CENA 70 DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE i MAREC 1963 JDomladna nesreča Oni dan se je pri nas oglasil Sparovček. Kar nekam rejen je bil. Le zadovoljen ni bil kaj prida. »Ta salamenska pomlad,« je vzdihnil, »tako težko sem jo čakal, pa mi je prinesla kup novih skrbi. Jakec je na prvem izletu srečal kužka, ki bi bil morda celo prijazen, če bi ga ne pričel dražiti in vleči za ušesa. Saj si lahko mislite, kako se je stvar končala. Jakec se je rešil na drevo, žal za hip prepozno. Kuža je čez čas pomirjen odšel, Jakec pa je zaslužil strgane hlače. Sedaj čakam, kdaj bo rekla Jakčeva mamica, naj le pobere pri¬ hranjeni denar iz mene in pomaga pri nakupu novih hlač. Res škoda, namesto da bi si kupil stvari, ki si jih je želel, bo moral plačati nove hlače!« Sparovček je žalostno odšel in nam ob odhodu naročil, naj le povemo še ostalim otrokom, kaj se je pripetilo Jakcu in naj jih opo¬ zorimo, naj pazijo, da bi se tudi njim kaj takega ne zgodilo. Revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine IZDAJA REVIJA »ŽIVLJENJE IN TEHNIKA« — DIREKTOR IVAN ŠFOLAR — UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK DUŠAN KRALJ — REVIJA IZHAJA DESETKRAT LETNO — LETNA NAROČNINA 600 DIN — NASLOV: TIM, LJUBLJANA, LEPI POT 6 — TEKOČI RAČUN 600-18-603-177 — TISK IN KLIŠEJI TISKARNA »JOŽE MOŠKRIC« Maketa sodobnega stanovanja Makete so posebna zvrst nazornih in poučnih pripomočkov, ki jih kaže še bolj uveljaviti tudi kot vzgojno sredstvo naših najmlajših. V glav¬ nem ločimo dve vrsti maket: sta¬ tične in funkcionalne. Medtem ko prve prikazujejo le zunanji videz nekega objekta, druge ponazarjajo tudi vso njegovo notranjost in funk¬ cionalnost. Slednja lahko predstavlja miniaturni mehanizem nekega, de¬ lovnega procesa ali naprave, lahko pa tudi funkcijo nekega' prostora z različnimi kombinacijami njegove Opreme. Takšne so npr. makete stanovanj. Te so za otroka izredno privlačne in tudi vzgojne, saj ga aktivno za- posle in mu omogočajo, da z razvr¬ ščanjem notranje opreme razvije vso svojo fantazijo in si tako ustvarja dojem o sodobni ureditvi stanovanja. Kar velja za stanovanjski prosto] 1 , velja seveda tudi za njegovo opremo, ki naj ne bo niti konservativna niti prerazkošna, temveč takšna, ki po funkciji, okusu in kupni moči naj¬ bolj ustreza našemu človeku. Na sre¬ čo, je takšno miniaturno stanovanj¬ sko opremo že možno dobiti v naših trgovinah. Oprema je resda sodobna, funkcionalna in estetska ter bi kot takšna lahko služila tudi kot zgled proizvajalcem prave stanovanjske opreme. Tu mislim zlasti na minia¬ turno kuhinjsko opremo (izdelek »MEHANOTEHNIKE« v Izoli) in na miniaturno sobno pohištvo z nekaj modernimi modeli, ki smo ga uvozili iz Madžarske. 114 SPRETNE ROKE Že oprema sama otroka zelo raz¬ veseli, a koliko bolj jo bo otrok vesel, če mu napravimo tudi maketo sta¬ novanjskega prostora, v katerem bo razvrščal to opremo po lastnih opa¬ žanjih z najbolje možnimi rešitvami. Pri izdelavi te makete so me vo¬ dila osnovna načela, ki sem jih na¬ menoma iznesel že v uvodu. Izbral sem si enostavno rešitev enosobnega stanovanja z osnovnimi pritiklinami in to izvedel v duhu naših življenj¬ skih rešitev. Maketa je izdelana iz 6 milimetr¬ ske vezane plošče, v izmerah, ki so obeležene na obeh skicah. Te iz¬ mere so namreč prilagojene omenje¬ nim modelom miniaturnega pohištva, normativom takšnega stanovanja v nekepi našem sodobnem bloku in otrokovi fantaziji. Zaradi večje trd¬ nosti in trpežnosti sem posamezne plošče vezal z robkanjem (tj. s sklad¬ nimi trapecastimi izrezi kot to iz¬ delujejo mizarji), kar sicer terja precej več truda, lahko pa jih tudi enostavno utrdite z malimi žebljički ali lesnimi vijaki. Dimenzija vrat, ki na skici ni označena, znaša 6X11 cm, oken 10X8 cm (okna v kopalnici 5X8 cm), kar pa je možno prilago¬ diti tudi drugim okusom. Stene v sobi so prelepljene z enobarvnim transparent-papirjem; barvo kombi¬ niramo glede na barvo pohištva in tal. Tla so tokrat obložena s tanko juvidurno ploščo v krem barvi, a iz te so izdelane tudi karnise za zavese in to z ukrivitvijo ozkega traku v obliko žleba, za kar je potrebno predhodno omehčanje v vroči vodi. Okna »zasteklimo« s prozornimi polivinilnimi folijami, katere zadaj prilepimo na steno s selotejpom (tj. prozornim lepilnim trakom, ka¬ kršnega izdeluje tovarna »AERO« v Celju). S tem trakop je priporočljivo prelepiti tudi vse gornje robove sten. Podobno obdelamo tudi kuhinjo kopalnico in predsobo. Ker je ome¬ njeno miniaturno pohištvo izdelano v belo-modri kombinaciji, kaže stene kuhinje in kopalnice obdelati z be¬ lim gladkim risalnim papirjem ali kartonom, a tla z modro juvidurno ploščo (izdelek »Jugoplastike«). Poseben del te makete predstav¬ lja električna instalacija vključno z vodovodom. Izvor zanjo sta dve žepni bateriji, od katerih prva na¬ paja vse luči in televizor, a druga malo vodno črpalko (izdelek »Meha- notehnike«}, v katero je že vgrajen miniaturni elektromotorček. Ta je montirana v zadnji polprostor. Ba¬ zen za črpanje predstavlja spodnji del škatlice od »AERO«-trakov, ki ga preko dveh puš in kratke polivinilne cevi povežemo z dnom banje (iz plastične mase — domač proizvod!) njeno iztočno cev pa preko gumijaste cevi (od ventilov za zračnice pri dvo¬ kolesu) s koščkom medeninaste cevke od izrabljenega kemičnega svinčnika, ki jo vdelamo v steno kopalnice tik nad banjo. Ce v banjo natočimo vodo, bo ta po principu občujoče posode napolnila tudi skodelico pod črpalko in če to vključimo, bo voda začela teči v banjo in se od tu znova vračala v skodelico črpalke; tako bo črpalka lahko neprestano delovala. Še nekaj besed glede svetilk. V dnevni sobi je montirana mala sten¬ ska svetilka, ki sestoji iz medenina¬ stega okovja (kakršnega uporabljamo za svetilke, ki nam v radioaparatih osvetljujejo skalo) iz 4,5-voltne bate¬ rijske žarnice in iz senčnika. Tega si izdelamo lahko iz miniaturne čaše iz plastične mase, iz pokrova od rde¬ čila ali tudi primernega plastičnega pokrovčka za medicinske steklenice. Iz plastičnega ohišja za rdečilo za ustnice si izdelamo lahko tudi stoječo svetilko, s tem da vanj vdelamo okov in žarnico, spodaj pa ga s primernim vijakom utrdifno na mali plastični pokrovček. Kuhinjska svetilka je izdelana iz primerne bele plastične škatlice, ki jo vdelamo v steno tako, da žarnica hrkati osvetljuje kuhinjski prostor, kopalnico in predsobo. K vsemu temu lahko v kuhinji vgradimo v desni gornji kot mali elektromotorček, na katerega pritr¬ dimo trokrilni propeler »Mehanoteh- SPRETNE ROKE 115 namizne svetilka svetilka nike« za pogon ladijskih modelov, kar da videz pravega ventilatorja. Prav tako lahko za sobo izdelamo mali »televizor«. Le-ta je izdelan iz primerne škatlice, v katero vdelamo žarnico, v njen sprednji izrez pa z notranje strani prelepimo kos po¬ ljubnega barvnega ali črnobelega diafilma, ki bo dajal videz prave televizije. Za vsakega -od omenjenih elek¬ tričnih elementov predvidimo v zad¬ njem delu desne skrajne stene posebno stikalo. Takšna stikala si zaradi cenenosti lahko izdelamo sami iz tanke medeninaste