Kamničan Časopis občine Kamnik, 27. januar 2017, leto 2, številka 2 S strategijo v trajnostno mobilnost Kamničani si želijo varnejših šolskih poti, večjo skrb za kolesarje in pešce, skrbi jih tranzitni tovorni promet skozi Tuhinjsko dolino in ozko grlo mimo mestnega jedra. Aleš Senožetnik Kamnik - V kamniški občini vožnja z avtomobilom še vedno prevladuje pred ostalimi oblikami prevoza. Kot je pokazala analiza, ki so jo pripravili pripravljavci prometne strategije, se večina občanov v službo vozi z avtomobilom, čemur botruje tudi dejstvo, da je več kot 60 odstotkov zaposlenih izven občine Kamnik, kjer javni prevoz težko konkurira avtomobilu. Kot kažejo rezultati ankete, ki so jo opravili v okviru priprave celostne prometne strategije, bi javni potniški promet uporabljalo več občanov, če bi bil hitrejši, bolj dostopen in povezljiv. Predvsem si želijo hitrejšega železniškega prevoza do Ljubljane, kjer so sicer na voljo hitrejše linije, ko vlak ustavi le na štirih ali petih postajah, a v času, ki večini zaposlenih ne ustreza, saj vlak v Ljubljano prispe po osmi uri zjutraj. Poleg boljšega javnega prevoza si občani želijo tudi varnejših šolskih poti ter boljše infrastrukture za pešce in kolesarje. Zaključek javne razprave V pripravi je celostna prometna strategija, k pripravi katere je občina pristopila v sodelovanju s predstavniki podjetja Locus, Ljubljanskega urbanističnega zavoda, Zavoda Štajn ter Centra za vodenje participativnih procesov. Sredi januarja je v Domu kulture Kamnik potekala zadnja, četrta javna razprava v sklopu izdelave Celostne prometne strategije za Občino Kamnik, ki se s tem preveša v sklepno fazo. Na občinski upravi računa- Kamnik bo spomladi dobil novo, trajnostno naravnano prometno strategijo, s katero naj bi bilo odprtih tudi več možnosti za kandidiranje za evropska sredstva. jo, da bo strategija na občinskem svetu sprejeta v maju. Sodelujoči v javnih razpravah so visoko ocenili potrebo po urejenem peš in kolesarskem prometu ter spremljajoči infrastrukturi. Skrbi jih tudi tranzitni promet preko Tuhinjske doline ter ozko prometno grlo mimo mestnega jedra. Med najpomembnejšimi ukrepi so izpostavili potrebo, da se občina prijavlja na državne in evropske razpise s področja trajnostne mobilnosti, za kar je pogoj ravno sprejeta celostna prometna strategija. Kot pomembno je bilo rangirano tudi redno zagotavljanje sredstev v proračunu za izvajanje ukrepov, spodbujanje nošenja odsev-nikov za vse udeležence v prometu, širitve pločnikov in dograditev manjkajočih odsekov varnih šolskih poti. Kot se je izkazalo v javnih razpravah in preko opravljene ankete med občani, si ti želijo bolje urejene kolesarske povezave med kraji, skrbi jih tudi tovorni promet skozi Tuhinjsko dolino, kjer je slabše poskrbljeno za varnost pešcev in kolesarjev. Cilj sprejete prometne strategije, h kateri je pristopila občina, pa je povečanje varnosti za vse udeležence v prometu ob uporabi trajnos-tnih oblik prevoza, dobri dostopnosti do vseh točk v občini, informacijski podpori in sodobnih rešitvah mobilnosti ter odgovornem ravnanju in medgeneracijskem sodelovanju. V sedmih mesecih je bilo sicer opravljenih pet javnih dogodkov, namenjenih razpravi o obstoječem stanju ter problemih in izzivih na področju prometa v občini, v katerih so sodelovali občani in