarskega svetnika Mnrnika in vslei prijazne naklonjnnosti gospoda načelnika obrtno tehnologičnega mu seja dunajskega, c. kr dvornega svetnika Eznerja ge je vriil v Ljnbljai sestedenski te.aj za čevljarsko obrt Poučeval je nčitelj Htuka z Dunaja 29 tukajšnjih mojstov in 11 pomočnikov v prikrojevanju, geometričnem risanja in izdelavanjn vrhnih delov. Sklenil se je ta pouk včeraj z zelo lično in poučno razstavo izdelkov, ki so bili v tem tečaju napravljeni, kateri jasno pričajo o velikem napredku našega domačega čevljarstva. Razstavo je otvoril gospod župan Hribar, čestitajoč gospodom čevljarjem k lepemu napredku, sporanivAi se za tečaj in razstavo zaslužnih mož in korporaci), želeč, da bi se v Ljubljani kmalu osnovala čevljarska pro dnktivna zadruga, ki bi izdelke izvažala, kar se pri vidnem napredku utegne zgoditi kmalu in kliČoč najvišjemu zaščitniku vsega napodka, torej tudi m |'t* ilka obrta, Njega Veličunstvu trikratni , Slava". Ogovoril je načeln>k zadruge g T um a in se zahvalil za obisk, za podporo ruistne občine ter za naklonjenost od stran gg. mestmga župana in občinskih svetovalcev. T»-kom dne so obiskali razstavo med drugim gospodje deielni predsednik fkscelmca baron II e i n , cesarski svetnik M ur ni k, trgovinske zbornice predsednik Perdan, več ob činukih svetnikov, itd — (O Binkoštih) pojde iz Ljubljane pi neben vlak v Pusrojino. Odhod iz Ljubljane ob i), uri 40 m. dopoludne, pr hod v Postopno ob 12. un 10 m. opolndoe; odhod iz Poatojine ob (J uri zvei'er, prihod v Ljubljano ob 11. uri 8 m. ponoči. Vožnja B vstopnico v jamo vred nt;.ne v 1. razr. du 4 gld. 50 kr, v II rasrsdn 3 gld. 63 kr , v 111. razredu S gld. 76 — (Novo razgledne dopisnica ) V korist družbi sv. Cirila in Metoda je g. Ivan B oiač izdal jako lične, v raznih barvah narejen« razgl*due dopisnicu, katere prav toplo priporočamo Na dopisnici je naslikana podoba prvom< stiuka drUžbS sv. Cirila in Metoda g T. Zupana, dalje S*'. JoŠt nad Kranjem, Tomo Zupanov dvorne pu Kranju in Okroglo pri postaji Sv. J*.št. Dopi-nice se proda-jajo po o kr. Prekupci in podružnice dobe 100 komadov za 4 g d. poštnine prosto. — (V Ljubljanico skočila) je dne 22. t. m. Alojzija Hirsclimanu, žena sodnega sluge, namenoma da bi se utopila. Mož ie skočil za njo da bi jo ri sil, a da ju niso rt žili trije delavci bi se bila oba vtopila. — (Z Bleda) so nam piše: Nadvojvoda Jo£ef Ferdinand, stotnik pri domačem p^š-polku št. 17, vrnil se je z lova na p»*bdine. Visoki gost j« bival h svojim spremstvom celih 14 dni v lovski b.ijti gospoda Vetterja na Pokluki Lov je bil jako ugoden Ustreljenih je bilo skupaj 2i) perelinov, med temi je uid\ojvoda zadel 12 in jadno kuno, ki je ravno pojočega petel na z'l^zovala. Nadvoivrda se je pripeljal ob pol 11. na Bled ter je obedoval v zdiaviuSki'in poslopji, katero oskrbuje letos g. Pr. Tirnoan. Nadvojvoda je izrekel svoje zadovoljstvo z jako laskavimi besedami. Po končanem obedu je nastopilo tukajšnje pevsko društvo pod vodstvom g. nadnčitelja Rusa ter pelo prav izborno več točk. Nadvojvoda, katerega so narodne noše naših fantov