pločevine. Iz¬ delavo takšnih stikal bomo posebej opisali tudi v eni prihodnjih številk, saj bodo prišla v poštev tudi pri drugih napravah. Končno še nekaj besed o dodatni opremi kopalnice in predsobe, ki iz fotografije ni dovolj razvidna. V sami kopalnici si izdelamo polico iz prozorne juvidurne plošče. Nanjo lahko postavimo toaletne kozarce iz¬ delane iz ampul iz prozorne plastične mase). Temu primerno si lahko iz¬ delamo tudi male zobne ščetke, glav¬ nike, nosilce za brisače in brisače. V predsobi prilepimo kos juvi¬ durne plošče za ureditev garderobe, Spodaj pritrdimo primerno škatlico iz plastične mase, ki naj da videz omarice za čevlje, zgoraj pa na eni strani prilepimo kos aluminijaste pločevine za ogledalo ter nekaj ma¬ lih črnih gumbom (s kakršnimi tovarne spenjajo manšete moških srajc), ki bodo služili kot obešalniki. Podobno si lahko izdelamo z malo iznajdljivosti tudi malo omelce (iz palčice od »lizike« in miniaturne let¬ vice, na katero spodaj prilepimo kos pliša), smetišnico in še marsikaj, kar si tudi otrok želi imeti v stanovanju in s čemer mu bomo omogočili po¬ polnejšo vživitev v njegov stano¬ vanjski prostor. Miloš Macarol 116 SPRETNE ROKE Pragi naročniki Veseli smo, da nas v pismih kar naprej sprašujete, zakaj TIM tako poredkoma izhaja. Vsled nekaterih težav, je re¬ vija resda nekoliko v zaostan¬ ku, vendar so se stvari že obr¬ nile na bolje. V aprilu in maju bosta izšli po dve številki, tako da bo do konca šolskega leta vsak naročnik dobil vseh 10 številk prvega letnika TIM. Še posebej vas opozarjamo na zadnjo številko, ki bo koncem maja izšla na 64 straneh. V njej bo mnogo gradiva, ki vas bo kratkočasilo v počitniških mesecih. Zagotovite si jo pra¬ vočasno. Hkrati vas moramo seznar niti še z nekaterimi novostmi, ki jih mislimo na željo mnogih naših bralcev vpeljati v revijo TIM. Predvsem bomo že z na¬ slednjo, to je sedmo številko, vsebinsko precej razširili re¬ vijo, tako da bo v njej več krajših sestavkov z najrazlič¬ nejših panog tehnične in znan¬ stvene dejavnosti. Poleg tega pa nameravamo *— za letos vsaj v skromnem obsegu — seznanjati bralce TIM-a tudi s tehničnimi in znanstvenimi zanimivostmi, tako da bo re¬ vija v resnici zajela kar naj¬ večje področje tehnike in zna¬ nosti. Prepričani smo, da vam bo TIM tako še bolj všeč kot doslej in da si bo pridobil mnogo novih bralcev. Pišite nam, kaj bi še želeli, saj bomo le s skupnimi močmi dosegli, da bo revija TIM res takšna, kot jo potrebu¬ jejo mladi tehniki in bodoči znanstveniki. Uredništvo bo v okviru možnosti upoštevalo sleherno željo. Piščalka Poiskali bomo ravno in negrčavo vrbovo vejico ali vejico mladega ko¬ stanja. Na enem koncu bomo okoli vejice zarezali z nožem v lubje, na nasprotnem koncu pa bomo izrezali tako oblikovano odprtinico, kot jo vidite na sliki. Nato piščalko zmo¬ čimo in z noževim ročajem lahno tolčemo po lubju. Pazite, da vam lubje ne poči! Kmalu se bo lubje (C) ločilo od lesenega dela (B). Sedaj pa Odrežimo ,od lesenega dela, s kate¬ rega smo sneli lubje, tako velik del¬ ček (A), da bo segal do zareze. Sled¬ njega nato obrežemo, da bo med lesom in lubjem reža, skozi katero bomo pihali. Ko damo oba dela le¬ sene palice v tulec iz lubja, je pi¬ ščalka narejena. Če pa hočete, da bo piščalka piskala še naslednji dan, je nikar ne pozabite dati zvečer v vodo! SPRETNE ROKE 117 Rezilo za rezanje stiropora Stiropor lahko s pridom upora¬ bimo v mnoge namene. Iz njega si lahko izdelamo denimo letalo, izre¬ žemo razne črke, figure in še mar¬ sikaj. Kot vemo, je stiropor zelo lahek. Narejen je namreč tako, da ima sa¬ mo 2 do 3 %> trdne snovi. Ta tvori nekakšno ogrodje, med katerim so majhni votli prostorčki. Kljub temu pa je stiropor zelo trden. Zato lahko z njim zaščitimo pred udarci razne krhke predmete. Ko so preizkušali njegovo zaščitno uporabnost, so stek¬ lene predmete, shranjene v stiropor- nih škatlicah, vrgli iz letala ter ugo¬ tovili, da se pri padcu niso poško¬ dovali. Stiropor nam služi tudi kot toplotni izolator, saj je v ta namen 6-krat boljši kot les in 50 do 100-krat boljši kot kamen. Se posebno učin¬ kovita pa je njegova zvočna izola¬ cija. Stiropor lahko lepo režemo z ne¬ koliko segretim nožem ali škarjami. Da pa vam bo šlo rezanje stiropora še hitreje od rok, si izdelajte posebno rezilo. Lok rezila naj bo podoben loku žage rezljače. Naredimo si ga iz 1 mm debele jeklene žice. Žičnat ok¬ vir pritrdimo na 5 mm debelo vezano ploščo, rezilo pa bo 5 cm dolga in 0,1 do 0,16 mm debela cekas žica. Slednjo pritrdimo med lok in vezano ploščo. Ne pozabimo na dva majhna izolatorja — v ta namen nam lahko služita dve stekleni ali biserni krog¬ lici stare ogrlice — ki ju pripnemo na vsako stran cekas žice. Naša na¬ prava je sedaj narejena. Cekas žico povežemo na vsaki strani z enim iz¬ med polov 4,5 voltne žepne baterije, katere tok nam bo žico toliko se¬ grel, da bomo stiropor z lahkoto rezali. Izolirana lica Cekas Žica M lena žicai Izolator Izolirana žica Navadna žica Izolator Delovna površina vezana plošča 5mm 118 SPRETNE ROKE Pri delu si vsekakor pomagajte z načrtom, ki nazorno kaže, kako je celotna naprava sestavljena. Na osta¬ lih treh slikah pa vidimo za primer, kako si iz stiropora izdelamo krilo in rep letala. Oboje najprej narišemo na papir, s škarjami izstrižemo do¬ končno obliko, slednjo pa z bucikami pritrdimo na striroporno ploščo, iz katere nato izrežemo omenjene dele. Na enak način si pomagamo tudi pri izrezovanju figur, črk in podobno. Tiskamo svoje male umetnine Težave, ki naleti nanje vsakdo, ko¬ mur je uspelo, da je dovolj pozorno iz¬ rezljal svojo ploščo za tisk, ne prenehajo že tedaj, ko je poslednjič potegnil z no¬ žičem. Opazil bo, da velja »rokodelske¬ mu« delu pri tiskanju leseroza in lino¬ reza prav toliko pozornosti kot pripravi plošče za tisk. Ni namreč nujno, da bo dobil z lepo rezljane plošče tudi čiste odtise. Predvsem si oglejmo razliko med linorezom in lesorezom. Kar občutna je. Pri linorezu, kjer je plošča precej meh¬ kejša od lesene, so vse linije veliko bolj mehko zarisane. Konture vsake barvne površine so nejasne in zabrisane. Prvi element te tehnike je torej ploskev, pri lesorezu pa črta. Dober poznavalec gra¬ fične umetnosti bo ugotovil v strukturi ploskve lesoreza, kjer ostane na papirju tudi odtis žil in letnic, celo to, v kakšen les je umetnik rezal svojo ploščo. Naravna struktura lesa je prva za¬ preka pri nastajanju lesoreza. Umetnik se ji mora podrediti in kar najbolj ubo¬ gati les in njegove muhe. Zato je tudi v resnici težko napraviti dober lesorez. Linorez je torej kar neke vrste zasilni izhod, kjer ne srečamo tega prvega pro¬ blema. Obe tehniki pa Gbstaneta pred novo zapreko: tej vrsti umetnosti je tretja dimenzija povsem tuja. Občutek prostora podajamo torej na drug način. Izberemo si takšnega, ki se nam zdi naj¬ primernejši za naše znanje. Posebno pomembno je tudi to, da uspemo pri takšnem delu v tem, da čim¬ bolj poenostavimo oblike motiva, ki ga zarezujemo. Tonskih vrednosti te vrste umetnost ne pozna, prav tako ne more¬ mo upodabljati npr. meglene pokrajine z