druga zainteresirana in strokovna javnost. Po mnenju udeležencev bi bilo že takoj treba začeti s tistimi ukrepi, ki ne zahtevajo veliko sredstev, pač pa več ozaveščenosti in sprememb v ravnanju ljudi. Trajnostna mobilnost spodbuja uporabo javnega prometa, hoje in kolesarjenja ob zmanjšani rabi motoriziranega prometa. To pa ne bo v prid le občanom, temveč razvoju turizma, saj ima občina s svojimi naravnimi danostmi ogromen potencial ravno na področju kolesarjenja in pohodništva. »Tak trajnostni scenarij odpira tudi mnoge podjetniške dejavnosti, od storitev za kolesarjenje pa vse do prevoznih storitev in storitev za omogočanje so-vozništva in solastništva avtomobilov,« menijo pripravljavci strategije. ► 5. stran OBČINSKE NOVICE Kje vse so defibrilatorji? Z avtomatskimi defibrilatorji lahko v primeru zastoja srca rešimo življenje, zato je pomembno, da vemo, kje se nahajajo. stran 3 KULTURA Dom kulture mora imeti dušo Juš Milčinski, ki je kot programski vodja Doma kulture Kamnik pomembno soustvarjal kulturno dogajanje v Kamniku, se po sedmih letih junija poslavlja. stran 7 POGOVOR Kamničan z izkušnjo s Stanforda Pogovarjali smo se s Kamni-čanom Alešem Jamškom, doktorskim študentom gradbeništva, ki je del študija preživel na prestižni ameriški univerzi Stanford. stran 8 ZANIMIVOSTI Jubilej Toneta Škarja Dolgoletni član Planinskega društva Kamnik Tone Škarja, ki se je s svojim delom trajno zapisal v zgodovino alpinizma, praznuje 80 let. stran 12 Bo Stari grad zacvetel spomladi? Stari grad naj bi prve goste sprejel spomladi. Aleš Senožetnik Kamnik - Stari grad, priljubljena izletniška točka Kamni-čanov, bolj ali manj sameva tudi leto in pol po čistilni akciji, ki so se je udeležili številni občani. A kot pravijo na kamniški občinski upravi, bo spomladi ponovno začel sprejemati goste, ko bo prenovljeno poslopje prešlo v upravljanje kamniškega Zavoda za turizem, šport in kulturo. Kaj se v zadnjem obdobju dogaja na Starem gradu, katera dela so že bila in katera še bodo opravljena, zanima številne občane in tudi svetnika Edisa Rujovica z Liste Dušana Papeža, ki je na to temo postavil svetniško vprašanje. Kot odgovarja podžupan Igor Žavbi, je občinska uprava že v lanskem letu pristopila k sanaciji najnujnejših gradbenih del. »Tako je bila zamenjana in obnovljena strešna kritina pokrite terase (zaradi dotrajanosti in zamakanja v preddverje), urejene so bile nove stopnice med kletjo in pritličjem (ker prostorih je sanirana vlaga (tlaki, stene) in obstoječ armiranobetonski strop v kurilnici. Hkrati so bile obnovljene zamašene odtočne kanalizacijske cevi ter strojne in elektro instalacijske cevi, ki so bile položene v tlake in 'cokel' sten z namenom, da se izognemo nepotrebnim podvajanjem stroškov in naknadnim rušitvenim delom,« odgovarja Žavbi. Letos se bodo gradbena dela nadaljevala v spodnjih prostorih. Uredili bodo točilnico, sanitarije in garderobe. Izvedli bodo tudi hidroizola-cijo skladišča, uredili pa bodo tudi zunanji zid po celotni dolžini severne strani objekta. Uredili bodo dimniško tuljavo centralne peči, odstranili obstoječo greznico in vgradili malo čistilno napravo, postavili bodo tudi podstavek za plinohram. »Za našteta dela je bil po rebalansu proračuna za leto 2016 v mesecu novembru na portalu javnih naročil objavljen razpis za obnovo