in deklet zelo zanimale, je izrazil g. Rusu svojo zadovoljno* . tir se zahvalil za ta nepričakovani vžitek. Zares lep vspeh našega mladega pevskega zbora, ki vzlic zaprekam in zavidanju z gotov h strani vrlo napreduje! Na Bledu je letos \kljub neugi dneniu vremenu že precej gostov. Sosebno je več Angležev, med temi neki major Kennedv, ki so je vrir.l ravnokar iz Sudana iz vojne proti dervišem ter biva sedaj v Mallnerjavein hotelu. — (Iz Stopič na Dolenjskem) nam pišejo, da je. h1.iv i I 4. t. m. velezaslužni učitelj v p., g Cvetko K a iinger, ki jo sedaj posestnik na Drski pri Novem mestu, c družbi še treh drugih parov jako slovesno svojo zlato poroko. Zanimivo je, da je rod binji Kalingerjev že 130 let nepretrgoma blažila slovensko mladino. Ded, oče, brat, sin in vnuk jubilanta so bili in so učitelji. Jubilanta Kalin gerja imata 33 vnukov in otrok, izmej katerih so vsi dorasli moški in vsi možje oženjemli hčera vo j a ki. — (Sprejem grofa Gleispach v Gradci.) Piše se nam iz Gradca: Nemški nacijonalci se pripravljajo kar očitno na nove izgrede. S silovito agitacijo hočejo prebivalstvo kar možno razburiti, tako da bi bilo vsak hip duševno disponirano za revolto. Dosenski vojaki se skoro ne smejo na ulicah pokazati, povsod lete nanje psovke, pogostoma tudi kamenje. V gostilno bosenski vojak ne sme, sicer ga takoj napadejo. V Radeckega ulicah so te dni celo vojaško patroljo obmetavali s kamenjem. Nov, dobrodošel povod agitacijam je dalo imenovanje grofa Gleispacha višjesodnim predsednikom. Nemški nacijonalci so prav veseli, da je bil imenovan grof Gleispach. Da jim ne bo Škode delal, o tem so prepričani, vesele se pa imenovanja, ker jim je povod k novemn hujskanju. Višje sodišče je odvetniki zbornici sporočilo svoje globoko obžalo- vanje, da je nastopila proti grofu Gleispachu. Odgovor na vse to so bile priprave na demonstracijo proti grofu Gleispacha, katrera demonstracja se pa ni posrečila. V soboto zvečer se je pripeljal grof Gleispach. Redarji so zasedli ves kolodvor, peron je bil zaprt za občinstvo, blizu kolodvora je stala pripravljena eskadrona dragoncev, pred katerimi imajo nacijonalci nepopisen respekt, dasi so sami „windi-Bckerji", v bližnji vojašnici pa je stal pripravljen bataljoi. vojakov. Pred kolodvorom se je zbralo mnogo občinstva, sploh pa so bile ulice v mesto prenapolnjene, ali do demonstracij ni prišlo, ker grof Gleispach ni zapustil kolodvora po navadni poti, ampak jo je krenil mimo postajinih skladišč. Tam na samoti ga je čakal voz in ga je odpeljal iz mesta na Gleispachovo posestvo, tako da ga demon^trautje niti videli niso! — (Občinske volitve v Ljutomeru) Tudi letos so Nemci in nemškutarji zmagali pri občinskih volitvah v prvem in v drugem razredu, dočim so v tretjem razredu propadli. S tem imajo Nemci zopet večino v obč. zastopa, — (Usmrčeuje roparskega morilca) V aoboto zjutraj ob tj. uri \a bil v Mariboru obešen Fran Via«'ko, kateri je v noči o J 12. na 13. decembra umoril svojeg i tasta Josipa F«jrltnea in svojo taščo Marijo F« rlinc ur ju oropal. Vračko |e mirno in sigurno