dolgo lestvico sivih tonov. Edina mož¬ nost upodobiti na lesorezu neke vrste polton, je rezljanje šrafure, ki na ta na¬ čin razdrobi zaprto ploskev. Najlepše pokrajinske motive za lesorez bomo do¬ bili v nočeh, ko bo mesečina pričarala poenostavljeno belo-črno sliko vasice, gozdička, ali oddaljenih planin. SPRETNE ROKE 119 Pri pripravljanju barvnega lesoreza in linoreza je postopek precej bolj za¬ pleten. Ponavadi tiskamo s štirimi bar¬ vami: s črno, rdečo, modro in rumeno. Za vsako barvo moramo pripraviti po¬ sebno ploščo in pri tem delu seveda kar najbolj paziti. Z že izrezljane plošče za črno barvo odtisnemo tri čiste odtise, ki jih prenesemo vsakega na svojo (no¬ vo) ploščo in nato rezljamo ob njegovih obrisih na vsaki plošči nove like za vsako barvo. Ce hočemo dobiti zeleno barvo, potem bomo pustili natančno ena¬ ka polja na plošči za modro in rumeno barvo. Ko bosta pri tiskanju prišli obe barvi druga čez drugo, bomo na ta na¬ čin dobili zeleno ploskev. Ce bomo pri delu dovolj pazili in se bodo ploskve posameznih barv res točno prilegale druga k drugi, potem ostane le še kratka pot do končnega uspeha. Najbolje bo, če vsaki ploskvi dodamo nekoliko več »mesa«, ker je to še vedno lepše, kot če dobimo na končnem odtisu bele razpoke ali premaknjene barvne ploskve. Da bi dobili pravilen odtis, si nare¬ dimo posebno pripravo, s katero bomo obšli neprijetne težave in skrbi. Na po¬ sebno lato, kakršno kaže risba, pritrdimo premične ležaje z dvema iglama, ki bo¬ sta sedli v luknje na vsaki plošči. Tu pazimo le na to, da bodo res na vsaki plošči luknje natančno na istem mestu. Barve za tisk bomo dobili še naj¬ boljše v kaki tiskarni, kjer nam bodo odstopili stare škatle z barvami; na dnu bomo nastrgali še precej barve, ki jo bomo, če bo že presuha, razredčili s terpentinom. Seveda pa moremo tiskati tudi z navadnimi akvarelnimi barvami iz tub, če jim dodamo nekaj gumiarabi- kuma in kako kapljico glicerina, ki bo pomagal, da bo barva bolj tekoča. Barvo mešamo na stekleni ali gladki kameniti plošči s posebnim valjem, s ka¬ terim jo tudi nanašamo na ploščo. Ce je le mogoče, si damo v najbližji tiskar¬ ni naliti na valj posebno prevleko iz že- latinske gume, v skrajni sili pa si bomo pomagali tudi z navadno gumijasto cev¬ jo, nataknjeno na leseno ali kovinsko os. Ko razvaljamo na kamnu barvo v čim tanjšo plast, jo nanesemo na ploščo. Pazimo predvsem na to, da ne bomo nanašali barve preveč na debelo, da ne bi zdrknila tudi v vdolbine, ki bi mo¬ rale ostati bele. Nato pripravimo papir. Pred tiskanjem ga položimo v kad z vodo in ko se dodobra namoči, ga polo¬ žimo med dve poli časopisnega papirja in stisnemo med dva gladka kamna, da se odteče. Tedaj je papir zrel za tisk. Ko ga položimo na ploščo, drgnemo po £RNA + RUMENA A + MOf>RA = SKUpAJ 120 FIZIKI njem s hrbtno stranjo glavnika, ki ga od časa do časa potegnemo skozi lase, da bi bil nekoliko masten in bi ne trgal papirja. Ta postopek zahteva krepko me¬ rico potrpežljivosti. Nikar ne odnehajmo prej, dokler ne bo vsak kvadratni cen¬ timeter slike čim večkrat preglajen. Ko list snamemo s plošče in zagledamo končno fazo svojega napornega dela, ga še napnimo na desko, da se ne bo zvil, ko bo do konca osušen. Vsem tistim, ki imajo stiskalnico za grafični tisk, pa bo seveda prihranjeno dolgočasno drgnjenje. Klasični papir za ročni tisk je japon¬ ski. Pri lahkih papirjih te, vrste more¬ mo že med tiskom opazovati skozi pro¬ zorno površino lista, če se je barva pra¬ vilno prilegla k prejšnji. Ker je tak pa¬ pir zc'o drag in ga tudi zlepa ne moremo dobiti, vzamemo takšnega, ki dovolj pije vodo. Pri gladkih iri trdih papirjih pa bodimo previdni, ker mažejo barvo in jo tudi ne pobirajo enakomerno. Ko bomo dovolj izurjeni, bomo od- tisovali svoje lesoreze ne le na razno¬ barvne papirje, temveč se bomo lotili tudi tiska na usnje, blago in lubje. Le pogumno na delo! Gostota vode Voda ima posebno lastnost, da je najgostejša pri + 4° C. Ta pojav ime¬ nujemo anomalijo vode in ga lahko dokažemo z zelo preprostim posku¬ som. V steklen kozarec, napolnjen z vodo, bomo potopili plutovinasti za¬ mašek. Ker je ta lažji kot voda, bo splaval navzgor. Če hočemo, da bo obstal na dnu posode, ga moramo obtežiti. To storimo z bucikami. Tako bo samo neznatno težji od vode. Posodo postavimo nato na hladen prostor. S termometrom se bomo pre¬ pričali, da se bo pri + 5° C začel zamašek počasi dvigati. Pri + 4° C se bo ustavil pri yrhu, ko pa se bo tem¬ peratura zopet znižala, se bo znova potopil. Če damo nato kozarec v toplejši prostor, se bo voda v kozarcu počasi segrevala. Ko se bo živosre- brni stolpec ustavil pri + 4° C, bo zamašek zopet splaval kvišku. Tem¬ peratura vode bo nato naraščala, za¬ mašek pa se bo vseeno pomaknil k dnu. Zamašek bo torej splaval na površje samo tedaj, ko bo gostota vode največja, to je pri + 4° C. FIZIKI 121 Podobno kot periskop (glej prejš¬ njo številko TIM), si z dvema ogle¬ dalcema izdelamo lahko tudi optični daljinomer. Ta je docela podoben periskopu, le da je grajen tako, da omogoča hkrati tudi neposreden po¬ gled na objekt, ki ga opazujemo. Če s takšnim daljinomerom opa¬ zujemo kakšen dokaj oddaljen pred¬ Optičnl daljinomer met, bomo skozi spodnji izrez videli samo njegov spodnji del, medtem ko bo gornji viden preko zrcal. Tedaj se bosta oba dela lepo pokrivala. Brž ko pa bi z daljinomerom opazovali neki bližnji predmet, bi opazili med spodnjo in gornjo sliko precejšen premik, ki pa bi ga lahko uravnali, če bi desno zrcalo nekoliko zasukali v levo. Bližje ko bi bili opazovani predmeti, močneje bi morali zasukati desno ogledalce v levo. Ti kotni pre¬ miki so sicer malenkostni, toda če jih natančno zaznamujemo ob vsa¬ kokratni legi ustreznega kazalca, do¬ bimo točno skalo, po kateri je možno določiti oddaljenost vsakega pred¬ meta (brž ko s sprednjim vijakom naravnamo ogledalce tako, da se spodnji in gornji del predmeta po¬ krivata).- / 122 BIOLOGI Konstrukcija daljinomera je raz¬ vidna iz priložene skice, na kateri so podane tudi dimenzije posameznih Srečanje z znanostjo Pod tem naslovom bom mladim na¬ ravoslovcem posredoval nekatere na¬ potke za delo, ki zahteva že skromen laboratorij in najosnovnejše raziskoval¬ no orodje. Svetujem vam, da si najprej oskrbite nekje na šoli ali drugod čim svetlejšo sobico, ki jo boste temeljito očistili. Tudi vso staro barvo odstranite s sten in jih na novo prebelite od tal do stropa z belo Juboflor barvo, ki ste ji primešali nekaj firneža. Nato pride na vrsto moč¬ na miza, nekaj stolov, omarica ali polica s plastično zaveso. Vse to prebarvajte z belim lakom, ploščo mize pa prelepite s plastično folijo, ali še bolje z ultra- pasom. V prostoru potrebujete tudi vo¬ dovodno napeljavo, če pa te ni, monti¬ rajte na steno 10-litrski pločevinasti re¬ zervoar s pipico. Seveda mora biti nekje v bližini delovne mize tudi električni vtikač. Sedaj je vse pripravljeno za sprejem najvažnejšega biologovega orod¬ ja — mikroskopa. Seveda za sedaj ni misliti na nakup novega, ki bi stal lahko tudi dobre sto- tisočake. Najbolje bo, če zanj zaprosite delov. Po