*t. 132 V Gorici, v soboto dne 19. novembra 1910. kliaja trikrat na teden, in sicer v torefc, ffetrtek in soboto ob 4. uri*popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K ' % ¦ ¦„ . . 10 „ - . -V-,.» ---••^- s « "Pbs-ath^ne ČtevIU&J tarejo :1|>; "vlnp V Gorici se prodaja „Š6caa v vseh tobakarnah. nSOČA" ima naslednje* izredne priloge : Ob novem letu »Kažipot po Goriškem in Gradiščanskenr in dvakrat v' ieTfrvVožnrred železnic, pamikov in poštnih zvez1. Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. TaLa| ML. >Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrii, Uredništvo i nahaja v Gosposki uliti št. 7 Gorici v I. nad str. na idgno. Upravni sivo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi is poslanice se računijo po Petit-vrstaii. če tiskano 1-krat 6 vin, 2-krat 14 vin, 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta.. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. TaSsfon it. 83, „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Sloga .t napredni sf raniti na Kranjskem Včeraj sta objavila »Slov. Narod* in »Jutro« sporočilo izvrševalnega odbora narodiio-napredne stranke na Kranjskem, ki se glasi ta>ko~Ie: Z ozirom na bližajoče se velevažne občinske volitve v Ljubljani in na splošni politični položaj se jejtosegel v narodno-naprcdni stranki med obema strujania sporazum in ustvarila podlaga za uspešno udejstvovanje strankinega kulturnega, gospodarskega in politiškega programa, izvrševalni odbor narodno - napredne stranke ob tej priliki obžaluje medsebojne napade strankinih pristašev, ki so se dogajali v zadnjem času v naprednem časopisju ter poživlja vse pristaše k složnemr. pozitivnemu delu. V Ljubljani, 18. novembra 1910. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke: Ivan Hribar Dr. Ivan Tavčar, t č. predsednik t. č. podpredsednik. Po hudih bojih jasen dan! V spore in prepire med »mladini« in »starini« v Ljubljani se nismo mi čisto nič utikali. Prvič smo bili tega ninetiju. da je vsa sporna reč taka. da naj jo obdelajo sami med seboj, drugič pa smo gojili trdno upanje, da težek položaj na Kranjskem spravi spore z dnevnega reda ter pride do sporazuma. Naše upanje nas ni varalo. Tu je izjava, ki kaže doseženi sporazum ter odpira na-rodno-napredni stranki za vsestransko potrebno delo vrata na široko. Moška je ta izjava in prepričanje gojimo, da bo držala, tako da ostane »Slovenčevo« jezi-kanje o popolnem razsula narodno-napredne stranke na Kranjskem le prazno iabulirauje. Neumestno bi bilo tu razlagati morda, kako naj stranka dela po doseženem sporazumu v mestih in med kmetskim ljudstvom --- zadostuje pač v izjavi zagotov- ljena podlaga za uspešno udejstvovanje strankinega kulturnega, gospodarskega in političnega programa ter poziv na vse pristaše k složnemu pozitivnemu delu. To nam daje povod, da se ozremo okoli po goriški deželi. Globoko ukoreninjena je v našem ljudstvu na Goriškem napredna misel. Mednarodni klerikalizem je nape! že vse moči, da bi izrisi i/, ljudstva napredno misel pa je ne more. Na-rodno-naprediia stranka na Goriškem ima zaslombo globoko v ljudstvu. Le sem-tertje je kaka vas, vsa klerikalno barvana, aii še tam je povsodi dobrega zrna, ki utegne ob dobri gojitvi roditi gotovo dober sad. Tudi tisto laži-uarodnjaštvo klerikalcev, ki pa včasih nočejo biti klerikalci, ni preslepilo našega ljudstva, marveč vidi, da se odevajo v plašč stare goriške politike ljudje, ki drugače najbolj služijo klerikaliziru na Goriškem ter ki nimajo nič proti temu, če jih veliki klerikalci štejejo med svoje in »Slovenec« poleg Susteršiča prinese na prvi strani tudi sliko goriškega klerikalnega vodje, drugače »n e s p r e m e u jene g a voditelja ljudstva«, kadar gre za kako politično parado. Deset let že ubijajo napred-njake na Goriškem pa jih niso ubili iu jih tudi ne ubijejo. Prav zadnje čase se kaže nenavadna žilavost napredne stranke po deželi. V ljudstvu je dosti napred. zrna tudi sadovi so tuintani, dobro je pripravljeno v našem ljudstvu ali nekaj manjka, kar smo že opetovano in opetovano povdar-jali: dobrega sodelovanja, poučnega, političnega, gospodarskega od strani naše inteligence toli v .mestu kolikor na deželi. Je, kar je, ponekod obilo, drugod skoro nič. Imamo sicer kraje, kjer je krasno razplc-teno napredno delo, ali drugodi je manj, ponekje prav nič. Zrna je dosti, ali povsodi ni prave gojitve. Koliko imamo dandanašnji akademičnih izobražencev — in kaj ima ljudstvo od tega? Ljudstvo pa naravnost kaže s prstom na one, ki bi se morali gibati med njim, delovati v naprednem smislu ter pomagati mu do boljših časov. Iz ljudstva so izšli, dolžnost je nji- hova: biti z ljudstvom, delovati za ljudstvo. — Neslani so razni izgovori, pomisleki, otročje odtegovanje radi kake osebe, ker se vidi na prvih hip/ da je vse le pretveza, sploh ni- tu ovire, da bi ne bilo mogoče stopiti sikupaj ter začeti veliko delo po naprednem programu na Goriškem. Svoje znanje, svoje zmožnosti uveljavi vsakdo lahko v stranki; kdor več zna, ta več velja in tega moč in vpliv učinkuje na razvoj stranke ter širi delovanje in spopolnjuje program po potrebah in zahtevah časa. Ni treba čakati šele zveličana, ki bo dajal iniciative, dela je za "olne roke ;na vseh koncih in krajih; le prijeti je treba, pa se razvije široko delovanje, skupno, složno; ne bo manjkalo novega snovanja, inL.ii bodo porajale misli, iniciative pridejo in izvesti jih ne bo tako težko ob sodelovanju vseh za napredek vnetih elementov v mestu in na deželi. , Na Kranjskem bodo delovali »mladi« in starU, možje naprednih struj, pod jed-iiim imenom »narodno-napredne stranke«, na Goriškem je to pač še toliko lažje, in povdarjamo, nujno potrebno, ker prihaja vspodbuja za to kar naravnost iz ljudstva! Za danes dovoli. Naše besede naj padejo na rodovitna tla! v delegacijah in sarajevski nadškof. S svojo resolucijo, naperjeno proti skupnemu finančnemu ministru baronu Burianu, je pogorel dr. Susteršič. »Slovenec« je radi tega seveda ves iz sebe pa udriha po osebah. To pot ima v delu državnega poslanca Ivana Hribarja, katerega spravlja v zvezo z Bie-nerthom in kriči, da slovenski naprednjaki so na strani Bienertha in Buriana. Hribar je namreč brzojavil dr. Kramam, naj bo previden nasproti Šusterši-čevi resoluciji. Zakaj je to storil, razvidi-mo iz njegovega poročila v »Slov. Narodu«. Tam pravi posl. Hribar: »Resnica je, da sem poslal prijatelju dr. Kramam brzojavko, v kateri sem mu svetoval, naj bo previden in naj iprieje prevdari, predno bo glasoval za znano dr. Šusteršičevo resolucijo. To pa sem storil iz zelo taktičnih razlogov. Kakor je vam znano, sem bil pred nekaj dnevi v Sarajevu ter sem porabil to priliko, da se temeljito poučim o bosanskih razmerah. Pri tem sem se prepričal, da si niti Srbi, niti Hrvati Mandlčeve skupine, niti mo* hainedanci ne žete, da bi se barona Buriana v sedanjem času prisililo, da bi odstopil. Uvažujeio namreč, da bi v sedanji dobi silnega ne. .