korakal k vi šalom. Pred usmrče-iijem se je oil i/.povedal in je prejel ev. obhajilo. — {Značilno ) Koroški deželni predsednk se je mudil te dni v Vol k ivcu. Oirajui glavar je vo-dd dnž. pred edmka. P kasal mu je vse velikovške „znam.mtosti", c rkev, solo, hiralnico in tudi otročki vrtec uerošaega sclmlvernina, samo v slovensko hoIo družbe sv Cirila iu Metoda ga ni peljal! — (Skesani grešniki.) Iz Gorice se nam piše: V četrtek rei-n pobegnil so i<5 Gorice trije slovanski Tedn^olci, stari po 13 let. Krenili so jo čez mejo in prišli do Geaove. Tam jim je zman-kalo denarja in začeli so se kesati svojega nepremišljenega koraka. Pisali so d iraov in prosili od-puAčenja in denarja za pot naz j, grozeč, da se sio.r u.strele. Policija je posredovala in pripeljala tikesane grešinkn domov. — (Tržaški škof Sterk) bi bil m »ral priti v Buje birm it. Bujski iredentovci so se pripravi j 1», da napravilo fckandal, vsled česar je škof nameravani prihod odpovedat. — (Slov akademiki na Dunaju) so sklenili postaviti skio n^n npomemk na tvlosterneubur-ški postaji p'in-'sr^čenema akad. J ikobo Zijju ter prosijo za hlagohotui nspej«k. Alres.t: „Slovenija" Duuaj VIII. Ledrergasse 20. 1. * (Noseča pri pokopu) V Htnovru je peljal mrtvaški voz truplo neke d-klic^ na pokopališče. Puleg rakve je sedela 11 letna sestrica in oče umrle. Nakrat sta prihrumela dva električna voza. katera sta mrtvaški voz, ki je bil mej njimi, povsem razbila. Rakev je padla s truplom pod kolesa, 11 letna sestrica je bila ubita in oče obeh smrtno nevarno ranjen. * (Muzej blaznikov) se otvori v Peterburgi ob proslavi SOietnioe ustanovitve psihijatrične klinike v Peterburgu. V muzeju bodo slike ruskih blaznic, dela, aparati, pisave blaznikov. modeli čre pinj in možganov, razni instrumenti itd. Vstop bo voljen vsakomur, ki se zanima za to. * (Rusko ženstvo) je dobilo pravico, da izvršuje službe državnih zdravnikov ter dobi tudi državno pokojnino. Rusko žensivo ima torej nov delokrog. Doslej so bile ženeke nastavljene kot telegrafist'nje, pošt.arice, pisarice, blagajničarice, pis monoše, kondukterke in železnične čuvajke. Na železnicah imaso za ženske, zlasti spalne kupeje ženske sprevodnike. A tudi rusko p morsko mini-sterstvo hoče nastaviti ženskepo ne kater h svojih pisarnah * (Roparji napadli vlak ) Na ruski postaji Kavkaskaja so napadli roparji osobni vlak ter ga ustavili. Jednega potovalcev in jednega službujočih, katera sta se hotela ustavljati, so umorili, 9 oseb pa je bilo težko ranjenih. Roparji so vlak uplenili ter pobegnili. Književnost. — Slovenci in mejnarodni promet. Migljaji iz Egipta slovenskim rodoljubom v domovini. Spinu! dr. Karol Pečnik. V Gorici. Tiskala in založila „Goriška tiskarna". Cena 25 kr. V tej bro-šnrii i so ponatisnjeni izborni narodnogospodarski članki, katere je dr. Pečnik pr.občil v „Soči". Članki so v prvi vrsti namenjeni primorskim Slovencem, a koristili bodo tudi drugim. Ker je „Soča" zunaj Goriške malo znana, je dobro ,da so ti članki izišli v posebni knjižici. — „Nova Nada". Slovensko - hrvatski zbornik. Knjiga H. Zvezek 