njej si najprej izdelajte točen načrt in šele nato pristopite k izdelavi. Za precizno vrtenje desnega ogledalca smo v našem primeru predvideli vijak, čigar matica je pri- cinjena na medeninasto ploščico. Ogledalce je vdelano v kos medeni¬ naste pločevine, ki je na robeh upog¬ njena, a na hrbtni strani pricinjena na kos medeninaste cevke, ki se pro¬ sto giblje na primerni osi. Spiralno pero iz jeklene žice pritiska ogledal¬ ce k vijaku. Na gornji del cevke lah¬ ko pricinimo primerno kazalo, med¬ tem ko skalo vrišemo po praktičnih preizkusih na sam pokrov, ki je na skici zaradi boljše vidnosti nameno¬ ma odstranjen. Takšen daljinomer nam bo prav tako lahko služil kot trajno učilo. v šoli. Sole imajo pogosto ta instrument v svojem kabinetu in ga bodo za resno delo rade odstopile, seveda pod pogo¬ jem, da boste znali z njim ravnati. Zato vam predlagam, da najprej temeljito pregledate navodila, ki bodo sledila in šele nato zaprosite za mikroskop. V ko¬ likor ne bi našli v vašem kraju nobe¬ nega, se bo treba odločiti za nakup. Za prvo silo bi zadoščal Ceneni mikroskop, ki jih izdeluje naša tovarna TOS, mar¬ sikdaj pa dobimo tudi v starinarnicah dober mikroskop za male denarje. Vsaj bežno se seznanimo z važnejši¬ mi deli mikroskopa, ki jih prikazuje sl. 1 . Noga in okvir dajeta mikroskopu stabilnost in obliko, gornji del okvirja pa imenujemo ročica, ki je edino mesto mikroskopa, za katero smemo prijeti, ko ga prenašamo. K okvirju je pritrjena tudi posebna mizica, na katero položimo preparat, ki ga opazujemo. Sam prepa¬ rat mora biti seveda kolikor toliko pro¬ zoren, da ga lahko presevajo žarki, ki prihajajo z zrcalca pod mizico skozi nje¬ no odprtino, nad katero je preparat. Med BIOLOGI 123 zrcalcem in mizico je še posebna zaslon¬ ka, s katero določamo jakost svetlobe. Glavni optični del mikroskopa je na¬ meščen na zgornji in spodnji strani cevi ali tubusa.. Žarki, ki so prodrli pre¬ parat, padejo najprej na lečje med pre¬ paratom in cevjo, ki mu pravimo objek¬ tiv zato, ker je blizu opazovanega pred¬ meta ali objekta. Nato nadaljujejo svojo pot skozi znotraj očrnjeno cev do lečja, h kateremu prislonimo oko in mu zato pravimo okular. Okular bo na mikrosko¬ pih, s katerimi boste delali, le eden, medtem ko ima vsak boljši mikroskop po tri objektive, nameščene na posebni premični napravi, revolverju, ki nam Slika 1: Mikroskop: 1 — okular, 2 — tubus, 3 — revolver, 4 — objektiv, 5 — mizica, 6 — mali vijak, 7 — zaslonka, 8 — veliki vijak, 9 — noga, 10 — ogledalce, 11 — ročica omogoča, da objektive s preprostim za¬ sukom kar med opazovanjem menjamo. Najkrajši objemiv nam daje najmanjšo, najdaljši pa največjo povečavo. Povečano sliko opazovanega objekta izostrimo s premikanjem celega tubusa bliže ali dalj od objekta. V ta namen nam služita dva vijaka, večji za nasta¬ vitev do grobih obrisov in manjši mi¬ krometrski za izostritev podrobnosti. Vsak, pa še tako preprost mikroskop zahteva natančno nego in pazljivost. Največji njegov sovražnik je pyah in zato mora biti mikroskop vedno, kadar ga ne uporabljamo, v svoji škatli, ali pa kako drugače zavarovan pred prahom. V prostoru, kjer je mikroskop, tudi ne smemo s poskusi sproščati par raznih kislin, ki načenjajo kovinske in še po¬ sebej optične dele mikroskopa. Posebno nevšečno je, če pride prah v notranjost tubusa in na notranje stene objektiva, kjer ga zelo težko očistimo. Zato je naj¬ bolje, da prepustimo čiščenje notranjih delov strokovnjaku-optiku in sami nik¬ dar ne odpiramo tubusa. Pač pa bomo sami pogosto čistili s prekuhano plat¬ neno krpico zunanje ploskve objektivov in okularja ter kovinske dele. Posebno moramo paziti, da ne bomo" nikdar spu¬ stili objektiva tako nizko k preparatu, da bi strli preparat in pri tem poškodo¬ vali objektiv. Preden nadaljujemo, moram omeniti še neko napravo, ki nam bo posebno v zimskem času služila kot vir svetlobe. Izdelamo jo kaj lahko sami, kot to pri¬ kazuje sl. 2. Taka svetilka za mikro- skopiranje je sestavljena iz lesenega podnožja in lesene stene, pločevinaste strehe in prednje stene, ki je iz mleč¬ nega stekla. Tudi žarnica naj bo mlečna in 50 watna. Potrebujemo še dozo ter kos kabla z vtikačem in svetilka je hitro gotova. Nič ne pomaga, nekaj bo treba ven¬ darle kupiti, najbolje v trgovini, ki pro¬ daja zdravniško in laboratorijsko opre¬ mo, to so debelejša objektna in tanjša krovna stekelca. Objekt položimo na objektno steklo in ga pokrijemo s krov¬ nim, s katerim moramo ravnati zelo previdno, ker je tako tanko, da se mi- 124 BIOLOGI mogrede zdrobi med prsti. Tudi stekelca morajo biti izredno čista in jih čistimo s prekuhano platneno krpico, če so pa zelo zamazana in mastna, voda ne bo pomagala. Zato jih bomo nekaj časa na¬ makali v ksilolu, izprali v alkoholu in nato v vodi ter zbrisali. O tem pa drugič mimogrede še kaj več. Dalje potrebuje¬ mo še nekaj čistih očesnih kapalk in stekleničko glicerina, ki ga dobimo v lekarni, ter končno še dnevnik, nekaj pol brezlesnega papirja in vedno ostro ošiljen, srednje trd svinčnik. Pa poskusimo s prvim preparatom. Ujeli bomo kakšnega vešča ali drugega metulja. S pinceto boste odtrgali košček metuljevega krila in ga nekoliko pri¬ tisnili na objektno steklo, v katerega ste prej dahnili. Krilo nato odstranimo, da ostanejo na steklu samo kot prah drobne luskice s krila. Na sredino tako nastale pege kanete kapljicb glicerina in vse skupaj pokrijete s krovnim stekelcem, ki ga rahlo pritisnete, da se glicerin raz¬ leze po vseh kotih in izrine mehurčke zraka. Sedaj pa k mikroskopu, ki smo ga za ročico potegnili iz škatle in namestili na mizo pred svetilko. Desno od njega smo položili papir in svinčnik za risanje, sami pa smo se vsedli čimbliže k njemu in čim bolj ravno. Sedaj dvignemo z ve¬ likim vijakom tubus mikroskopa vsaj za 1 do 2 cm od mizice in z revolverjem namestimo nad odprtino mizice naj¬ manjši objektiv z najmanjšo povečavo. Preparat položimo na mizico tako, da je objekt v njem prav nad njeno od¬ prtino. Pogledamo skozi okular in na¬ mestimo ogledalce tako, da bo vidno polje okularja čim močneje in čim bolj enakomerno osvetljeno. Oko sedaj od¬ maknemo in gledajoč preparat na mizici spustimo tubus z velikim vijakom tako globoko, da je med preparatom in kon¬ cem objektiva razdalja slabe pol centi¬ metra. Ko spet gledamo skozi okular, pričnemo počasi dvigati z velikim vija¬ kom tubus toliko časa, da ne zagledamo obrise objekta. Nato roko premestimo na mali vijak, ki ga sučemo toliko časa na¬ prej in nazaj, dokler ni slika ostra. TIMOV NAČRT MESEČA 125 Jadralni model CEI 2362 »Albatros« Model »Albatros« je namenjen mladim modelarjem. Izdelan je iz domačega ma¬ teriala ter je dovolj trden in enostaven. Za krilo vzamemo letvice najboljše kakovosti, kar še posebno velja za krilni nosilec. Če so letvice hrapave, jih zgla¬ dimo s steklenim papirjem. Zadnjo let¬ vico (4) moramo profilirati ter na spred¬ njem robu z rezljačo izžagati zareze za rebra. Za slednja moramo najprej iz ve¬ zane plošče izrezati šabloni. Nosilec (3) sestavimo ter ga na pre¬ gibu ojačimo z oblogo (5) iz 1,5—2 mm