Za poduk in kratek das. Otok Kreta. (Sestavil o. H. Š-n.) Kakor nam časniki poročajo, nastal je na Kreti velik upor, kateri bode morda svetovno prašanje rešil. Turki požigajo in more kristijane, da kri v potokih teče, posebno pa v glavnem mestu Kaneji, kjer največ mohamedancev prebiva. Stara Kreta, sedaj Kandija imenovana, je srednje velikosti otok v Sredozemnem morju. Dolg je 255 l-m, širok 12—56 km, njegova površina pa iznaša 8610D km ter ima okoli 275.253 prebivalcev, med terai 234.313 kristijanov, 37.040 mohamedancev in 3200 judov. Po narodnosti so vsi, kakor kristijani tako tudi mohamedani, Grki. Po veroizpovedanju so kristijani pravoslavni, imajoči 15 škofov, od katerih skoro vsak pastiruje črez 20.000 duSam. Občno je poznano, da je Kreta v vsakem oziru zelo rodovitna, pa tudi tukaj velja pregovor: Kamor Turek stopi, tam trava ne rase. Poglavitno mesto je K a n e j a (10.000 prebivalcev) s slabim pristaniščem. Tukaj je sedež turškega paše, grškega nadškofa ter ima v svoji sredi 14 mošej ali turških cerkev, več grških cerkev in staro, še benečansko trdnjavsko zidovje. V prazgodovinski dobi je bila Kreta sedež kulture. Okoli leta 2000. pred Kr. so se naselili tje Grki dorskega narečja, toda niso dospeli do nobene politične veljave, ker se inesta niso hotela zjediniti. Krečani so služili kot najemniki. Splošno bili so že pred Kr. na slabem glasu, bili so namreč zelo lenobi, tatvini, laži, pijančevanju, razuzdanosti in prepiru udani. 0 tem pričala med drugimi Polibij in Cicero. S kretizmom hočemo splošno omeniti laž po pregovoru: Krečan reče, vsi Krečani so lažnivci itd. Tudi to priča o njih svetovni apostol Pavel, pišoč Titu (1, 12, 13.): »Reče že nekdo njih, njihov prerok (Epiremidis, živeči 600 let pred Kr.): Krečani so bili od nekdaj lažnivci, hudobne živali, leni trebuhi. To spričevalo je resnično. Zategadelj jih pokaraj, da bodo zdravi v veri.« Uzrok te pohotnosti je bila nekoliko rodovitnost vina in žita nekdaj tako bogatega otoka, nekoliko pa tudi to, ker so se Krečani ponašali, da je njihov otok rodni kraj in domovina nekaterih bogov, katerih spomin so slavili z gostijami in velikimi slovesnostimi. Leta 67. pred Kr. so si Kreto Rimljani osvojili pod vodstvom Martela Krečana, premagavšega morske razbojnike; v 5. stoletju postala je bizantinsko posestvo, iz katere oblasti so si jo prilastili leta 823 po Kr. Arabci. Za grSko cesarstvo jo pridobi spet vojskovodja Fokas leta 961. po Kr.; o času prisvojitve Carigrada po križarjih (1204) posedli so jo Genuažani, pozneje Benečani, kateri so jo obdržali do 1645 ; konečno so jo definitivno posedli Turki leta 1668. Na Kreti je vkljub slabi letini 1863—1865 vrelo, ker se ni izpregledal težek davek ter so se uprli, katere upornike so le težko Turki s pomočjo egipčanskih vojakov ukrotili. Evropa jim je sicer pomagala, pošiljajoč jim denarjev in prostovoljcev, od velevlasti pa je svetovala Anglija, naj se otok priklopi Grški. Ker je pa sultan izpregledal davek, potihnil je upor, in velevlasti s tem zadovoljne, prigovarjale so Grški, naj opusti vsako zvezo. Leta 1878. so se začeli spet puntati in zato jim je sultan dovolil, pokrajinski zbor, samostojnost financ, omejitev službovanja orožnikov; Grk bil je imenovan generalnim guvernerjem. Kako malo je to pomagalo, ker je bilo vse na p&pirju zapisano in se nikdar ni uresničilo, svedoči nam sedanji upor zoper ttirško oblast, katera nam je že itak dobro znana. Zato se je prelilo toliko krvi za vero in prosveto naroda. Smešnica. Neki mož z imenora Cence je imel sila počasno ženo. Vedno jo je moral opominjati: »Kar danes lahko storiš, na jutri ne odlašaj!« Malo dnij pred sv. Vincencijem pa jima prinese botra kolin, klobas in mesa. Mož se botri lepo zahvali, svoji ženi pa reče : »To bodeva imela za moj god !« — Na sv. Vincencija gre mož k sv. maši. Vesel hiti potem domov. Ženi že na pragu reoe: »Zdaj pa le hitro napravi, kar imaš!« Žena ga hitro vpraša: >Misliš tisto od botre V Pa mi vedno praviš: Kar danes lahko storiš, na jutri ne odlagaj; jas sem že vse sama pojedla, ker sem se bala, da bi te razžalila, ker je danes tvoj god.«