3. ima to - le vsebin: Pesmi: a) Vestalka, b) Uvela ruža, c) Sfinga, d) Vest me peče, e) Po Anakreontovem receptu, F) Grešnica, g) V vasi pri vodnjaku, b) V krčmi. — Iz knjige . San i java". (I.) Zvečer. (Povest.) Zbog ljubavi. (Povest.) Propao. (Novela.) Ugo Valcarenghi. Dea-cendentalna teorija in teorija selekcije. Tolstoj o umjetnosti. Literarna kronika. (Knjige „Mat. Hrv": Bez svrhe. — Knjige „Mat. Slovenske" : Zgodovina slov. slovstva; Slovenske narodne penni. — Crtice. Kazališna kronika. (Jela, — Stara pjesma. — Poslovi. — Samar i tanka. — Njegova druga žena.) Pabirci. (Izam. — Bar Kochba. — Pucke knjižnice.) — Izhaja mesečno in se naroča: Andrija Milčinovio, Zagreb, Vlaška ulica br. 40. Telefonična in brzojavna poročila. Dunaj 23. maja. V tukajšnjih političnih krogih Be zatrjuje, da je pozicija štajerskega nametnika marki ja Bacqueheina omajana in to radi zadnjih dogodb v Gradci. Zlasti je v merodajnih krogih obudilo veliko nevoljo, da je moral grof Gleispach pred nemškimi burži nekako be/.ati, d i niti v mesto ni mogel, ampak se je moral po stranskih potih peljati na svoje posestvo. Marki Bacqut hem je sedaj na dopustu Gradec 2.'5. maja. Poroča se, da je že došla vladna odredba glede podržavljenja praske policije, ki je v zadnjih mesecih dokazala, da ni kos svoji nalogi. Budimpešta 23. maja. Avstrijska de-logucija ima danes plenarno srjo. Na razpravi je proračun ministerstva zunanjih del. Antisemit B i e 1 o h 1 a w e k je nazDanil, da je njego a stranka pripravljena na boj do skrajnosti proti Ma d jarom. Gomperz se je zavzemal zh nagodbo in izrekel upanje, da se zveza z Ogersko \z\ic neugodnim raz m rana ne pretrga. Schilcker je izjavil, da Nemci nimajo do grofa Goluhowskega nič zaupanja in to radi jezikovnih naredb. Seja traja še. Budimpešta 2 3. maja. Nemški dele-gatje so vsled imenovanja grofa Gleispiclia ia vsled degradiranja 47 restrmih ti strdkov silno razjarjeni in hočejo o tih zadovah V delegaciji i»ko energično govoriti. Pričakovati je burnih razprav. Petrograd 23. maja. Z ozirom na apekrifno pogodbo mej Avstrijo in Rusijo, obelodanjeno v „Frankfurter Zcitung", pravijo „Novosti", da se je ra-.merje mej Rusijo in Avstrijo v zadnjih letih z »attu izboljšalo, Ak"0 bi bila v „Frankf Ztg 44 ob avijen.* pogodba pristna, potem bi se morala Nemčja p»6 vprašati, je li more še ostati v zve d z Avstrijo. „Novosti" sod .jo, da so Angleži spravili rečeno pogodbo v „Frankf. Ztg", da bi po tem ovinku dosegli zvezo mij Angleško in Nuučijo. Atene 23. maja. Turška vojska je zapustila drugi pas Teaalije. Grška vojska je zasedia Tnkalo in Katdico. Vsa pokrajma je opustošena. Turki so strahovito gospodarili. Pariz 23. maja. Ožje volitve niso imele za oportuniste tako ugodnega uspeha, kakor se je pričakovalo. Opozicija je pridobila šest mandatov Značilno je, da sta propadla Flou-rens in Goblet. Pariz 23. mula. I«id volitev je, da so socijalni demokrat je pridobili nekaj mandatov, da pa bodo vendar kvalitativno slabič zastopania kakor doslej. Madrid 23. maja. Španske ladje so dobile ukaz, da razderejo vse kable, ki