vezane plošče. Ko se posuši, ga z buci¬ kami pritrdimo na šablonsko desko. Prav tako pripnemo tudi prvo in zadnjo letev. Rebra, ki smo jim že prej izrezali utore za prehod nosilcev, nanizamo ha nosilec v razdalji 50 mm. Prav tako izdelamo tudi ušesi krila z razliko, da namesto nosilca vtaknemo letvico iste dimenzije, ostalo pa zalepimo. Ko se vsi trije deli krila posušijo, vzamemo iz ušes letvico, ki jo nadomestuje nosilec, ter obe ušesi prilepimo na centralni del krila, tako da sta privzdignjeni na konceh za 75 mm. Ko se krilo posuši, prilepimo na konceh še krilno krivino (5) ter vse skupaj s steklenim papirjem zgladimo. Na isti način izdelamo vodoravni in višinski rep z razliko, da tu ni treba iz¬ delovati reber, ki jih tvorijo letvice. Vi¬ šinski rep prilepimo na trup. Vse to prekrijemo s svilenim ali še bolje z japonskim papirjem. Ovlažimo z vodo in ko se dodobra posuši, lakiramo z 2—3 premazi laka. Nato prilepimo klju¬ kici iz jeklene žice (10 in 11). Za trup vzamemo smrekovo letvico (14) 4 X 10, ki jo enakomerno zožimo proti koncu trupa na 4 X 5. Nos trupa izdelamo iz 4 mm debele vezane plošče ter ga na sprednjem delu izrežemo, kot je razvidno s slike. Izrez obložimo z 1—1,2 mm vezano ploščo. V ta prostor bomo kasneje vsipavali šibre 1,5—2 mm premera za dokončno obtežitev. Nos trupa in trupno letev zlepimo ter pri¬ čvrstimo z lepilom še podložko krila (15) skupaj s polnilom za nastavitev kota krila. Na koncu trupa prilepimo še ležaj za vodoravni rep (16) ter vse to 3 krat prelakiramo. HO ■Štirni 4 20 SZS A 170 Jadralni model ALBATROS 11 128 MAKETARJI Lovsko letelo »Folland Fo. 141 Gnat« Na željo mnogih naročnikov bo¬ mo v naši reviji objavljali tudi skice maket najsodobnejših lovskih, pot¬ niških, turističnih in jadralnih letal. Ker bo vsaka skica opremljena z vsemi preseki, vam maketo prav go¬ tovo ne bo težko izdelati. Kot prvega smo. izbrali eno naj¬ manjših reakcijskih lovskih letal na svetu: Fo. 141 »Gnat« (po naše »Ko¬ mar«), angleške letalske tovarne Folland. W. Petter, glavni inženir in eden direktorjev omenjene tovarne je bil prepričan, da bo zgradil najmanjše, vendar zelo močno lovsko letalo. Ker pa tovarna Bristol ni izdelala pravo¬ časno motorja vrste »Saturn« s 1700 kilogrami potiska, je dobilo letalo motor z vsega 745 kilogrami potisne sile. Kljub temu je novo letalo v strmoglavih poletih dosegalo nad¬ zvočne hitrosti. Medtem pa je tovar¬ na Bristol izdelala motor vrste Bri¬ stol BE 26 »Orpheus« z 2200 kg po¬ tisne sile, ki je bil grajen prav za mala letala. Tako je »Gnat« dobil svojo dokončno obliko. Svoj prvi po¬ let s tem motorjem je opravil 18. jdlija 1955 leta in šel takoj v serijsko izdelavo. Oborožitev letala obsega dva 30 mm topa in 900 kg bomb. Tehnični podatki: Razpetina kril — 6,35 m Dolžina — 8,94 m Višina — 3,66 m Največja hitrost — 1040 km/h Hitrost dviganja — 40,5 m/sek Čas letenja — 1 do 2 uri Folland Fo. 141 »Gnat« je na hrbtni strani pobarvan z maskirnimi barvami zeleno-rjavo in na spodnji strani svetlo modro, v kolikor kot borbeno letalo služi vojaškim eno¬ tam. Kot šolsko letalo pa je v celoti modre barve. Prav tako lahko po¬ barvate tudi maketo, ki jo izdelate iz lipovega lesa. Trup izoblikujte posebej v enem kosu, prav tako krila ter vodoravni in navpični rep. Vse dele lepite med seboj s celonskim lepilom (OHO, UHU ali podobnim). Za barvanje uporabljajte nitro bar¬ ve. Najprej pa prelakirajte maketo z nitro prozornim lakom in šele nato z želenimi barvami. Pri tem delu uporabljajte ustno pihalko! Lepo obarvana maketa vam bo na primernem podstavku lahko slu¬ žila tudi kot okras. -pip- Lovsko letalo Folland Fo. 141 »Gnat« MAKETARJI 129 130 GEOLOGI Geološko kladivo, dlefa in še kaj Osnovno in najvarnejše geologovo orodje na terena je kladivo. Z njim odbijemo vzorce kamenin, odstrani¬ mo preperelo površinsko plast, raz¬ brskamo mehkejše laporje ali skri¬ lavce, da poiščemo okamenine itd. Zaradi tako pestrih nalog, ki jih ima geološko kladivo, je jasno, da po¬ trebujemo različno oblikovana kladiv va in različnih kakovosti. Mimogrede si bomo ogledali nekaj vrst kladiv in drugih geoloških priprav. Vendar si zapomnimo, da nam preprosto, dobro kaljeno jekleno kladivo pride najbolj prav. Za prvo silo si pomagamo že s kladivom, kakršnega imamo v do¬ mači delavnici. Ce pa bomo naročili kovaču, naj nam ga naredi, se lahko z njim pogovorimo, kakšne lastnosti naj ima naše kladivo. Predvsem mo¬ ramo paziti na dober material, ki se pri močnih udarcih po sklah ne lomi. Za najpogostejše kamenine, kot so apnenci, dolomiti, peščenjaki, la¬ porji itd., je zelo uporabno kladivo, ki ima na enem koncu četverokotno glavo, na drugem pa je dletaste ob¬ like. S četverokotno glavo odbijamo kamen, medtem ko z drugim delom odstranimo preostre robove, damo vzorcu pravo obliko ter presekamo debele kose. Geologi uporabljajo kladiva raz¬ ličnih velikosti, pač odvisno od moči udarca. Zato bo npr. za vulkanske kamenine naše orodje večje kot za apnenec in podobno. Vendar tu ni pravil. Kladivo z glavo, dolgo kakih 10 centimetrov in s sprednjo plosk¬ vijo 2 do 3 cm 2 , je zlasti za geologa- amaterja več kot zadovoljivo (glej sliko 1). Drugače oblikovana kladiva so za mehkejše kamenine. Geologi, ki ho¬ čejo najti mikroskopsko majhne oka 1 menele foraminifere v laporjih ali Slika 1: Primer navadnega geološ¬ kega kladiva. Takšno kladivo je zelo uporabno za različne kamenine GEOLOGI 131 skrilavcih, natresejo v papirnate, po- iivinilne ali platnene vrečke precej materiala. Za to potrebujejo kladivo, ki ima na enem koncu daljšo konico. Pomagajo si tudi z raznimi moti¬ kami, lopatkami itd. Toda to so po¬ drobnosti, pri katerih si lahko vsak¬ do sam pomaga po svoji iznajdljivo¬ sti. Najprimernejše univerzalno orod¬ je na terenu pa je kladivo, kakršnega smo opisali. Ročaj mora biti močan. Primeren je jesenov les. Geološka kladiva so večkrat nasajena s spodnje strani. Pri tem je najtanjši del ročaja v roki, najdebelejši pa v glavi kladiva. Jeklena glava se tako pri udarcih ne more sneti. Dolžina ročaja je po¬ ljubna. Nepisano geološko pravilo je sicer, da meri ročaj kakih 50 cm, vendar je za »vsakdanje« potrebe do¬ volj precej krajši, s katerim je pri¬ jetneje tolči. Ni odveč, če si na vsa¬ kih 10 cm zarežemo ali izžgemo majhen znak. Tako dobimo prepro¬ sto merilo. Konec ročaja lahko pre¬ luknjamo. Skozenj napeljemo zanko, v katero vtaknemo roko, ali pa kla¬ divo obesimo za pas, -kot to delajo alpinisti. Slika 2: Priročna delavnica, ki jo potrebujemo zlasti za prepariranje okamenin. Razstavljeni) je različno orodje, ki pride geologom vedno prav Včasih je kakšna skala tako iz¬ oblikovana, da z našim kladivom vzorca ne moremo dobiti. Tedaj po¬ trebujemo različna dleta ali jeklene konice. Z njimi delamo kot kamno¬ seki. Predvsem pa nam različna manjša dleta in ostre konice poma¬ gajo pri prepariranju doma. Zlasti okamenine moramo namreč čim bolj očistiti obdajajočih jih kamenin. To navadno dosežemo le z zamudnim in previdnim odbijanjem. Nekaj primerov različnih dlet vi¬ dimo na sliki 2, ki nam poleg tega kaže še ostali del »preparatorske« delavnice. Da delci kamenine, ki jo oblikujemo, ali pa bi iz nje radi izlu¬ ščili okamenine, ne lete okrog po sobi, v precejšnji meri prepreči pre¬ dal z visokimi stranicami. Vanj da¬ mo vrečko z mivko (najdrobnejšim peskom). Suho mivko spravimo v gosto platneno vrečo, ki jo zašijemo v juto ali podoben material. 