kleti na Starem gradu. Do roka za oddajo ponudb so na naslov Stari grad naj bi kmalu dočakal lepše čase. obstoječe niso več dopuščale varnega prehoda med kletjo in pritličjem). Novo stopnišče je urejeno tako, da je omogočen direkten dostop iz spodnjega kletnega lokala v večnamenski - gostinski prostor v pritličju. V kletnih naročnika pravočasno prispele ponudbe šestih ponudnikov. Občinska uprava je v fazi podrobnega preverjanja ponudnikov, ki so se prijavili na predmetno javno naročilo oziroma nastopajo v ponudbah,« zaključuje podžupan. Frizerski salon •V^r jb Qlandia Kamnik DELOVNI ČAS: od pon. do sob. 8 - 21, ned. 8 -13, T: 059 949 779 ZELO UGODNE CENE l0 petek, 13. januarja 2017 Kamničan y Občinske novice Kljub povišanju v • • 1 povprecnine prenizke Država bo za financiranje občin letos namenila nekoliko več denarja, a še vedno premalo, je splošno mnenje slovenskih občin, ki ga delijo tudi na kamniški občinski upravi. Aleš Senožetnik Kamnik - Med državo in občinami potekajo dogovori o višini povprečnine za prihodnji dve leti. Gre za znesek, ki ga na vsakega prebivalca dobi občina, z namenom financiranja nalog, ki jih z zakonom občinam nalaga država. Ministrstvo za finance predlaga, da bi se povprečnina namesto prej predvidenih 530 evrov v letošnjem letu povečala za 2,4 evra, za leto 2018 pa za 5,6 evra, pri čemer dopušča možnost, da se o višini še dogovorijo. S tem se ne strinjajo predstavniki občin. Predstavniki Skupnosti občin Slovenije pravijo, da zaradi razkoraka med zakonsko določeno in dejansko povprečnino občine ne morejo opravljati vseh nalog, določenih s strani države. »Razkorak se z ozirom na meseca decembra podpisan dogovor s sindikati poglablja, saj bodo morale občine že v letu 2017 kriti zvišanje stroškov dela vsem za- poslenim, ne le na občinskih upravah in krajevnih skupnostih, pač pa tudi zaposlenim v vrtcih, knjižnicah, kulturnih in turističnih zavodih ter drugih zavodih, kjer plače financirajo lokalne skupnosti,« dodajajo v Skupnosti občin Slovenije. Mnenje delijo tudi na kamniški občinski upravi, saj, kot pravijo, prenizka pov-prečnina ne omogoča izvajanja vseh nalog in programov, ki se financirajo iz primerne porabe v potrebnem obsegu, niti ne zagotavlja občini primernega financiranja na področju razvojnega potenciala, denimo nujnega investicijskega vzdrževanja. Potrebe občine bi zadovoljila le povprečnina v višini z zakonom določene metodologije. »Ta bi morala za leto 2016 znašati 671 evrov na prebivalca. A je še ta znesek vprašljiv glede na vedno večje zahteve države oziroma na vedno večji obseg nalog, ki jih država nalaga občinam,« menijo v kamniški občinski upravi. Obvestilo Zahvale, osmrtnice, pisma, članke in drugo gradivo za objavo v časopisu Kamničan-ka skupaj s svojimi kontaktnimi podatki v času uradnih ur lahko pustite v nabiralniku pri vratarju Občine Kamnik. Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: Jasna Paladin jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 ZAHVALE, OSMRTNICE: Renata Frakelj malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 NAROČNINE: Špela Volčjak narocnine@g-glas.si, 04/201-42-41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2017 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 10. februarja 2017, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 2. februarja 2017. Kdaj se obeta širitev optičnega omrežja? Tako kot številni deli države je tudi kamniška občina slabo pokrita z optičnim omrežjem, ki je za zdaj dostopno le na redkih območjih v občini. Aleš Senožetnik Kamnik - Število uporabnikov interneta v Sloveniji vseskozi raste. Lani ga je po podatkih Statističnega urada uporabljalo 76 odstotkov prebivalcev, starih med 16 in 75 let, mlajši večinoma prek mobilnega telefona. Približno 78 odstotkov gospodinjstev je imelo dostop do interneta, od tega pa je le 29 odstotkov do svetovnega spleta dostopalo preko optičnega omrežja. Telekom Slovenije za zdaj v kamniški občini optično omrežje nudi zgolj na področju Perovega, Vranje Peči, Volčjega Potoka in stanovanjskega naselja Metuljček na Bakovniku, kjer trenutno poteka tudi posodobitev optičnega omrežja. Na vseh ostalih področjih gospodinjstva do svetovnega spleta dostopa-jo preko drugih povezav. Kot pojasnjujejo na Občini Kamnik, ki sicer ni pristojna za gradnjo telekomunikacijskega omrežja, je občini vsekakor v interesu, da bi bila naselja pokrita z internetom, zato ob gradnji cest, kanalizacije in vodovodov pozivajo operaterje, da sočasno zgradijo svoje optično omrežje. Optično omrežje je v Kamniku na voljo tudi v stanovanjskem objektu Metuljček na Bakovniku, kjer trenutno poteka tudi njegova posodobitev. »Občina Kamnik izvaja sestanke s ponudniki telekomunikacijskega omrežja, ki so zainteresirani vlagati sredstva v razvoj optičnega omrežja v naši občini. V preteklih letih so bili izvedeni sestanki z različnimi operaterji, vendar do realizacije večjih projektov ni prišlo. Letos aktivno potekajo sestanki s podjetjem Telekom Slovenija, ki pripravlja večje projekte izgradnje telekomunikacijskega omrežja za našo občino,« pojasnjujejo na občinski upravi, kar potrjujejo tudi na Telekomu: »V naslednjih letih bomo v sodelovanju z Občino Kamnik nadaljevali posodobitev kabelskega omrežja predvsem na območjih naselij Tunjice in Mekinje, dolgoročno tudi v naseljih Godič in Stranje.« Največ telekomunikacijskega omrežja v lanskem letu je bilo zgrajenega v okviru projekta kohezije. Prazne cevi za telekomunikacijske vode so tako polagali na območju Stranj, Tunjic in Volčjega Potoka ter na območju Tuhinjske doline, kjer ob glavni trasi poteka tudi medkrajevni optični kabel. Znano je, da ima Telekom Slovenije v naslednjih letih predvidenih več sredstev za razvoj telekomunikacijskega omrežja, kdaj konkretno pa se lahko prebivalci omenjenih območij nadejajo razširitve, pa nam sogovorniki niso pojasnili. Usoda hotela Malograjski dvor ostaja negotova Po petih neuspešnih dražbah je stečajni upravitelj sodišču predlagal, da kamniški hotel Malograjski dvor prevzame hipotekarni upnik, saj ga sam v dosedanjem prodajnem postopku ni mogel unovčiti. Aleš Senožetnik Kamnik - Po tem, ko je lani v vodo padla še peta prodaja kamniškega hotela Malog-rajski dvor, je stečajni upravitelj sodišču predlagal, da nepremičnino prevzame hi-potekarni upnik, torej banka Sberbank. »Za to smo se odločili, ker nepremičnine v dosedanjem prodajnem postopku nismo mogli unovčiti, kljub petim javnim dražbam, ki smo jih imeli. Kot kaže, pravih interesentov ni, in tudi s prodajo dolga banki v celoti ne bi mogli povrniti,« je ob tem povedal stečajni upravitelj Igor Bončina. Usoda kamniškega