vodijo v Zjed. države, ako se Američani dotaknejo kablov od Kube v FiVropo. Washington 23. maja. Poročila, da je blizu Haitija prišlo do bitke mej španskim in ameriškim brodovjem, se uradno demeutujejo. Narodno-gospodarske stvari. — Izvoz v Španijo C. kr. trgovinsko mini« sterstvo poroča trgovski in obrtniški zbornici, da je neki c. in kr. konzulski iuad opazil, da domače izvozne tvrdke v trgovskfm prometu s Španijo ▼ svojih fakturah one pogoje, ki se nanašajo na po-siljatev blaga na račun in nevarnost naročnika, veljavo cen ab Dunaj itd., nasprotno ostali v španščini sestavljeni vsebini faktur, v mnogih slučajih v nemškem jeziku navedejo. Ker pa španski uvozniki navadno nemščine niso zmožui, je omenjeni konzulski urad opozoril na evf ntuvalnost, ki mora iz tega nastati, ker so španska sodišča odločila, da se na priložitev dotičnih pogojev v nemščini — kot prejemnikom blaga neumljivem jeziku — lahko popolnoma nič ozira ne jemlje. Zato se domačim tvrdkam, katere to zadeva, priporoča, da obrazec faktur za promet s španskimi tvrdkami popolnoma v španščini izpolnijo. Umrli so ▼ fjubljanl: T>n6 20. maja: Karol Splihal, davčnega oficijala sin, mei, Kolodvorske ulice fit. 24, božjast. —■ Neža Vidmar, posestnikova h< i, 2 leti, Črna vas fit 5Jt, davi<-a. — Marija Vrhovec, gostija, *59 let, Poljanska cesta St. ti9, rak. Dne 21. maja: Jožef Pavle, u mir. pofitni slnga, €8 let, Vegove ulice fit. 10, omehčanje možgan. Meteorologično poročilo. Vifiina nad morjem 306-2 m. j Vzprejme se takoj kot pomožni uradnik v neki tnkajfinji asekurančni pisarni mlad mož ali tudi vpokojen uradnik z lepo pisavo, veSč slovenskega in nemškega jezika. — Lastnoročno pisane ponudbe naj se poSlfejo pod „aaekoranca" upravnistvu »Slov. Naroda'. (818 I) "5* H Čas opazovanja Stanje barometra v mm. 2^ t* tli Vetrovi Nebo g i s (m s* 21. 22. n 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 734 1 734 9 733 8 13« 11-3 21 H p. m. jzah.' jasno sr. svzh. jasno sr. jzah. jasno 00 • 23. > 9. zvećer 7. zjntraj 2. popol. 733 6 733-3 732-5 140 221 sr. jzah. sr. szah. sr. zabod jasno jasno pol obl 00 Srednja temperatura sobote in nedelje 16'4C in 16-3°, aa 16» in 14' nad aormaloui. ZOujaaJslcs*, "borza dne 23. maju 1898 Skopni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4»'...... Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4°/...... Avstro-ogerske bančne delnice .... Kreditne delnice......... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 mark . , . 20 mark............ 90 frankov.......... , Italijanski bankovci.....i . . C. ki. cekini........... Drni 21. maja 1897. 4*/0 državne srečke iz 1. 1864 po 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld. Donava reg. srečke 5°/g po 100 gld. . . Zemlj. obč. avstr. 41/ ' zlsti z as t. listi Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . Ljubljanske srećke......... Rndolfove srečka po 10 gld...... Kreditne srečke po 100 gld...... Tramway-druat. velj. 170 gld. a v. . . . Papirnati rubelj.......... 