132 KEMIKI Poskusi s silicijem Poizkusili bomo steklo obarvati. Skoraj vse potrebne surovine imamo doma. Kot osnovo vzamemo fino zdrobljene črepinje kozarca ali brez¬ barvne steklenice. Najboljše je svin¬ čeno steklo, iz katerega so narejeni kristalni brušeni ali nebrušeni pred¬ meti. To steklo se namreč lahko tali, na robovih pa se sveti. Fino zdrob¬ ljene črepinje dobro operemo v vodi, ki smo ji dodali malo tehnične solne kisline, nato pa še v čisti vodi in končno v deževnici. Nato jih posu¬ šimo in končno 3 gr tega suhega prahu pomešamo s sodo (kemično je to natrijev karbonat, formula Naa COa) in 3 gr svinčenega oksida — PbO. Ta mora biti rumene — ne rde¬ če barve. Vse skupaj dobro pome¬ šamo v porcelanskem lončku, ki ga počasi ogrevamo nad plinskim goril¬ nikom. Ko se zmes v lončku toliko zmehča, da j.e tekoča kot med, pri¬ memo lonček s kleščami ali pinceto in kapljamo težko tekočo maso na kos azbesta. Po ohlajen ju dobimo prozorne steklene kroglice. Če pa bomo pred taljenjem dodali steklu določene Snovi, bodo te kroglice po¬ stale več ali manj prozorne in obar¬ vane, kar je pač odvisno od dodat¬ kov. Tako npr. kobaltov oksid CoO obarva steklo modro, kromov oksid CraOs pa zeleno. Vedno nam je na razpolago rjavi manganovec. (v ba¬ terijah), to je manganov dioksid MnOs. Če ga dodamo v majhnih ko- količinah, dobimo vijolično, v večjih količinah pa črno steklo. Silicijev dioksid SiOs je anhidrid silicijeve kisline HsSiOs. Če to se¬ grevamo, odda vodo in preostane SiOž. Soli te kisline so različni sili¬ kati in jih najdemo v naravi. So pa vsi v vodi netopni, razen natrijevega silikata NasSiO.i. Tega poznamo, tudi pod imenom vodno steklo. To je izredno gosta, težko tekoča tekočina. Meša se z vodo v vsakem razmerju in jo uporabljamo v veliko namenov, npr. kot sredstvo za impregniranje lesa, da preprečimo gnitje, za im- pregnirartje tekstilnih izdelkov in papirja, za konzerviranje jajc itd. Je pa tudi osnova za izdelavo izrednega sredstva, ki ga poznamo pod imenom silikagel. To sredstvo lahko upora¬ bimo v laboratorijih in sicer za su¬ šenje, oziroma preprečevanje navla- ženja različnih predmetov. Silikagel si lahko pripravimo tudi sami. Vza¬ memo 1 volumski del gostega vod¬ nega stekla in ga pomešamo z 1 vo¬ lumskim delom deževnice ali desti¬ lirane vode. Nikakor ne smemo vzeti navadno vodovodno vodo. Tako smo dobili raztopino I. Raztopino II pa si pripravimo tako, da v 10 volum¬ skih delov deževnice vlijemo 1 vo¬ lumski del tehnične koncentrirane kisline HČI (pazi, jedka tekočina - 1 - strupena). Nikakor obratno! Nato vzamemo 3 volumske dele I razto¬ pine in 2 volumska dela II raztopine, damo oboje v steklen kozarec in me¬ šamo. Bistra mešanica postane počasi KEMIKI 133 motna. Če držimo palico (najbolje gladko leseno) v sredini kozarca tak¬ rat, ko se prične reakcija, to je iz¬ ločanje SiOž, opazimo, da se masa oprime palčke, slednja pa zato lahko dvignemo iz kozarca. Nato jo posu¬ šimo pri približno 120° C, zmeljemo in ponovno posušimo. Zelo zanimiv poskus je izdelava tako imenovanega »kemičnega vrta«. V brezbarvno stekleno posodo (najbolje kozarec za okoli 1 liter, s širokim vratom, kakršnega uporab¬ ljamo za vlaganje sočivja), ki mora biti seveda dobro -pomita, najprej z detergentom nato pa z vodovodno vodo, natresemo na dno 1 do 2 cm debelo plast čistega kremenčevega peska in sicer okoli 5 mm na debelo. Nato posodo napolnimo do vrha z raztopino, ki si jo pripravimo iz 1 dela gostega vodnega stekla in 1 dela vode. Raztopino, predno jo damo v kozarec, dobro premešamo. Nato do¬ damo »semena«. To so kristalčki soli težkih kovin, kot npr. modre galice (bakrov sulfat CuSCh), zelena galica (železov sulfat FeSCb), nikljev sulfat NiSOi, cinkov sulfat ZnSC>4 itd. Te kristale spustimo na dno, primerno oddaljene enega od drugega, da lah¬ ko rastejo in se razvijajo. V nekaj urah bo vrt pripravljen. Drugi dan odstranimo raztopino z gumijasto cevko, ki jo uporabimo kot natego. Paziti moramo, da ne poškodujemo kristalov. Nato namesto raztopine vodnega stekla, ki smo jo odstranili, previdno dodamo čisto vodo. Model majhnega vulkana Prepričani smo, da se bo marsi¬ kateri, ki ga zanima kemija in sploh naravoslovje, lotil izdelave umetnega ognjenika. Hrib izoblikujemo iz gipsa (sadre), po lastni zamisli. Predno se strdi, naredimo vanj z leseno palčko, debeline okoli 1 cm, luknjo do sre¬ dine hriba. Ko se sadra popolnoma posuši, napolnimo luknjo z amonije¬ vim bikromatom (NH 4 ), CraO?. Če na vrhu luknje prižgemo vžigalico, bo »ognjenik« začel bruhati najprej ze¬ lo svetle iskre in končno bo začela teči po, pobočjih »lava« zelenkaste barve. Med poskusom se razvija mnogo plinov, ki včasih kar bobnijo. 134 ELEKTROTEHNIKI Nekaj nasvetov za gradnjo omrežnih transformatorjev Uvod O gradnji transformatorjev smo čitali že marsikaj, še vedno pa na¬ letimo na stvari, ki nam samim ali komu drugemu niso jasne. Če pa ni drugih pomislekov, si želimo najti napotke, s katerimi bo proračun hi¬ trejši in izguba časa manjša. Tako je pri nas in povsod po sve¬ tu. Zato nam kar nič ni nerodno, da se starega problema lotevamo po¬ novno. Saj gre tokrat vse bolj s praktične strani. Na kratko si bomo ogledali izra¬ čun s pomočjo tabel in diagramov, za zaključek pa še rekli besedo, dve o pripravi tuljavnika. To bo za se¬ daj vse. Če vprašanj ne bo zmanj¬ kalo, se bomo oglasili ponovno. I. Izbira jedra — določitev preseka Znano je, da je za izdelavo trans¬ formatorja potrebno troje: jedro iz železa ali kake druge feromagnetne snovi; izolirana bakrena žica in tu- ljavnik. Raziskovanja so pokazala, da je za jedro omrežnih transformatorjev zelo primerna pločevina iz železa s primesmi silicija. Zaradi vrtinčastih tokov jedro ni iz enega samega kosa. Ker bi se tako jedro preveč grelo, ga sestavimo iz velikega števila drob¬ nih listov — lamel, ki so med seboj izolirane. Glede na moč, ki naj jo transformator prenaša, ugotovimo presek jedra z znano enačbo: Sž = F P (cm 2 ) TABELA 1 ELEKTROTEHNIKI 135 Enačbo omenjamo samo zato, da si osvežimo spomin. Uporabili bomo raje diagram 1, ki nam v eni sapi poda kvadraturo jedra za vse moči od 1W do 1KW. Za nas amaterje bo to gotovo zadostovalo. V diagra¬ mu je nakazana smer odčitavanja, če iz znane moči iščemo presek jedra. Če smer puščic zamenjamo, bomo za določeno jedro lahko ugotovili, s ko¬ liko vati ga smemo obremeniti. Izolacije lamel v primeru, da upo¬ rabljamo tabele tega članka, ni treba jemati v mar. Diagram 1 nam da potrebni presek železa, tabela 1 pa k vsakemu tipu jedra navaja že čisti, uporabni presek. 