hotela tako ostaja negotova tudi več mesecev po tem, ko je bil tik pred sklenitvijo posla kamniški notar Janez Novak, a je zaradi skritih napak, ugotovljenih v skrbnem pregledu, od nakupa odstopil. Kot je takrat povedal Novak, so v času obnovitvenih del, za katere so vedeli že pred nakupom in jih prevzeli v svoje breme, ugotovili še druge napake, zato so odstopili od nakupa. Novak je takrat opozoril, da je bil celoten računalniški sistem, preko katerega je bil voden sistem celotnega upravljanja hotela, od recepcije, blagajniškega poslovanja, kartičnega zaklepanja sob do regulacije sistemov ogrevanja, hlajenja in prezračevanja hotela, ne-delujoč. Prav tako ni deloval sistem ogrevanja in centralna klimatska naprava, ob močnejših nalivih pa je prišlo tudi do vdora vode v kletne prostore preko tal in zidov. »Objekt vzdržujemo in ga skozi celo kurilno sezono tudi ogrevamo, tako da je v Po petih neuspelih javnih dražbah je stečajni upravitelj predlagal odstop hotela Malograjski dvor hipotekarnemu upniku, banki Sberbank. dobrem stanju,« nam je zatrdil Bončina in dodal, da omenjene napake niso bile skrite in je prejšnji kupec zanje vedel. Teh napak stečajni upravitelj ni saniral, saj je njegova dolžnost le redno vzdrževanje objekta, kar pa stečajni upravitelj počne, nam je zatrdil Bončina. Usoda hotela tako ostaja neznanka, prav tako, kakšne načrte ima s hotelom Sber-bank, saj kot pravijo, zadeve še niso preučili, saj z njo še niso seznanjeni. Kamničan Jfl petek, 27. januarja 2017 !5 Občinske novice Kje vse so defibrilatorji? Avtomatski defibrilatorji, ki lahko rešijo človeško življenje v primeru srčnega zastoja, so v zadnjih letih postali veliko cenejši in zato precej bolj dostopni. Tudi v občini Kamnik je lokacij, kjer so nameščeni, že veliko, a kaj, ko ne pomagajo, če ljudje ne vedo zanje. Jasna Paladin Kamnik - Tudi v občini Kamnik je lokacij, kjer so nameščeni avtomatski ekster-ni defibrilatorji (AED), že kar nekaj, žal pa ne obstaja enoten seznam ali zemljevid, iz katerega bi bilo razvidno, kje vse so. Na pomanjkanje enotnega obveščanja občanov in zdravstvenih ustanov o lokacijah javno dostopnih defibrilatorjev opozarja tudi direktor Zdravstvenega doma dr. Julija Polca Kamnik Sašo Rebolj. Defibrilatorji so slabo označeni »Žal nas nihče ne obvešča o lokacijah defibrilatorjev na Kamniškem (tudi na splošno po Sloveniji žal ni sistema, ki bi zdravstvene ustanove obveščal avtomatsko o novih lokacijah javno dosto- naprav, in ne zgolj ob sami napravi,« opozarja Rebolj in dodaja, da verjetno prav zaradi zgornjih razlogov kamniški zdravstveni delavci ne beležijo nobenega primera, da bi občani na našem območju že pred njihovim prihodom sami uporabili ali našli defibrilator. Kaj pravi splet? Na omenjeni spletni strani so na zemljevidu označeni defibrilatorji v prostorih PGD Kamniška Bistrica v Zgornjih Stranjah, v Ciriusu, v Hipermarketu Mercator, na steni upravne stavbe Ar-boretuma Volčji Potok in v Termah Snovik, na spletni strani www.ihelp.si najdemo vrisano še lokacijo NLB banke na Glavnem trgu v Kamniku, v našem časopisu pa smo že poročali, da imajo defibrilator tudi v prostorih Tone Smolnikar in Sašo Rebolj ob prevzemu defibrilatorja pri zdravstvenem domu /Foto: Lista Toneta Smolnikarja V občini Kamnik se defibrilatorji nahajajo v prostorih PGD