1 , 27»/4 Zahvala. Za milo sočutje ob smrti mojega nepozabnega moža, gospoda Vencelja Pezdič-a za darovane lepe vence in obilno udeležbo pri pogrebn izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najsrčnejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 23. maja 1898. Ana Pazdič roj. Medar (819) vdova. Ker se preselim nt svoje dru^o posestvo oddajam xr najam lepo hišo v Kamniku na Šutni št. 41. V tej h i A i je gostilna z lepim vrtom in ledenicu polno ledu, 7. vsemi gospodarskimi poslopji in več sobami v I nadstropji. — Najemske ponudbe naj se pošiljajo ni» B. Oraieka v Kamnika. (-o1.)—v) 101 gld. 90 kr. 101 t 80 • 121 • 10 s 101 • 45 • 120 • 85 9 y9 i 20 • 912 » — ■ t 80 120 • 60 58 80 * 11 • 76 • 9 • 53'/. , 44 • U7 ■ 5 • 66 • 163 gld. 50 kr. 198 i — ■* 129 ■ 50 m 98 70 n 158 l — 9 n —- n 27 i — 9 200 ■ — 9 515 • - n je zmožen v gotičnem zloga dobro rezfati, ae takoj vxpre)me pri (790—3) Alojziju Frograr-ju v Celovcu. Ces. kr avstrijske državne železnice Izvod iz voznega reda ▼ aljavan od dne 1. maja 1198. lota. Odhod la Ljubljane juž. kol. Preia ««■ Trat« Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec Franzenfeste, Ljubno; Čez Selzthal v Ausse, Solnograd; hm Klein-Reifling v Stejr, Line, na Dunaj via Amstetten. — 01 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabtd, Beljak Celovec, Fransensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v So'no grad; cez Klein-ReiHing v Line, Budejevice, Pizenj, Uarijine vare, Heb, Fraucove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 50 m. dopoludi e oaobni vlak v Trbiž, Pontabel Beljak, Celovec, Ljubno, Sebthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popoludne osohni vlak v Trbii Beljak, Celovec, Ljubno; Cez Selzthal v Solnograd, Leuc - Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo Pariz; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Pizenj Ma rijine vare, Heb, Fraucove vare, Karlove vare, Prago, Lip ako, Dunaj via Amstetten. — Ob 7 uri 15 min. zvečer osebni vlak v Lesct-Bled. — Proga v S«*o me>Mi«» 1» v/ Ko* eovje. Mešani vlati: Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. ari 55 m. popoludne, ob 6. uri M u\ zvečer — Prihod ? LJubljano j. k. Proga la Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Ounair vin Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solcol|auo d. k. I« kNiimikii. (Ji 6. uri 56 m. zju t raj, oh 11 uri H m. dopoludne, ob 6. ar 10 m. in ob 9. uri 06 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (17 —115 Branjarija na dobrem prostora v 1. Ju bi) a nI ne oda« nam «11 boleh ooaftl. (po3_g> Kje? pove upravnistvo .Slovenskega Naroda". Pismonoša*" ob jednem poattif »luga, neoženjen, se vzprejme. pri c, kr. poštnem uradu na Rakeku. Lepa, hladna, obokana vinska klet se odda takoj v najem v Spodnji Šiški h. fit. 75. (813—2) Styria-kolo dobre ohranjeno, a« aarartl bolem nI po prav ugodni vrni takoj proda. Kje? pove upravnistvo .Slovenskega Naroda" pod .J. S. »7**. (817—1) z dobrimi spričevali, 24 let star, isnčen v vofji trgovini a mešanim bla«ou», tali Jednako alaibo nastopiti takoj ali v mesecu avgustu, e v «■ nt ovalno v sačetkn oktobra. — Naslov