2. Izbira jedra — določitev tipa Naša industrija izdeluje in nudi naprodaj 20 različnih normiranih ti¬ pov transformatorskih jeder, oblike El. Izbira za naše potrebe povsem zadošča. Za vse uporabnike podaja tabela 1 vse najpomembnejše vrednosti posa¬ meznih tipov: osnovni podatki govo¬ re o geometrijskih razsežnostih, po¬ datki za izračun navitij pa imajo že povsem operativen pomen. Prihra¬ nijo nam dolgotrajno računanje. Kaj nam pove tabela 1 o jedru tipa 6 A, kakršno pogosto srečamo v naših napravah? Ss v cm 1 Srednji steber ima izmere 32 X 32 mm 2 , čistega železa je 9,21 cm 2 , prostora za na vit j a 5,3 cm 2 . Ko bomo šli po pločevino v trgovino, nas bo zanimalo, da je jedro težko 1,46 kg. Posredno iz osnovnih izmer ugo¬ tovimo tudi- velikost prirobnic tu- ljavnika. K pravilni presoji nam po¬ magata sliki 1 in 2. V našem primeru bodo prirobnice kvadratne oblike velikosti 64 X 64 mm 2 in tulec dolg 48mm. Predno pogledamo praktično upo¬ rabnost tabele 1 in kasneje še ta¬ bele 2, ne smemo pozabiti, da so vsi podatki v njih izračunani za gostoto magnetnega pretoka B = 0,8 Vs/m 2 , kariištreza nekdanjim 8000 Gauss-om. Da se navitja zaradi izgub v bakru ne bodo pretirano grela, je tudi do¬ pustna gostota toka izbrana tako, da ostanemo v pametnih mejah: g = = 2,55 A/mm 2 . 136 ELEKTROTEHNIKI V tabeli 1 so zajete vse izgube v navitjih, zato vidimo, da ima vsako navitje drugačno število ovojev na Volt, Potemtakem moramo računati takole: a) Primarno navitje: N p = n p X U p (ovojev), b) Anodno navitje: N a = n a X U a (ovojev), c) Ogrevno navitje: Nk = nk X Uk (ovojev). V gornjem pregledu pomenijo n p , n a , nk število ovojev na Volt glede na uporabljeno jedro, N a , N p , Nk pa ustrezno skupno število' ovojev posa¬ meznih navitij. Podatke za praktičen primer — jedro tipa 6 A imamo zbrane v ta¬ beli 3 (tabelo objavimo v naslednji številki). Koristen napotek v tabeli 1 so tudi podatki o srednji dolžini enega ovoja primarnega, anodnega in ogrevnega navitja. Če so nam znane te vrednosti, izračunamo tudi skupno dolžino vsakega navitja, težo navitij in končno posredno še ugotovimo, če nam je na voljo dovolj prostora za vsa navitja. a) Primarno navitje: L p = l p X N p (metrov), b) Anodno navitje: L a = la X Na (metrov), c) Ogrevno' navitje: Lk = lk X Nk (metrov). Na podoben način dobimo težo z množenjem L p , L a in Lk s težo enega metra ustrezne žice, ki jo na¬ vaja tabela 2 (tabelo objavimo v pri¬ hodnji številki). (Nadaljevanje sledi) PIONIRJI IN ŠOLARJI! Vemo, da želite tudi sami izdelati medvedka, kužka, jadralno letalo, jadrnico, avtomobil, parnik in podobno — vendar brez nekaj denarja ne bo šlo. Dinar na dinar varčujte in marsikatera želja vam bo izpolnjena! VASE PRIHRANKE PA VAM BO KOMUNALNA BANKA V CELJU ALI CELJSKA MESTNA . HRANINICA SE UGODNO OBRE¬ STOVALA. RADIOTEHNIKI 137 Detektor s transisforskim ojačevalcem Že zadnjic smo omenili, da se obi¬ čajni detektorski sprejemnik najbolje obnese v bližini radijskih oddajnikov. Glede na njihovo moč lahko znaša ta oddaljenost komaj 15 do 20 kilometrov, le pri izredno močnih oddajnikih tudi nekaj 100 kilometrov. Dejstvo je, da so tokovi, ki jih detektor sprejme iz antene in v demodulirani obliki prenese dalje na slušalko prešibki, da bi reprodukcija radijskega sporeda lahko vselej dosegla normalno slušno jakost. To lahko dose¬ žemo samo, če jih ustrezno ojačimo. Pri tem obstajata v glavnem dva načina: ojačimo lahko visokofrekvenčne tokove, ki prihajajo neposredno iz antene, tj. pred njihovo demodulacijo, lahko pa ojačimo tudi nizkofrekvenčne tokove, tj. one, ki so že demodulirani. Končno ob¬ stoja kombinacija obeh, tj. visokofrek¬ venčnega in nizkofrekvenčnega ojače- vanja. Za takšna ojačevanja smo v klasični radiotehniki uporabljali elektronske cevi ali kratko rečeno — elektronke. Danes jih vse bolj nadomeščajo transistorji. Za razliko od elektronk, ki so enako dovzetne za visokofrekvenčne in nizko¬ frekvenčne tokove, pa pri transistorjih obstoja vselej neka gornja meja zmog¬ ljivosti glede na frekvenco nihanj. Ve¬ čina običajnih transistorjev je namreč sposobna slediti le nizkim frekvencam nihanj, zato jih imenujemo nizkofrek¬ venčne, medtem ko imamo za visoke frekvence specialne transistorje, katerih konstrukcija je mnogo bolj precizna in zato tudi dražja. Najboljši med njimi so že tako izpopolnjeni, da so sposobni celo za UKV področje. Naši domači transistorji, ki jih pro¬ izvaja industrija »Iskra«, so ža sedaj še * nizkofrekvenčni, toda njihova kakovost ustreza kakovosti slehernega nizkofrek¬ venčnega transistorja najbolj poznanih tujih proizvajalcev. Prav zato smo se odločili, da tak transistor koristno upo¬ rabimo za nizkofrekvenčno ojačanje v 138 RADIOTEHNIKI svojem sprejemniku, ki si ga bomo iz¬ delali po naslednji priloženi shemi. Pri¬ pomnimo naj, da v ta namen lahko upo¬ rabimo tudi domače »amaterske transi- storje«, ki so glede na naše zahteve prav tako odlični in se sijajno obnesejo. Ocenjeni sprejemnik, kakor vidimo iz sheme, sestoji iz že znanega detektor¬ skega sprejemnika, pri katerem je na¬ mesto slušal upor R = 10 kiloohmov. Te¬ mu »dodamo še eno stopnjo transistor- skega ojačevalca. Ta sestoji iz nizko¬ frekvenčnega transistorja, ki ga zgoraj priključimo na detektor preko konden¬ zatorja s kapaciteto 0,25 mikrofarada, mu dodamo še upor za 330 kiloohmov (ki niti hi najbolj nujno potreben) ter predvidimo priključek slušal ter enega baterijskega člena (za 1,5 volta), ki služi za napajanje transistorja. Da bi razumeli osnovni princip delo¬ vanja transistorskega ojačevalca, se mo¬ ramo seznaniti s transistorjem in nje¬ govim delovanjem. Transistor sestoji iz tankega sloja (na elektronih bogatega in zato negativnega) germanije.vega kristala B, na katerega sta vtaljena dva (na elektronih siro¬ mašna in zato pozitivna) sloja K in E. B imenujemo »baza«, K »kolektor«, E pa »emitor«. Če na bazo B in na E priklju¬ čimo neko še tako šibko napetost (npr. demodulirani visokofrekvenčni tok na¬ šega detektorja), bo vsaka sprememba napetosti, ki jo sedaj povzročajo zvočne frekvence, v drugem tako imenovanem kolektorskem tokokrogu, ki ga napaja mali baterijski člen, povzročila velike tokovne spremembe. Transistor je torej nekakšna zaklopka, ki ob sila šibkih »signalih« odpira in pripira nekaj stokrat močnejši tok. To pa je glavna skrivnost njegove ojačevalne sposobnosti. Vsak transistor ima, kot že vemo, tri priključne žice, ki jih moramo med se¬ boj razlikovati. Srednja žica je vedno baza »B«, dočim se kolektor »K« nahaja vselej na oni strani, ki je označena z belo ali rdečo piko. Emitor »E« pa se nahaja na nasprotni strani kolektorja. To skromno znanje nam bo zadosto¬ valo, da se takoj lahko lotimo izdelave sprejemnika po priloženi shemi. Če se bomo poslužili miniaturnih elementov, ki se pri nas že tudi dobe, takšenle sprejemnik pravzaprav ne bo večji od škatlice vžigalic. V glavnem je pač odvisno, s kakšnim vrtilnim konden¬ zatorjem razpolagamo, kajti miniaturnih za sedaj še ni na pretek. Najbolje je, če zberemo vse sestavne dele skupno z ba¬ terijskim členom tipa »Mignon« in s pušami za priključek antene in slušal, ter si poiščemo primerno škatlico iz plastične mase, v katero bo moč vgraditi vse te elemente. Sicer pa priporočamo, da vse