škega pritiska v državi, kakor tudi v Bosni sami, ne bila umestna sprememba na stoleu skupnega finančnega-ministra, 'ker je Čisto gotovo, da bi v tem slučaju prišli Bosanci z dežja pod kap in da bi bil imenovan za Burianovega naslednika mož, ki bi bil težnjam prebivalstva še bolj nasproten. ka'kor je Buriau sam. Ni mi treba povdarjati, da je v interesu srbskega svobodomiselstva, da Buriau ostane na čelu bosanske uprave. Da pa so razni ugledni slovanski politiki spoznali, da dr. Šusteršičeva rezolueija ni na korist bosanskega prebivalstva, kakor se na prvi hip zdi, dokazuje dejstvo, da je dalmatinski srbski poslanec dr. Baljak, ki gotovo dobro pozna bosanske razmere, glasoval proti resoluciji. Dr. Kramar }e bil pri glasovanju odsoten, ako bi pa bii navzoč, bi bil prav gotovo tudi glasoval proti Šusteršičevi resoluciji. Delegat,Man dič je sicer glasoval za resolucijo, a že sedaj obžaluje, da se je dal dr. Šuster-šiču vjeti. Da se je stališče bosanskih strank proti baronu Burianu dokaj spremenilo, je vzrok to, da je jel v zadnjem času izvajati pametnejšo politiko nasproti prebivalstvu. Srbom se je zlasti prikupil s tem, da je dal cirilici popolno enakopravnost z latinico ter ukazal, naj se s srbskim prebivalstvom uraduje dosledno v cirilici. Tudi nasproti Hrvatom in moha-medancem je jel postopati kulantneje. Vzpričo tega je pač umevno, da se vse bosansko prebivalstvo — izvzemši morda Stadlerjeve skupine — naravnost boji Kapitan Hatteras ali Angleži na severnem tečaju. Francoski spisal fnles Verne. — Prevel 0. I. (I-Uje). Končno prispe do vrha ognjenika, do odprtine žrela. Doktor je upal, da se nesrečnež morda sedaj vrne, ko je' prišel do svojega cilja, h; da mu je treba prestati le še nevarnosti, ki ga čakajo na povratku. Zadnjikrat je zaklical: » Hatteras! Hatteras!« Ta klic doktorja je ganil Amerikauca do dna duše. da je kriknii: »Jaz ga hočem rešiti.« Nato naredi silen skok preko ognjenega toka z nevarnostjo, da pade vanj. a se mu posreči ter izgine med skalovjem. Clavbonnv ga ni hotel ustaviti. Prišedši na vrhunec gore, se Hatteras med tem povzpne na skalo, ki je štrlela naprej in visela nad žrelom. Okrog njega pa je deževalo kamenje. Duk mu je zvesto sledil. Ubogi živali se je nad žrelom že kar vrtelo v glavi. Hateras je vihtel svojo zastavo, ki se je bliščala v žarečem odsvitu in plapolala nad sopihajočim žrelom. Z eno roko je mahal z zastavo, z drugo pa je kazal nad temenom na tečaj nebne oble. Med tem je pričel premišljati. Iskal je še matematične točke, v kateri se strnejo vsi poldnevniki zemeljske oble in na katero je hotel v svoji vzvišeni sv ojegla vnosu stopit: s svojo nogo. Nakrat zmanjka skale pod njim in izgine. Strašen krik njegovih tovarišev se je razlegal do vrhunca gore. Ena sekunda je potekala kakor samo stoletje! Cla\vbonny je mislil, da je njegov prijatelj izgubljen in za vedno pokopan v globočini ognjenika. Toda Altamont je bil na nestu, Duk tudi. Mož in pes sa zgrabila nesrečneža v trenutku, ko se je zvrni! v prepad. Hatteras je bil rešen, rešen proti svoji volji, in pol ure pozneje je kapitan Forvarda ležal brez zavesti v naročju svojih obupanih tovarišev. Ko pride malo k zavesti, pogleda doktor z nemim strahom v njegove oči. Toda gledal je brezavestno kakor slenee, ki gleda, ne da bi videl, in odgovora ni bilo iz tega pogleda. Za Boga!« vzdrhne Johnson, »slep je!« »Ne! odgovori Cla\vbonny, ne! Prijatelji moji, mi smo rešili samo telo Hatterasa! njegova duša je ostala na vrhuncu ognjenika! njegov razum je odmrl!« »Blazen!« vikneta potrto Johnson in Altamont. »Blazen!« odgovori cloKtOr. Debele solze so pritekle iz njihovih očij. XXVI. Tri ure po žalostnem izidu potovanja kapitana Hattp rasa, so bili Clavvbonnv, Altamont in oba mornarja zopet združeni v votlini ob vznožju ognjenika. Tu vprašajo C!awbonnya, kaj je treba sedaj storiti. »Prijatelji moji,« jim reče ta, »ne moremo se več muditi tia otoku Kraljice; pred nami je prosto morje, živeža nimamo veliko; odriniti je treba in hiteti na vso moč k Trdnjavi Previdnosti, kjer prezimimo do prihodnje pomladi.« »Jaz istotako mislim«, Odgovori Altamont; »veter je ugoden, in jutri odplujemo.« V gh boki žalosti so preživeli dan. Da je bil kapitani blazen, je bilo slabo znamenje in ko so si Johnson, Bell, I j in Altamont povedali svoje misli glede povratka, so se 'prestrašili svoje zapuščenosti in groza jih je stresala, ko so pomislili na toliko daljavo. Manjkalo jim je neustrašenega duha-Hatterasa. Vendar kot krepki možje so se pripravili na nov bo} z elementi in s samimi seboj, če bi ¦.- ¦•• "V' :" > /Sicer je v toj poklicana ič; prrtem 'ravna tako prizadeta naša vlada,' toda za njo so vse to menda otročarije, na katere ne polaga posebne važnosti, moramo toraj mi- sami skrbeti, da nas dejstva ne presenetijo. Rszgovarjalo se ie splošno o politiki, draginji itd., na to pristavi prvi: Najbolje je, da se vsak narod sam vlada in želeti bi bilo, da pridemo (Furlanija) kmalu pod Italijo. Drug« pa ga zavrne: »Ali se nam ne godi dobro pod avstrijsko vlado?