Kamniška Bistrica v Zgornjih Stranjah, v Ciriusu, v Hipermarketu Mercator, na steni upravne stavbe Arboretuma Volčji Potok, v Termah Snovik, v NLB banki na Glavnem trgu, v Qlandii, na fasadi PGD Zgornji Tuhinj, pri vhodu v urgentni del kamniškega zdravstvenega doma in v prostorih Krajevne skupnosti Duplica - verjetno pa še kje, saj enotne baze teh podatkov ni. pnih defibrilatorjev), tako jih tudi mi izsledimo bolj preko medijev in dokaj ažurne spletne strani AED-ba-za.si. Na njej so javno dostopni defibrilatorji (po domače so to tisti v omarici na fasadah ipd., ne pa tudi tisti, ki so kot oprema v npr. gasilskih ali reševalnih vozilih). Glavna težava javno dostopnih je, da so slabo označeni in le malo kdo ve, kje so. V trgovskih centrih ni usmerjevalnih tabel in je oznaka le v neposredni bližini defibrilatorja, deset metrov stran se praviloma ne najde več, pogosto so skriti kje po vogalih in moraš vedeti, kje ga najdeš. Primer je center Kamnika, kjer je AED v preddverju banke NLB, z ulice pa to praktično ni razvidno. Pri dveh oživljanjih, ki smo jih imeli praktično pred vrati te ustanove, nihče od množice navzočih ni opazil ali se odpravil po defibrilator, oddaljen obakrat le po šest metrov od dogodka. Usmerjevalne table bi koristile na celotnem območju razumne oddaljenosti od Qlandie, na fasadi PGD Zgornji Tuhinj in v prostorih Krajevne skupnosti Duplica. Konec minulega leta paje Lista Toneta Smolnikarja, namesto novoletnim darilom in čestitkam, denar namenila nakupu defibrilatorja, ki so ga namestili na zunanji del vhoda v urgentni blok kamniškega zdravstvenega doma. Dobra volja društev in posameznikov Sašo Rebolj si želi, da bili AED nameščeni in vidno označeni povsod, kjer se zadržuje več ljudi, pa tudi v središčih vasi, ki so bolj oddaljene od kamniške Enote nujne medicinske pomoči. Opozarja pa, da gre še vedno zgolj za dobro voljo društev in posameznikov, stroška pa ne predstavlja zgolj nakup (cene se gibljejo od dva do tri tisoč evrov z omarico vred), ampak še vzdrževanje, menjavanje nalepk in baterij, lastništvo lokacije, priklop ogrevane omarice na elektriko ipd. »Osebno mislim, da bi zakonodaja morala od posameznih ustanov zahtevati dostopnost de-fibrilatorjev med obratovalnim časom in največjo razdaljo med njimi (kot so javne zgradbe, trgovski centri ipd.), saj je to v primerjavi z ostalim minimalen strošek. Država bi morala poskrbeti za mrežo prvih posredovalcev z znanjem temeljnih postopkov oživljanja in potrebno opremo vključno z AED (to želi naprtiti kar lokalnim skupnostim). Ključna je masaža srca »Vseeno je treba omeniti, da se problematika obravnavanja srčnih zastojev s strani očividcev ne zaplete z odsotnostjo AED, ampak s tem, da se izredno redkokdo posluži temeljnih postopkov oživljanja. Zgolj masaža srca lahko podaljša možnost preživetja in čas za uspešno ukrepanje z 10 minut na pol ure ali več, praviloma dovolj za še tako oddaljen del terena, očividci pa tega praviloma za zdaj ne izvajajo. Ta postopek ne zahteva nobenega denarja in opreme, zgolj malo vaje in ozavešča-nja, in ravno tu je pri uspešnem izidu srčnega zastoja največja rezerva,« še pravi Sašo Rebolj. Direktor Zdravstvenega doma Kamnik Sašo Rebolj na eni od predstavitev postopkov oživljanja in uporabe defibrilatorja / Foto: Jasna Paladin Brezposelnost se