stabilne elemente (tj. diodo, tran¬ sistor, upore, tuljavo s feritnim jedrom in kondenzator), montirate na primerno ploščico iz pertinaksa in si pred tem na¬ pravite tudi točeh tloris. Le tako boste najbolj točno in racionalno razporedili vse elemente. Stikalo za prekinitev ba¬ terijskega toka ni niti potrebno, ker bo tok avtomatično prekinjen, brž ko bomo izklopili slušala. Tak sprejemnik bo ob dobri zunanji anteni dokaj dobro deloval in v večernih urah omogočil poslušanje tudi drugih oddaljenih radijskih postaj. TIMOVA POSTA 139 TIMOVA POŠTA Edvard Matvoz iz Raven na Ko¬ roškem, Frane Kogovšek iz Medved¬ jega brda, Slavko Stare iz Koprivni¬ ka, ter Janez Drnovšek, Anton Zajc in Albin Troha iz Kisovca pri Za¬ gorju se zanimajo, kje bi lahko na¬ bavili gradivo za izdelavo transistor- skih sprejemnikov in kakšna je cena za posamezne sestavne dele. Gradivo za amatersko gradnjo transistorskih sprejemnikov najlažje, pa tudi dokaj poceni dobite pri Cen¬ tru za pospeševanje tehnične vzgoje »MLADI TEHNIK« v Ljubljani, Stari trg 5. Sestavni elementi za gradnjo transistorskih sprejemnikov so sorazmerno še zelo dragi, toda v tem centru lahko dobite tudi sestav¬ ne dele nekoliko slabše kakovosti, ki pa so znatno cenejši. Z njimi boste dosegli prav tako dobre in celo odlične rezultate. Vsem začetnim graditeljem tran¬ sistorskih sprejemnikov zlasti pripo¬ ročamo uporabo domačih amaterskih transistorjev, ki jih ima omenjeni center vselej na razpolago po ceni 600 din. Ti transistorji so prav ide¬ alni nadomestek za vse vrste kvali¬ tetnih nizkofrekvenčnih transistor¬ jev raznih oznak, ki pa so seveda mnogo dražji. Tako bomo že pri tem mnogo prihranili in zelo pametno bo, da si s tem prihrankom kdaj kas¬ neje nabavimo tudi nek visokofrek¬ venčni transistor, ki je seveda dokaj dražji. Cene ostalih sestavnih delov se cesto menjajo, trenutno pa ima omenjeni center na zalogi večje šte¬ vilo diod po ceni 150 din, miniaturne vrtilne kondenzatorje (od sprejem¬ nika »Bled«) 2 X 250 pF po 800 din, večje vrtilne kondenzatorje 2 X 500 pF po 500 din, upore po 21 do 40 din, blok-kondenžatorje po 31 din, elek¬ trolitske kondenzatorje po 124 do 1000 din,;izhodne in obračalne trans¬ formatorje po 800 din, feritna jedra po 30 do 80 din, feritne palice po 260 do 650 din, radio-slušalke 2 X 2000 Ohmov po 3500 do 4000 din ter oscilacij ske tuljavice po 40 do 100 din. Po navedenih cenah za te glavne sestavne dele si bo lahko vsakdo sam izračunal tudi približne stroške za gradnjo določene vrste transistorskega sprejemnika. Seveda pa v tem centru dobite tudi še vrsto drugega gradiva, kot so zvočniki, ka¬ sete za radijske sprejemnike ter vrsto drugega gradiva za razne teh¬ nične dejavnosti vključno z litera¬ turo. Cveto Jamnik iz Roba na Dolenj¬ skem sprašuje, če bi z vezavo dveh diod pri malem transistorskem spre¬ jemniku, katerega smo opisali v 1. št. TIM, lahko poslušal tudi druge po¬ staje in to morda tudi na zvočnik. Shema tega sprejemnika je prire¬ jena le za poslušanje programa naj¬ bližje radijske. postaje. Pri takšnem sprejemniku je možno namesto slu¬ šalk priključiti tudi visokoohmski zvočnik, toda praktično se to obnese le v primeru, če se sprejemnik na¬ haja nekje v bližini radijskega od¬ dajnika. Napajanje z močnejšo ba¬ terijo oziroma s povečanjem na¬ petosti baterijskega toka pa nam lahko uniči transistor. Pri pletenici je važno, da vsebuje čim več tankih žic, ki morajo biti dobro spojene, sicer je bolje, da vzamemo enojno žico debeline 0,25 mm. Franc Jurkovič iz Ormoža bi želel izdelati sprejemnik na slušalke s transistorjema AF101 in AC 251, ki bi deloval brez antene. Za gradnjo takšnega sprejemniku pride v poštev shema transistorskega sprejemnika z visokofrekvenčnim transistor jem, s feritno anteno in eno 140 TIMOVA POSTA nizkofrekvenčno ojačevalno stopnjo, ki jo bomo objavili v eni prihodnjih številk Tim-a. Marjan Markič iz Maribora nam sporoča, da pri tehničnem pouku iz¬ delujejo vremensko hišico, da pa ne morejo nikjer dobiti črevesne strune. Za črevesno struno si kupimo v mesnici 50 cm dolg kos svežega, tan¬ kega črevesa. Tega v topli vodi dobro operemo in s škarjami razrežemo na ozke, največ 3 mm široke pramene. Nato še vlažne, vsakega posebej zvi¬ jemo po dolžini v struno in jih na konceh z žebljički pritrdimo na de¬ ščico, da se posuše. Črevesnih strun za vremenske hišice bo na pretek. Tone Lovšin iz Križevske vasi pri Metliki se zanima za načrt prenos¬ nega sprejemnika z enim ali dvema transistorjema. Prav v tej številki smo začeli z objavo takšnih sprejemnikov. Pri založbi »ŽIVLJENJE IN TEHNIKA« LJUBLJANA, Lepi pot 6 lahko naročite vrsto zanimivih knjig, ki bodo prišle prav slehernemu mlademu ljubitelju znanosti in tehnike. Izberite vsaj eno izmed naslednjih: P. Latil: Luna — leto 1 . 800 din A. Strojnik: Pogovori o fiziki in tehniki . 680 din Ž. Kostič: Kemija — malo za šalo, malo za res. 360 din I. Asimov: Jaz, Robot. 300 din V. Ribarič: Rakete. 250 din Ing. M. Tavčar: Stroji. 250 din P. Likar: Skozi tovarno. 250 din NAROČNIKI TIM-a IMAJO PRI NAKUPU ZGORNJIH KNJIG 10 ODSTOTKOV POPUSTA! Dragi naročniki TIM! Zelo nas veseli, da ste tako navdušeno sprejeli izhajanje revije TIM. Zadovoljni smo, ko dnevno prejemamo od Vas pohvale, predloge in želje. Kolikor je mogoče upoštevamo vse te vaše želje in predloge. Seveda v začetku izhajanja morda ni ne vam ne nam vse tako všeč kot bi radi. Prepričani smo, da bomo vsi skupaj od številke do številke bolj zadovoljni s TIM. Vaš TIM bo boljši in tudi obsežnejši, če bo Vas naročnikov še več. Vsako zvišanje naročnikov zmanjšuje stroške izdajanja. Vsa prihranjena sredstva zaradi zvišanja naročnikov bomo vlo¬ žili v izboljšanje TIM. Kaj želi uprava in uredništvo TIM od svojih stalnih na¬ ročnikov? Naša želja je, da vsi pionirji in pionirke pomagajo širiti TIM. Svojim sošolcem, ki še nimajo TIM, istega priporočajte. Seznanite svoje sošolce in prijatelje, kaj prinaša TIM, kaj ste sami zgradili po načrtih objavljenih v TIM, kako vam TIM koristi pri rednem šolskem delu. Vsak razred, naj preko svoje razredne skupnosti prične z akcijo širjenja TIM. Zbrane naročnike naj preko Pionirske organizacije in našega poverjenika na šoli pošiljajo upravi. Nove naročnike, ki jih boste pridobili vpisujte v sezname, katere boste oddali poverjeniku. Poverjenik bo upravi sporočil število tako pri¬ dobljenih naročnikov s pripombo, da so naročnike pridobili pionirji. Uprava bo prizadevanje pionirjev za razširitev naročnikov TIM nagradila. Za vsakih 10 novih naročnikov bomo pošiljali en izvod BREZPLAČNO! Kdo bo dobil brezplačen izvod boste sami odločili, toda prepričani smo, da boste kot dobri pionirji ta izvod dali tistemu, ki ga sam ne more naročiti. Pionirski odredi naj v letu pionirskih iger »Tehnična kultura mladim« vnesejo v svoje delovne programe tudi šir¬ jenje revije TIM. TIM naj postane revija vseh in vsakega pionirja in mlaj¬ šega mladinca, saj samo za njih izhaja. V vsaki številki TIM bomo objavljali vse PO, ki nam bodo pošiljali nove naročnike po tem razpisu. UREDNIŠTVO IN UPRAVA ifniitfiiiffih'*' i itf