« A, kaj! Merodajni gospodje so na Dunaju, oni ne poznajo ma^r. potreb i" se Tie brigajo za nas, kaj imamo od Avstrije? Nič. Da, tega mnenja si pač ti, jaz bi ne maral živeti pod Italijo. Oh, nisem sam /iz, odvrne prvi, tega mnenja je danes vže 3A Furlanov, seveda ti tega ne veš, ker prideš malo med ljudi, toda ostali smo vsi dobro podučeni v stvari, za to skrbijo vže vse veselice in prireditve »Lege«. Drugi: To je vse lepo, ali mar misliš, da bi Avstrija dopustila, da si 'vzame Italija Furlanijo hi ali nima dovolj vojakov, da se tak naklep ubrani? Prvi: Povej mi odkritosrčno, ali bi ti streljal na nas, na svoje krvne brate? Drugi: Seveda, kot Avstrijec bi moral. Prvi: Da, da, to praviš ti, toda kar je naše mladine, ti bi pa" gotovo ne. Drugi: Saj Avstrija razpolaga tudi z vojaki drugih narodnosti, ki ne bi držali z nami. Prvi; To je vže deloma res, toda do krvoprelitja sploh ni treba, da pride. - Italijanski bogataši onkraj meje pridno pokupavajo pri nas posestva, velik del naših posestnikov, ki so teh misli, pa ne proda svojih zemljišč za nobeno ceno, ker ve, da bode v doglednern času cela Furlanija v rokah naših ljudi, in ko se en-kra to zgodi, vstanemo vsi kot en mož z zahtevo, da hočemo pod Italijo. Kdo nam more tedaj kaj storiti ali nam za-b ran iti? Jaz, ki sem poznal Furlane do zadnjega časa kot najbolj zveste državljane, "sem kar osupnil, ker sem slišal te besede iz ust navadnega kmeta in uvidel sem, da stpjimo pred dejstvi, ki nam prete deliti usodo našrU bratov beneških. Slovencev, ¦ zatorej se mi je zdelo potrebno opozoriti Vas na ta novi tok idej, da jih bodete j znali uporabiti v varstvo naših interesov. P||vte#i; razgovoru sem se Spomni! na#fcf |ozaf>lfcwh pripovedi o nsekem, avstrijskem poslancu, ki je, na željo Italije delal proti Pretielski železnici svoje čase m M za to odtkn baje odlikovan, • 'Spomnil sera se, da so mi javili, da je-fela kmetijska družba v Vidmu, ko je bil Se ta pod Avstrijo, glavno zbirališče zarotnikov, kjer so se kovali načrti proti Avstriji. . '. ''.':' upoštevaje to, da vidimo velik vpliv in veHko moč na delu za centralizacijo glavnega stanu ter razpredenje mrež po izvestni volji, itd. itd. sem napisal gorenje; mogoče v prihodnje še kaj več! Obmejni Slovenec. Moil-ov Seidlitz-prašek je za na želodcu trpeče neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi 'drug.m! dra stičnimi čistil, kroglicami in grencleaml, Cena orig. Skatlje' K2 — Ponarejanje se sodniško ias!^-.'Je. »ullo-vo Franc, žganj* in sol i& ribanje iivota. — BoleCiue olaJšnJoCe in okrepiuJoCe sta-roznano sredstvo proti trganju in prehlajenjn vsake vrste. Orijr. steklenica K1-90 Na prodaj po vseh lekarnah iu mirodilnicali. Glavna lekarna A. MOLL, c. in tr. dvorni založnik, Dunaj, Tuchlauben 9. Zaloga v Gorici v lekarnah: G. Cristofoletti A. Gironcoli. Duhoborci. Veliki filozof z Jasne Poljane, Lev Tolstoj, ima ženo, ki ne deli njegovih nazorov. On je odklonil visoke nagrade, ki so mu jih ponujali založniki za njegove | spise, žena pa bi rada sprejela ponudeno i bogatstvo. ' | | Nobelova nagrada za mir je bila od- • ; bruna Tolstoju ali on jo je odklonil v ne- ! j malo nevoljo žene,. Tolstoj je rekel, da naj ' se izplača ona nagrada sekti Duhoboreev v Kanadi. j Duhoborci so sekta, ki propovedujejo življenje na podlagi naukov Kristusovih ter svetega pisma, in kar imenujejo »pravo življenje«. Imenovali so se najprvo »ikonokla-sti«; nadškof v Jekaterinoslavu pa jih je krstil za. »Duhoborce« v poročilu, katero je bil poslal o njih ruskemu carju. Od takrat dalje se tudi oni imenujejo »Duhoborce«. To ime pa jim tudi pristoja, ker njihovi nauki dovoljujejo le boj med moškimi z orožjem duha ter smatrajo vsako nasilstvo.in vsa;ko . gpspocl$tvo tza* zločinsko. O tej sekti Je pisat ;usteršič v delegacijah. Taktični namen Šusteršiča je obsojen z vseh n '^<1..ih Hrani, deležen je bil Šusteršič, velikega zaničevanja in omalovaževan je bil. kukor je to zaslužil. Nihče ne verjame več v .njegovo opozicijo proti vladi. Pregledali so njegovo delovanje in spoznali so moža, kakšen komedijant je! Ali bo goriški deželni zbor razpuš-čen aH ne, s tem vprašanjem se bavi tudi »Coiriere«, laško glasilo Pajer-Gregor-čičeve zveze. Seveda je tistega mnenja, kakor »Gorica«, da ni treba razpusta. Pri tem ne more pozabiti letošnjega zimskega zasedanja v januvariju in februvariju, kako je bilo lepo, ko je šlo vse gladko, tiho in mimo, kakor v šoli. Res, lepo je bilo, ker se je vršila takrat le laška volja. >Corrierc« je bil pred časom povedal, kako lepo je takrat deloval deželni zbor za furlansko ljudstvo. Res je to. Ali ker se je vršila v njem le laška volja. ni delo val.v korist slovenskega ljudstva. Mi pa hočemo tak. deželni zbor, ki bo poznal tudi Slovence! Laškim liberalcem se zdeha po lepi z vezi in bojijo se, da bi jim ta zvez a zmanjkala; zato so proti razpustu dež. zbora. Ali prav njihovo zdehanje kaže za nas na p o-t r e b o razpusta! , ¦—.-Cesarje* govor.s poslancem Bugat-tohi v delegacijah zavija po svoje pobožni »Primorski irst«. Bugatto je rekel, da se gre v našem deželnem zboru težko naprej. Cesar je nato omenil, da je težko dobiti večino. Bugatto je na to čisto dobro pripomnil, da so pri nas nenavadna strankarska razmerja. S tem je prav označil obstoječo večino in cesar se je nasmehnil pa je rekel: to je pa res! Bugatto se torej ni nič izognil odgovoru in ni hotel zavijati dejstev, ampak pokazal je na večino iz Pajer - Gregorčičevih skupin, na to nenaravno strankarsko razmerje in cesar se je nasmehnil rekoč: To je pa res! Cesarjeve besede »To je pa res« brnijo po ušesih Pajerjju in Gregorčiču. Zavijanje >'Prismojenea« pa ne velja nič. Deželne podpore. - S kakšnim bo-buanjem od klerikalne strani so bile razglašene v zimskem zasedanju deželnega zbora dovoljene deželne podpore. Koliko se jih je izplačalo? »Gorica« bi storila dobro delo, če bi to povedala. Tako se je hvalisala. ko so bile dovoljene deželne podpore — naj torej sedaj naznani tudi s ljvalisanjem, koliko deželnih podpor je že izplačanih, rekoč: glejte, toliko smo dovolili, toliko že izplačali, do konca leta bo izplačano vse, kar je sploh mogoče izplačati. — Ali »Gorica« stori to? »Šafti«! Menda čakajo na deželnem odboru s težavo Silvestrove noči, v kateri zapadejo vse tekom leta dovljene pa neizplačane podpore! V Skritjah so bile pretekli teden občinske volitve. Skončale so tako, da klerikalci niso zadovoljni! Sedaj iukigirajo indi župana, ali nadejamo se, da se Skri-Ijani tako 'pomenijo, da bo prav ter ostanejo klerikalne spletke brez uspeha. Sicer pa kaj se utikajo v to reč, saj nimajo svojih mož v starešinstvu!? Nova cesta od Kobalarja proti Marijinemu Celju ob meji se gradi. Vezala bo ta prebivalstvo z Mirnikom in Krminorn. Kaj pa cesta iz Kanala v Marijno Celje? Občinske volitve! — Napredni možje, volilci! Pripravite se povsodi dobro na volitve! Klerikalci delajo na vse kriplje, pozor pred njimi! Polni so zvijač. Na delo v vseh občinah. Z vstrajnim delom in agitacijo se zmaga! Zgledov je že dovolj! Občinske volitve so važne tudi za volitve v razne druge zastope. Le pogumno v boj! ., i ¦ Ne govorite nemški na deželnem odboru! - Nekdo se je izdak da je imel neki opravek na deželnem odboru pa da je govoril nemško. Baje se večkrat pripeti, da se poslužujejo slovenski jnteligenti nemščine na deželnem odboru! Sram naj bo vsakega, kdor je tako nespameten, da se noče poslužiti svojega maternega jezika na deželnem odboru! Najbrže se mu tam smejejo, in prav imajo! Zaničuje se sam in zaničevanja je vreden. Po poštnih uradih v Gorici se je nabralo v zadnjem času vse polno neslovenskih uradnikov in uradnic. Večina ne zna slovensko ali pa le malo. I>a ljudje, ki ne znajo potrebnih jezikov, ne morejo vršiti v redu svoje službe, je umevno samo po sebi. Kdor služi, v Gorici, mora znati po-( polnoma slovenski: 'drugače ni sposoben za službo v našem mestu. »Corriere« bruha ogenj in žveplo, če kak nižji državni uslužbenec ne zna popolnoma dovršeno laški: ali kaj naj rečemo mi; ko vidimo uradnike, ki imajo vršiti važno deio, pa ne znajo slovenski ali" nič ali pa le takisto malo, da tudi ni vse skupaj nič. V brzojavnem uradu v Gorici so skoro sami slovenščine nevešči uradniki. In ravno tam je treba točnega znanja jezikov,'ker gre za besede. Zato pa je po poštah v Gorici vedno toliko kolobocii in potem toliko pri-tožeb. — Pisma, naslovljena na uredništvo »Soče« v Gorici, (naslov pisan jasno, razločno) romajo pogostomav Sočo na Bovško! Se vidi, da je pri pismih človek, ki ne ve nič in ne zna slovensko. Go- rice ne vidi, ampak Sočo vidi in hajdi pismo v Sočo na-Bovško! -~~ Zahtevamo ponovno, da mora biti ushižbeno na poštnih in brzojavnih uradih v Gorici le tako osobje, ki je popolnoma vešče slovenščine ter ki pozna našo deželo. .» Kdo verjame pa to?! — Poslušajte! »P. L.« poroča, da je ustrelil nekdo v okno jedil. sobe"*pri hiši žup. K. Stepančiča v Temnici ali okno je,bilo zaprto z železnim polknom, da kroglja ni mogla skozi. Če bi bila pa šla kroglja skozi, bi bila zadela ravno poslanca dr. Stepančiča, ki je bil na obisku pri svojem bratu.----------No, čudno se sliši ta štor-ija. Najbrže sama izmišljotina. V okno, dobro zaprto z železnim polknom je nekdo streljal zato, da bi vstrelil dr. Stepančiča. Bežite, bežite, lažnive prismode! 1 Železnica iz Gorice v Červinjan. — , Pripravljalna dela za to zvezo prično v kratkem; na to bo sledila zgradba nove železniške zveze, od. katere pričakujejo Lahi v Gorici furlanskega dotoka v naše i mesto! Sneg. — Včeraj smo imeli v Gorici cel dan močan naliv. Po noči se je vreme izpremenilo, zmagal je sever, sneg je zapadel po naših hribih dol do sv. Katarine pri Gorici. Začel je ob enem tudi občuten mraz. Zima je tu. Finančnega stražnika je bil parkrat udaril dnč Z3,, oktobra 1910. v Krminu neki 40 letni Pavel Markovič, ko je pregledoval njegove kovčege. Markoviča so bili aretirali hi sedaj se je vršila v Gorici kazenska razprava proti njemu. Pred sodnijo je bil Markovič jako otožen in solze so mu lile po licih; pripovedoval je, da je premožen ali da nima nikjer miru; od mesta do mesta se vozi; bolan je na živcih. Sodni dvor ga je oprostil obtožbe. Nad štiriletno deklico Ano Zueeo se je pregreševal 18 letni Iv. Brešan iz Loč-nika. Sodnija v Gorici mu je prisodila za to I mesec težke ječe. Blamiran šturski župnik. — Župnik v Sturijali pri Ajdovščini je tožil dr. Man-diča, tajnika Fkarja ter tov. Bratina, Novaka in Vadnjala, da so razbili znani shod v Šturijah. Izkazalo pa se je, da je shod razbil župnik Kromar, ker ni dopustil volitve predsedstva. Obtoženi so bili v Vipavi oproščeni. Kromar je odšel z dolgim nosom. V Gradežu je napravilo razburkano morje ob nalivih zadnje dni velikansko škodo. Morje je izstopilo in skoro cel Gra-dež je bil pod vodo. Udrlo je tudi v stanovanja in kuhinje. Lep breg s peskom je razdejan, ceste poškodovane. Ljudsko kopališčno napravo je odneslo in poškodovalo kopališče otroškega hospica. Ribiči imajo veliko škodo; ribiči po lagunah v svojih kočicah so bili vsi v smrtni nevarnosti. Vojaški magazin za stre!ivo~v Gorici razširijo. Včeraj je posebna komisija določila razširjenje. Magazin je last goriške občine. »Da se ljudstvo ne bo le zadolževalo«. »Prim. list.« je izrekel v četrt, željo, da bi se ljudstvo po klerikalnih posojilnicah ne zadolževalo več tako, kakor se je doslej, marveč da bi napredovalo. No, no! Saj smo mi vedno trdili, da klerikalci s svojimi posojilnicami nimajo drugega namena nego raztrositi med ljudstvo denar, namen, da se ljudsvo zadolži, ker zadolženo liMdsvo je potem lahko držati na vajetih .»Pri nas imaš dolg«, »z nami moraš voliti«, če ne pa plačaj!« In revež mora voliti klerikalno. Koliko je takih slučajev pri raznih volitvah! No, veseli pa nas, da nam je sedaj »Prhn. list« povedal, j da smo trdili resnico, rekoč, da klerikalci le zadolžujejo ljudstvo potom svojih posojilnic. ! Podružnica »Slov. plan. društva« v Cerknem vprizori v nedeljo 20. t. m. Jaka Štokovo veseloigro s petjem v treh de-jfjih -Moč uniforme«. Začetek ob 6. uri v 3čer. Po igri prosta zabava s plesom. Pomladansko izobraženje In orožne vaje pri 27. brambovskem pešpolku v Ljubljani. — Dne 6. marca se pozovejo pod orožje vsi tisti rekruti in nadomestni rezervisti, ki še niso izurjeni* Nadomestni rezervniki.bodo morali poleg oserateden-ske izobrazbe napraviti še štiritedensko orožno vajo. 'Moštvo*-Iti-bo maralo^-pri navedenem 'polku delati orožne vaje, sfr razdeli v štiri turnuse. Prvi se prične L majnika, drugi 1. junija, tretji 20. julija. Tatvina. — Policija je. aretirala nekega 1& letnega Romea Baroni, ki je prenočeval v Rabatišču pri Apoloniji Maska!-kinovi. Tam je ukradel 3 ure in dve veri- -žici. potem šel na Mont ter jih tam za-; ;stavil. Prijeli so ga na kolodvoru, ko. je. hotel odpotovati v Trst. •: u : Zažvižgal je bil v Gradežu pleskar R. Noni, ko je šel duhovnik mimo z obhajilom. To se je zgodilo 28: aprila v navzočnosti več oseb. Noni je izjavil, da je r-es storil to, ali ne radi duhovnika, marveč s tem je poklica! učenca, naj mu 'prinese čopič. Obsojen je na 3 dni zapora. Odprti lekarni. — Jutri popoldne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kurner. V teh lekarnah bo tudi. poriočna služba od 20. do 27. t. m. Vsaka gospodinja bi morala imeti v svoji shrambi francosko žganje »D i a na« kajti to žganje je najboljši pripomoček v sili; je izvrstno domače zdravilo, ki poživlja kroženje krvi, okrepčuje mišice in utrjuje kožo proti preblajenju. Francosko žganje »Diana« je taborno sredstvo za umivanje glave, obraza in zob. Tudi za masiranje udov priporočamo to žganje. Listnica. — Pop. »Več Ev«: Pride. iveza narodnih društev. . Pevsko in tamburaško društvo »Pod« gora« v Podgorj priredi veselico z društvenim plesom v nedeljo, dne 20. t. m, ob 37« uri popoldne v dvorani gosp. Breganta (pri železniškem mostu). Vstopnina: k veselici 40 vin., I, sedež 1 K, H. sedež 60 vin. Morebitni čisti dobiček je namenjen »Sokolu« v Podgori. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Trgovsko-ohrtne in gospodarska vesti. Kmečka posojilnica in hranilnica v Vrtovinu vabi svoje člane k izrednemu občnemu zboru dne 27. novembra 1910 ob 3. uri pop. v prostorih g. Henrika Čerme-lja. Dnevni red: sprememba pravil. Načelstvo. Javna dražba. ~~ Na c. kr. okrajnem sodišču v Tolminu se bode vršila dne 28. t. m. ob 9. uri prostovoljna javna dražba raznih premičnin, kakor vozov, obleke itd., ki so last mil. otrok pok. Antona De-vetaka iz Tolmina. Priglaševanje glede nabave gnojil itd. — Odnosno na okrožnico z dne 18. vinotoka t. 1. št. 11292/10 obvešča dežel, odbor vse one, ki imajo interese na stvari, da je doba za priglašanje glede nabave gnojil, travniških bran in semen določena do 15. grudna 1.1. in da se dovoljene olajšave nanašajo samo na nakup Tornasove žlindre in superfosfata 14/16. Poostrene odredbe glede zakona o margarinu. — Notranje mimsterstvo je pozvalo podrejene oblasti, naj kar najostreje pazijo na promet z margarinom. Kakor hitro konstatirajo kak prestopek, morajo takoj napraviti kazensko ovadbo. Ne samo ovitki posameznih margarinskih kock, temveč tudi zavoji, v katerih so margarins>ke kocke zavite, morajo biti z rdečim papirjem prelepljene. Politični pregled. Državni zbor je sklican na dan 24. t. m. — Na dnevnem redu bo tudi vprašanje laške pravne fakultete. Stališče Jugoslovanov v tem vprašanju je znano. Rešiti se mora to vprašanje samo tako, da ne bomo trpeli škode. Jugoslovani, posebno mi Slovenci. Delegacije. — V seji. 17. t, m. so bile votirane ogromne svote za oboroževanje monarhije. Povdarjalo se je na kratko potrebo oborožene sile; Montecuccoli predloži1'mornariški program za dobo 4 do 6 let. Izredni proračun in naknadni kredit 183 miljonov se odobre. Delegacije so včeraj končale svoje delo. Zanimiv je bil KI o f a č e v govor, ki je pripovedoval Dober telil Zdrav želodce imamo in nimamo vofi bolečin ne tfgfianjit v želodcu, odkar rabimo FtfMorjeve odvajalne rabarbara-kro svetujemo, da jih poskusite; one odpravijo znpečenost in pospešujejo prebavo. •'. škatol franko + krone. Izdelovatelj samo lekarnar k. rlice z znamko „Elza-kroglice. Po izkušnji Vam f. Fcller, v^tubici, Elza trg St. 20* (Hrvatsko) o postopanju avstrijskega: -železnega-.»kaih tehi, ki izsesava avstrijsko prebivalstvo in državo. ,y tem .'karteiu so žici je in Škot je, .nadvojvode in špekulanti; Nadvojvodi,.sta:fr,i,der?k in Karqt Štefan. Sprememb v Brenerthoveni kabinetu za: sedaj ne bo nobenih, ker ni prišlo do sporazuma na Češkem. Bienerth pride tako s celim svojim kabinetom pred parlament. . Pogajanja v Pragi so skončata z neuspehom; ali to še ne pomenja, da so pogajanja razbita. Morda se bodo nadaljevala tudi med zasedanjem državnega zbora. Tržaški deželni zbor je bil v četrtek zaključen. V deželnem zboru je nastal prepir in nemir, ko je Puecher, soc. demo. krat, rekel, da ne prekliče svojega napada na večino, katero je ozmerjal z rizse-sevalci mesta«. Predsednik je naznanil zaključenje deželnega zbora. Dež. zbor ni bil prišel do dnevnega reda. Neutraliziranje Jadranskega morja. — Iz Rima poročajo londonskemu »Pres Telegraphu«: »V namen, da se zboljša razmerje med Italijo in Avstrijo, predlagajo poslaniški krogi, naj se sestavi komisija odličnih oseb obeh držav, ki naj izdela načrt o neutralizaciji Jadranskega morja. Pogodba bi slonela na neki taki podlagi, kakor so svoj čas severoevropske države zajamčile neutralizacijo Baltiškega morja. Poslanika Forgacha v Belemgradu bojkotujejo družabno; vsi-poslaniki se ga ogibljejo. Forgach je baje osebno občeval z vohunom Vašičem. Papež in saksonski kralj. — Omenili smo že. kako se je saksonski katoliški kralj postavil za veČino svojih podanikov in energično protestiral proti boromejski encikliki. Nato je napadel kralja papeški katnornik, dr. Matthies in ga prav po klerikalno ozmerjal v posebni brošuri. Toda Vatikan je postal previden in noče o dr. Matthies.u ničesar vedeti. Saksonski škof dr. Sehufer je namreč energično protestiral proti napadom na saksonskega •kralja in Vaakan sam dostavlja, da je sicer dr. Matthies papeški kamornik, da je pa to le naslov in nobena služba. Vatikan seveda noče skvariti svojih odnošajev do saksonske vlade. Razne vesti. Akad. društvo slovensk. agronomov »Kras« na Dunaju priredi svoj drugi redni občni zbor dne 21, t. m. ob 7*8 uri zvečer, lokal: XVIII. Sehopehhauerstrasse 55. Akad.-tehn. društvo »Triglav« v Gradcu. — H. redni občni zbor akad.-tehn. društva »Triglav« v Gradcu se bo vršil dne 23. XI. 1910. ob 8. uri zvečer v prostorih »zum griinen Anger« Leonhardstr. 3. s običajnim vzporedom. Tolstojev be v samoto. — Vesti, ki prihajajo o Tolst .n, so zelo žalostne. Njegovo izmučeno telo i.i bilo kos naporom, kateri so bili združeni z begom. Sedaj leži bolan v b .>i postajevodje na Os-trapovi, nedalč od Tule. Pljučnica ga je vrgla na posteljo. Težko, da okreva. Njegova hči Aleksandra je pri njem. Žena njegova se je tudi podala s svojima sinovoma Mihaelom in Andrejem k bolniku. V začetku je Tolstoj prišel v šamar-dinski samostan, kjer je hotel popolnoma v mjfcg,. preživeti prisojene mu dnove življenja. Toda kmalu ;e iztaknil njegovo skrivališče neki časnikar, kar je na Tolstega tako vplivalo, da je zapustil samostan in se peljal v Moskvo v najslabšem vremenu. Na poti se je prehladi! in moral je na postaji Ostrapovo prekiniti svojo vožnjo. Zadnja poročila so vznemirljiva. Soproge ^e pustijo k postelji. Tolstoj je v agoi. . Pričakuje se vsak trenotek smrt. Tolstoj in gramofon. — V pismu, katero je ;kstil Tolstoj; . ko je pobegnil z Jasne Poljane, se M pritoževal med drugim na vsiljivostjo od strani raznih kinematografskih in gramofonskih podjetij. V prejšnjih pismih na svoje prijatelje je večkrat tožil, da ga sili njegova žena, da govori za gramofon. Leta 1909. se je res dal pregovoriti, da je govoril za