pove iz prijaznosti upravnistvo „Slov. Naroda". A Usoj.m ti n.2D.Diti slavnemu obCinstTa, da %tja W 1 nprie«! v Trattl (687-4) ^ J trgovino za komisijonalno ► < in špedicijsko poslovanje. ► ► ™ Naročila, in sicer mala v poftiljatvah po 5 kg po ^ pnsti in od 30 kg naprej po železnici, iz v rtov al bom točno in ceno. Razpošiljal bom razen fcolonljnlaraji* bli*an tudi druge na trg spadajoče stvari, kakor: andje, ^ rele j|«io, rib« i. dr. Peffal se bora a raapro- a davaujpin tlouiačlh prldelhov« m |»rl|«nia- * ^ n|eui blaan v avoja akladlA^a. dnjal aa lat« ^ ^ nn|>Inell» In posredeval dolICno prodajo a Trgoval bom tudi a tlnoin m debelo. Nprejmeia aMatopaavn trdnih — za konkurenco sposobnih — tvrd k in polagam za to kavcijo. ► Nadejaje se, da se me sorojaki domislijo, ostajam ^ z odličnim spoštovanjem udani b/ 4 Ernest Pegan » ulici S. Francesco it. 6. ► V1ZITNICE priporoča „Narodna Tiskarna'1 po nizki ceni. *~ -------- r KVodno xis,viliA<';«3 ▼ neposredni bližini mesteca Kamnik (Žel. m • na na postaja) na vznožji KamniAkih planin, dra- A j 1 Ka si HO n 1 L? iestno ležeče, krasni Bprehodi v amrt-ćnih 1: J ababjVV a IL i i 1 lil gozdih, lov, ribarenje postrvi, elegantno *■ zdraviliško poslopje z velikimi verandami, n* Mr»lljHkem kopeljna hifia z banjskimi in douche-kopeiji, basin za plavanje, vodno zdrarilifi^e. pokrito fletalifiče, travnik in telovadni prontor, vestno individuvelco zdravljenje po EnetppOV.h nafielib, po ž^.lji tndi po druiih narav n h zdravilnih najinih, pitno zdravljenje, elektriciteta, masaža, zdravstvena g.mna-stika. Zdr.ivniftki vodja: Univ. med. dr. Wackenreiter. Stanovanja po zmerni ceni. Sobe od 40 kr. do 1 gld. 3o kr. v zdraviližkem poslopju in v 4 vilah, vse zvezan« z nasadi »draviliftkega parka, izborna restavracija; penzija I. razreda 1 gld. 36 kr., H razreda 70 kr. na dan. — Prospekti po zdraviliškem ravnateljstvu. (502— 7) Dne 1. avgusta t. I. bo v moji hiši 1 stanovanje (781—3) Henrik Kenda Mestni trg št. 17. ^Qb53T lVeproJklicno zadnji teden! vovot v Latermanovem drevoredu. MoTo1 Od nedelje 15. maja naprej vsak dan (798—3) svetovnoslavno gledališče učenih psov. Brez konkurence. Non plm ultra l Zares klavir l|gra|o<>l |»u«lol| ki igra iz opere ..Marta" napev „Zadnja roža" in 20 drugih najbolje dresiranih miniatur-psov. Znižane cene prostorov: Zakli. sedež 60 kr. 1. prostor 40 kr. II. prostor 30 kr. Stojifire 15 kr. Otroci in dijaki na sediftčih polovico. Predstave ho vsak dan »b 4.« O- In H. uri svee«r. živeči človeški ti^vtj>i imennvaui ftlvrf« nfranjke. Isti so se najzadnje predstavljali 6 mesecev v I.udimpcfitanski razstavi in jih jo občudovala najvi&ja gospoda. Vatopnlnn SO kr. Vsak dan od 9. nre ■JutraJ do 9. are s»e*er. Klbora je za vsakogar nepojmljiva zagonetka v svoji spominski vednosti. 3 1 rJ?J, i > OB Več kakor 1000 najlepših vzor cea svilenega blaga pošljem čast damam radoaoljno na izbera tta dom* Z od ličnim vclespoštovanjcm Mernik Menda Ljubljana, Mestni trg 17. (780—3) I^drtjatolj in odgovorni urtdiiik: Joni p No II i. LiimI.ijiiiu m tjsk -Narodne 'libkarne1*