gramofon. Takrat je ruski ljudski pesnik Senjonov po nalogu petrogradskega časnikarskega društva sprejet za gramofon glas pesnSka ž-Jasne Poljane. Žele ko ga je prepričeval, da bo ovekovečenje nekaj besed iz njegovih ust služilo v prvi vrsti šoli in širokim slojem ljudstva se je dal filozof " omehčati, da je govoril za gramofon. V ( petrograjskem arhivu je 5 posnetkov Tol- ( stojevega glasu, in sicer v ruskem, nem-škem, angleškem in francoskem jeziku, j Nadlegovali so ga z vseh strani pa je od- ! klanjal vse prošnje. I Loterija za južni tečaj. — Kakor znano in v »Soči« že omenjeno namerava napraviti prihodnje poletje nemški nadpo-ročuik Filcher ekspedicijo na južni tečaj. Stroški bodo znašali 2 milijona mark. Ba-varsko'državno ministerstvo je odobrilo veliko denarno loterijo v prid tej nemški ekspediciji na južni tečaj. Znamenita moža — umrla. — V Bfaunsrtitfeigu je ufnrl nemški pisatelj Viljem Raabe v starosti 79 let. — V Ko-danju je umrl 85 letni slikar Julius Eener. Svetovno slavo uživajo njegove slike iz življenja skandinavskega in danskega ljudstva. Otroci in orožje. — V Brovmovu na Češkem je kazal trinajstletni učenec Heller svojim sošolcem revolver in pri tem ustrelil svojega tovariša. V Mako na Ogrskem sta vzela dva 151etna dečka doma revolverje in sta se igrala dvoboj, pri katerem je bil eden ustreljen. Najnovejši čin pariškega apaha. — »Apahi« se imenuje v Parizu izmeček človeške družbe, razbojniki, sleparji in ubijalci, ki so zelo nevarni. Pred neko predmestno krčmo je čakal redar na apaha Senor-a, ki je težko ranil obnemoglega starčka. Senor je pa ustrelil redarja, ki je bil koj mrtev. Nov poklic za ženske. — Prva ženska je vstopila v francosko vojno ministerstvo. General Dalstein je imenoval madamo Legardelle za vojaško učiteljico (Institutrice militaire). Legardelle je spisala znamenito knjigo o učnih metodah pri dorašenih učencih. Ona bo sedaj pou- | čevala noviriee-analfabete v branju in pisanju. ¦ ! Duhovniška čast in morala. - V Ho-tederšici >na Notranjskem župniku je- Alojzij Jarec, ki ima posebno na piki napred-njaka L Nagodeta. »V svoji brihtnosti je sklenil župnik Jarc tako-!e spraviti Nagodeta ob vpliv in ugled, ki ga pri soobčanvh uživa: Ko je poslal nek uradni dopis v neki drugi zadevi na sodnijo v Logatec, je priložil temu dopisu mal listek, na katerem je bilo zapisano, da je Negode za-pravljivec. in pijanec, naj se ga postavi pod kuratelo. Tako bi potem ne imel več strahu pred Nagodetom. Podpisan listek ni bil. Nagode je seveda takoj prijel iaj-rnoštra Jarca za obrekljiv jezik in ga tožil radi žaljenja časti. Župnik Jarc se je pa tako-le izgovarjal: Če je listek-od njegove/ roke pisan, pisan je že pred 3 leti in je tedaj delikt zastaral; sicer ga pa on tudi ni priložil v dopis, marveč je moral ta listek sam skočiti v kuverto. Njega se tedaj ne more obsoditi. Obsojen pa je bil na t mesec zapora, spremenjenega v 400 K denarne globe, ker se je drznil ria tako nezaslišan način kratiti spoštovanemu in uglednemu posestniku čast in ugled. Pri vsklicni obravnavi, dne 16 t. m. pa se je »prečastiti« zagovarjal še s tem, da je duhovnik in da mu duhovniška čast ter duhovniška morata ne pusti sovražiti in blatiti svojih ovcic in pa — lagati —, in prosil, naj se ga spozna za »nedolžnega« in oprosti krivde ter visoke kazni. Koj za temi izvajanji župnikovega zastopnika pa je predsednik na predlog zasebnega obto-žitelja konstatiral iz spisov, da je bil »p r e č a s t i t i« ;: a r a d i hudobne-ga jezika že dva-krat, zaradi telesne poškodbe pa enkrat kaznovan. Kazen je bifa potrjena! Slovenska šola v Nevjorku. — Prva slovenska šola v Newjorku je: ustanovljena. Sedaj šteje 15 učencev. Slovenski visokošolci na tujem. — V Kolinu ob Renu so ustanovili -»Trgovski Franc Rus,-blagajnik Janko Bukovec, taj^- . nik Fr. Stajer. ' Roparji. — Na ruski meji so napadli roparji nekega ruskega blagajnika in voz- . nika. Dobili so v roke 28.000 rublje v. | Železnica Iz Evrope v Indijo. -•- Ru- , ski list »Novoje Vremja« poroča, da se je ustanovila družba, ki hoče udejstvovati načrt za železnico iz Evrope čez Perzijo v Indijo. Finančniki in inženirji iz Angleške, Francije in Nemčije bodo sodelovali, i Aviatik Johnstone je padel v Denve-ru z višine 800 čevljev in se ubil. ! Oporoka čtovekoljubkinje. — V Achnu je umrla pred kratkim Adela Co-cheril, ki je zapustila vse svoje premoženje v dobrodelne namene. Osirotelim go-spern je zapustila tri svoja posestva in obsežni dvor; določila je zato 500.000 mark. Davek na samce. — Finančni odsek v ruski dumi je sklenil, da bodo plačevali samci dvakrat večji dohodninski davelk kakor pa poročeni možje. Nemška kultura. — V Diisseldorfu na Nemškem je policija izsledila hišo, v kateri so se nemški aristokrati zabavali « mladoletnimi deklicami. Eksplozija. — V Shangbai-u na Kitajskem je nastala v tovarni za patrone eksplozija, ki je zahtevala 23 žrtev. Baronfca Vaughan, ljubica umrlega belgijskega kralja Leopolda nima sreče. Kmalu po smrti svojega visokega prijatelja se je poročila s Francozom Dudian, ki jo je pač večkrat pretepava! v pijanosti. To je tudi vzrok, da se je ločila. Portugalski redovniki na Ogrskem. — Orof istvan Batthvanv je pustil pripraviti grad blizu Ogrske Sobotice za iz Portugalske izgnane menihe in nune. Knez Nikolaj Esterhazv in drugi aristokrati podpirajo z denarjem načrt, po katerem bodo ti portugalski redovniki lahko izdelovali likerje, šnopse itd. vse v čast božjo. Umor na Dunaju. Pri zakonskih Kostal je stanoval mizarski delavec Korinek. Mož Kostal je bil zelo ljubosumen. Mislil je, da zalezuje Korinek njegovo ženo. Če tudi je šel Korinek drugam stanovat, ni miroval Kostal, čakal je, in streljal nanj in 5 krogelj je zadelo mizarskega delavca. Pavlanski menili Mačoh, ki je umoril v Čenstohovskem samostanu svojega brata, ki je živel razkošno s svojo svakinjo in ki je okradel Mater božjo v sloviti poljski romarski cerkvi, je bil oddan v četrtek na ruski meji pni Oranici ruskim oblastim, ki so ga pripeljale v Petrikov. Stekel pes je ugriznil v Sarajevu 21» osebi od teh je šlo 14 lečit se na Pa-steurjev zavod v Budimpešto. ... Lepo darilo. — Znani miliardar An-drew Carnegie v New-Yorku bo irnel drug teden 75 let in bo ob tej priliki daroval tehnični šoli v Ptttsburgu 15 milijonov. Pozen turist. — V češkem hribovju pri Sehrammsteinu je padel turist Illir.g iz Draždan in se smrtno-nevarno ranil. . . (Dalje na peti strani.) IIiMa na na nnni nad 150 IePm sate" UUUa 86 pO Geil! nastih posteljnih odej nad 300 kosov trpežnih zimskih flanelastih odej „Tiger" po 2 K 24 vin. v trgovini Pregrad & Černelič u Gorici. Skrbna gospodinja, ^n\\^l^Z obleke, naj se obrne nemudoma na trgovino „Trgovski Dom" v Gorici. Tam se dobi po znani reklamni božični ceni — veliko ceneje. Te posebno znižane cene veljajo samo do Božiča. to se spretne šivilje IISES* podlage, lepih novodobnih o-kraskov in sploh vseh potrebščin, ter jih prosimo, da pošljejo svoj natančni naslov tvrdki PREGRAD & ČERNET1Č v Gorici. Krojač i l/i ioli svoi'm naročnikom dobro i, nI SXn postreci, naj se obrne na trgovino „Trgovski Dom" v Gorici, kjer dobi lepo in moderno blago po primerno ni/.ki ceni. Spreten apt ki je dobro znan po deželi, naj pošlje svojo ponudbo na upravo „Soče". Proda se vsled prevelikega nakupa velika partija forštanja po 48 vin. meter nad 60 kosov pol volnenega zimskega lodna po 78 vin. meter pri tvrdki PREGRAD & ČERMETIČ, Gorica. 3000 metrov lepih ostankov različnega Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 6 0 vin. LJko je oglas obseinejSi se radona za vsako besedo 3 vin. Hajpripravnejše inseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko je manjših trgovcev in obrtnikov t Gorici, katerih na deželi (in celo v raastu> nihče ne pozna, ker nikjer ne inserirajo. Škod« ni mnjlir.n. sprejme takoj Ivan Golob, krojaški mojster i Solkanu. Kupi se tri osle prestari. Dva morata biti vajena voziti skupaj, eden pa sam. — Prodajalec naj naznani svoj naslov na uprav- na] ništvo „Soee' (mešane stroke). Mlad trgovski pomočnik zmožen slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi spričevali, ižoe službe. — Naslov pove naše upravnižlvo. "Predno irlteTožišiialala, zahtevajte cenik tvrdke „Parthenon Kunstver-lagshandlung" Dunaj, VII., MariahilferstrasK« 82. Cenik vsebuje 244 krasnih slik ter stane SO vin. Ta znesek se pri poznejšem naročilu vračuna. (Mita Cfl s 1* decembrom velika, zračna, na UUUQ Ov novo opremljena soba z 1 ali l' ....... - i posteljama. Prost vhod. — Natančneje se izve visokošolski klub Crorup«, Predsednik jena Kornu št. n. perkala, zefirja, oksforta, Sifona iii podlage meter od 18 vin. naprej. Ker se te vrste blaga ne tfobi nikoli več, se priporoča, da se pravočasno zglasite pri tvrdki: PREGRAD & ČERNET1Č v Gorici. flnp- va • okoli i7° riuh» 40 if|II ftf0 . namiznih prtov, 28o servijetov, 4K pregrinjal za posteljej 40 zastorov za okna, več preprog in različnih stvari, se proda po zelo ugodni ceni. — Več pove tvrdka PREGRAD & ČERNETIČ v Gorici. nOZIIllUfina stitve te stroke, prodaja za vsako ceno v trgovini Pregrad & Černelič o Gorici. Gospodtaie.zakteoalte KOLINSKO CIKORIJO pri USeh trgOUinah iz BDinb slovenske tovarne v Ljubljani. Grofica Kayserfihg je umrla v Wies-badfiu na Nemškem v starosti 102 let,. Bila je ;še edina sedaj živeča oseba, ki je osebno poznala nemškega pesnika Ooethe-ja in ž njim govorila. Sivima — pisateljica. — Akademija (joucourt v Parizu je priznala nagrado za najboljši roman v znesku 5000 frankov revni šivilji Margareti Andaux za njen rtfiOTJ; »Ma^fe--^?^iir.e«>i8"let '-ga^ie^pisaJaJ Roman je priprost Th ' zaSaVeiri*''Pesnili Octave Mirbeau ji je preskrbel nagrado. Ogenj v Lunaparku na iDunajii. — Mnogo se je že pisala o tem Lunaparku v lovski razstavi na,Dijijiiju. Slabo/.deževno vreme je tako »kvarilo vse prireditve v Lunaparku, da je prišla angleška družba v konkurz. Ogenj — govori se, &.i ie bil podtaknjen — je začel zvečer in je v kratkem času vpepelil tri poslopja: Ma-rinesehan. Wigl-Wagl in Narrenpalast. Samo prvo poslopje je bilo zavarovano za 600.000 K. Cela lovska razstava z l.n-naparkom vred je bila zavarovana za M milijonov K. Ta požar je že tretji letos v razstavah. Dvakrat je gorela bruseljska razstava, in sedaj pa lovska na Dunaju. Poroka princezinje Klementine. V pondeljek sta se poročila princ Viktor Napoleon in prineesinja Klementina, najmlajša hči umrlega belgijskega kralja. Poroka se je vršila v Moncalierj v Italiji. Civilno ju je poročil mestni župan, cerkveno pa bieMski škof. Kraljica Marija Pia, stara "mati Ma-nueia portugalskega, zahteva, kakor po» roča list »Tribuna«, da mora portugalska republika držati pogodbo, po kateri ima dobiti ona 150.000 frankov apanaže, ako zapusti prostovoljno Portugalsko. Kraljica zahteva celo 300.000 frankov letne apanaže, ker ni zapustila prostovoljno Portugalske. Dijaški zgredi na Ivovskeni vseučilišči«. ¦¦ - Obravnava proti dijakom, ki so zakrivili izgrede na Ivovskeni vseučilišču, se bo vršila v sredi januarja. Do sedaj je obtožen 101 dijak. Državno pravduišlvo navaja 11 prič. Proti 200 di-L jakom se še vrši preiskava. Obtožnica je | že tiskana v poljskem in rusinskem je-i ziku. Obtoženci vso se pritožili na justično mmisterstvo radi dvojezične obtožnice. Obsodba nemškega poročnika na Angleškem. — Pred poroto v Hampshire je stal nemški poročnik Helm obtožen vohunstva. Sodni dvor ga je obsodi! na položitev poroštva v znesku 250 funtov šterlingov (okrog 6000 K) in na prisego, tla ne bo več vohunil. Čez čas lahko dobi denar nazaj. Tako ravnanje odgovarja angleški in amerikanski zakonodaji. Papež in časopisi. Papež je prepovedal brati časopise v" semeniščih. Ogrski škofi so hoteli, da bi papež preklical to prepoved. Ra^no kar izšla uo-vemberska številka oficijeluih papežkih aktov objavlja odgovor konsistnrijalne kougregaciie ogrskim Škofom. Semcniš-čani ne snvejo brati političnih časopisov, socijaluih m znanstvenih listov, (lotove koristne članke jim lahko prebere pro-foso" s:>m. Papež se pa res boji moder-liz; :. \ vrstah svojih duhovnikov. Vojvoda —-strojevodja. — Med trajkujočimi železničarji o priliki zadnje velike stavke na Francoskem se je nahajal tudi neki vojvoda, ki je zaposlen pri železnici kot strojevodja. Vojvoda Sara-jgossa, španski grande in član zelo stare in visoke plemenite rodbine, ima velikanka posestva na Španskem, vkljub temu i romantično življenje strojevodje. [Čudaki še niso izumrli, kakor se vidi iz tega slučaja. ^mmsimmmmm^ Zobozdravnici in zobotetiniški atelje Dr. I. Eržen GORICH Itos, Verdi tekallSfte Steo. J?. jUmeLne zobe, zlato zobovje, zlate krone, felale mostove, zobe nakaučukove plošče, [uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordlnlra o svolem atellein od 9. ure dnp. do 5. ure pop Oduetnik Dr. Dinko Puc naznanja, d? je odprl fastno^eduetniško pisarilo i) Gorici, Semeniška ulica št. 1 (hiša Kutinova). Tvrdki J. Medved je došlo mnogo pesni} na njen razglas. Tako pcMii /ilrnvmk : K /.'i ravnil: 11 v.?m prišel ves fnin - ah\t, /.ivIjiMija l>il h\«.j!sii tlo grin ¦}.,' sii. /Mr.unik m; |i.>»-|iMiii prav mirim v uku : „l'iij;ili'lj iif manjka Vam iwpi ,,UJI<>". Tak« pesni zaljubljenec: Vabljivo pl.še zala l.jni v Trg-iv^m .lomu pri ..Mln.lini". plesalci ihor'jo ji zato, ker \.>.||i.. p|.^,- k- /. „<'tfllt>. Zadnje novosti Htikna, volu«, flanole in inrštanja so dosle v • veliki množini in se prodaja pO najnižji ceni v nianu fakturni trgovini Hedžft & Korit ni k — diorU-ii vogal Corso Verdi in Šolska ulica štev. ">. Kmečka posojilnica in hranilnica v Šempasu ;i bi svoj« član« k kateri se boiie vršil dne 21, L m. o zadružnem prostoru o Šempasu, ob 3. uri popoldne. DNEVNI RED: 1. Prememba pravil. 2. Slučajnosti, IVsiecIstvo, Varstvonn znamka; „Sidro" |LTij pžl iiniment Ca psi ci comp. |s| NadomeBtok za I | Anker-Pain-Expeller je povsod pripoznano kot najboljše sredstvo proti pr&hiajenju itd. Za ceno 80 viu., K 140 in 2'— se dobi po veeh lekarnah. Pri nakupu tega, tako priljubljenega domačega zdravila, se je posluževati le originalnih steklenic v Škatljah z našo varstveno znamko „sl« drom", ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Of. KICHTBRJEVA LEKARNA ???Sj| pri ,. iiutom leva" v Pragi B istthrtthgssBo Slov. o nova. I Proda se velika hiša z zemljiščem ob glavni cesti v Tržaški ulici št. 13. Natančneje se izve pri lastniku Ivanu Ušaj, istotam. Recite vsem damam, daje IHHOI •• najboljše 1» in najfinejše toaletno milo, katero dela polt ne/iiio in krasno. 1 elog. karton s 3 kosi velja 2 kropi in se prodaja v Gorici pri Ivrdkah; ToroŠ, Drobnič in drug, Ivančič k Ku- rinčič in Fran Novak, Gosposka <-ulica. Izgotavlja edino = J. PILNACBK = c. in kr. duorni touarnar toaletn^o mila, in parfumou, 2 Hradec Hrtlm;*, na Ce*kcm Naznanilo. Slavnemu občinstvu uijudno naznanjam, da sem prevzel zastopstvo tvrdke Albin Boegan v Trstu, ki se peča z barvanjem, pranjem in Čiščenjem oblek, raznovrstnega blaga, pregrinjal, kožu-hovin itd. Za barvarne se uporabljajo le take barve, ki so vstrajne in se dajo prati. — Močenje sukna, čiščenje oblek in dru-zega blaga se vrši na parno silo. — Delo se izvršuje po najnovejšem načinu in z največjo natanjčnostjo. Pranje in kodranje peres. Cene zmerne. Za cbila naročila se toplo priporoča Anton Jug — Go.ica ulica Vetturini štev. 3. Živinski prašek »Minerva". Najbolj ''e sredstvo za vzdržati v zdravju ovejo in govejo živino. Ta prašek jo odebeli, poviša kravam njih dnevno množino mleka In odpravlj* drisko. ZALOGA: LEKARNA „MIMEBYA% TRBT. .. Je tudi na prodaj v boljših 'mirodilnicnh.' - V Gorici: Vh««. Mazaoli. Ako se ga ne dobi, naj se naroči direktno v lekarni „ Minerva" — Trst. - Velika zaloga najboljših speciaiitet in zdravil. CENA: feden zabojček 80 vin. — 10 zabojčkov 6. K se pošilja povsod poštnine prosto kama Cristofolett^ rSoriGinafpavDSku.j lYsfeino (Siokiifcevo) jetrno olje. Posebno sredstvo proti prsnim boleznim in splošni telesni slabosti. Izvirna steklenica tega olja aaravno I rmene barve po K140, belo barve R a. i Trskino ieleznato jetrno oije. j Heba tega olja jo sosobno uriporoB-ljivR ohokom in defikom, ki so nervozni in nesne narave. | Jetrno olje se železnim joJ-cem. S tem oljem se oalravijo v kratkem 5asu vse kustoe boleani, žlezni otoki, golža, malokrvnost itd. itd. Cena one steklenice je i krono 40 vinarjev. ===== v_eim oue biemouiuo je a hi-jhu '*v t»..~-^-.- ¦ 0«e, katerega nmim direktno iz Norvegije, proiSCe se vedno v•mojem ^..^^K se napolnijo steklenice. Zato zamorem jamCiti svojim C6. odjemalcem glede Bisttfe ,n | t.------ stiltc sposobnosti za zdravljenje.------- , GrastofolettiiBva pijača Ik kina In želoza. NajboljSi pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. Poživlja tok krvi, delovanje živcev, utrjuje kožo Izvrstno za umivanje glave, ust in obraza. Izborno sredstvo proti proti prehlajenju. zobobolu. FRANCOSKO ŽGANJE „DIANA t! M Doš zdravnik vam priporoča francosko žganje „Diana", ker je prepričan o velikih prednostih lega žganja za disinficiranje ust in osvežujočega upljivi na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov franc. žganja „Duina", je dvakrat destilirano vinsko žganje. Pri nakupu pazile na znamko. Vsaka steklenica nosi na zamaškn in na plombi vžgano gorenjo varstveno znamko. Domači prijatelj v pravem pomenu besede, je francosko žgat je „Diana" in to vsled svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske porabnosfi. CENE: i mala steklenica . Iv —'50 I srednja „ . . ,, \"ii) 1 velika „ . . . „ 2-40 Prodaja se v vseh trgovinah na drobno Kjer Iti se ne dobilo, naj se obrne na „L)iana", izdelava franc. žganja družba z. o. z. Dunaj, L, Hohetislanpfcug 3„. finimi (Hansirerji) dobijo lepo, sveže in novomodno I blago, ki se zelo lahko prodaja ce- I neje pri naju, kakor če naročajo pri I j nemodnih trgovinah. 1 Pregrad & Černelič j j Gorica, Trg. Dom. I riouodosli morci za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnton Krušič, = krojaški mojster In trgovec v Gorici Tržaška ulica št. 16 (v lastni hiši). Opozarja se gg, odjemalce, da je došla rau-nokar ueliha množina raznorslnih uzorceu blaga kakouosii iz austrijskih in angležkih touaren najrazličnejših za vsaki stan. Peter Gruden & Cornp. Komisijsko & agencijsko podjetje Stolni trg St. 9. GORICH Piazza Duomo it. 9 Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in deželi, da zastopam sledeče tvrdke: Zastopstvo in zaloga moke J. Bončar, Domžale umetnega ledu V. Taner, Gorica testenin .Pekatete" Znideršič & Valenčič. Ii. Bistrica jedilnega olja F. & 6. Miacola, Trst raznih likerje? Fracjo Pokorv, Zagreb zavarovalne zadruge „Croatiau proti požara, Zagreb in razna draga zastopstva. Priporočam se cenj. rojakom in znancem za obilen obisk z obljubo, da se bodem z največjo vnemo potrudil za točno in solidno postrežbo z odličnim spoštovanjem udani L Peter Gruden & Comp. -s> Odvetniški koncipijenl .tudi začetnik z nekoliko sodnijskc prakse ali pa starejši notafSfef kOtlCipijeilt, ki želi odvetniške prakse, se vsprejme. — Vsi op kakor hitro mogoče. f%if*tif\€rm$ »zvežban na pisalnem stroju, se OICIIU^I