zmanjšuje Konec lanskega leta je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 274 manj občanov kot konec leta 2015, kar pomeni največje znižanje brezposelnih v vsej osrednjeslovenski regiji. Aleš Senožetnik Kamnik - Decembra leta 2015 je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 1327 brezposelnih oseb iz občine Kamnik. Do konca lanskega leta pa je bilo prijavljenih 1053 občanov, torej 274 oseb, oz. 20 odstotkov manj kot pred letom dni. Brezposelni mladi v starosti do vključno 29 let so predstavljali 19,1-odsto-tni delež (decembra 2015 22.3 odstotka), brezposelni v starosti 50 let ali več pa 40.4 odstotka (decembra 2015 35,7 odstotka). Stopnja registrirane brezposelnosti na območju kamniške občine že dlje časa upada in se je od lanskega januarja do novembra znižala z 10,1 na 7,7 odstotka. so zlasti deficitarni poklici, kjer kandidatov že tradicionalno primanjkuje: natakarji, kuharji, raznorazni kovinarji, operaterji CNC-stro-jev, elektrikarji, različni monterji, bolničarji negoval-ci, socialni oskrbovalci. Podjetja pa v zadnjem času težko pokrijejo tudi potrebe po proizvodnih delavcih, kjer gre za večizmensko delo, pogosto so tu pričakovane tudi dobre ročne spretnosti in dober vid,« pravi sogovornica in dodaja, da je na lokalnem območju še vedno manj priložnosti za ženske s srednješolsko ali višjo izobrazbo. Spodbudne gospodarske razmere in povečane potrebe po zaposlovanju na lokalnem področju so zasejale več optimizma tudi med Stopnja registrirane brezposelnosti na območju kamniške občine že dlje časa upada in se je od lanskega januarja do novembra znižala z 10,1 na 7,7 odstotka, kar predstavlja največje znižanje brezposelnosti v osrednjeslovenski regiji. Med najbolj iskanimi poklici ostajajo natakarji, kuharji, kovinarji, operaterji CNC-strojev, elektrikarji, monterji, bolničarji negovalci in socialni oskrbovalci. »Gre za največje znižanje v vsej osrednjeslovenski regiji, ki jo pokriva Območna služba Ljubljana. Delno je to posledica za več kot desetino manj novo prijavljenih v evidenco brezposelnih, delno pa dobrega zaposlovanja, saj se je lani na novo zaposlilo dobrih 10 odstotkov več brezposelnih oseb. Tako da smem reči, da smo na uradu za delo s temi trendi zadovoljni, računamo pa in tudi mesec januar kaže na to, da se utegnejo podobni trendi nadaljevati tudi v prihodnje,« stanje komentira vodja kamniškega urada za delo Dragica Ribnikar in dodaja, da povpraševanje delodajalcev po delavcih raste tudi v lokalnem okolju, kjer se je lani povečalo za več kot polovico. »Delodajalci so na uradu za delo prijavili 835 potreb po delavcih, zaposlilo se je več kot tisoč oseb, ki so bili pred tem naše stranke. Del teh se zaposli tudi izven najožjega lokalnega okolja, na območju Domžal, Trzina, Ljubljane, Mengša, Vodic, Most, večkrat pa so uspešni tudi pri nekaterih ponudbah delodajalcev iz kranjskega območja. Po besedah Ribnikarjeve vsem potrebam po kadru ne morejo zadostiti. »Problem iskalci zaposlitve, ugotavlja Ribnikarjeva. »Med novo prijavljenimi iskalci zaposlitve je zaznati več optimizma v primerjavi s preteklimi leti, tudi motivacija in samo-zaupanje iskalcev zaposlitve sta večja. Ne nazadnje nas o priložnostih, ki se odpirajo, dnevno obveščajo tudi mediji, ki povzemajo novice o gospodarski rasti in novih investicijah, ki prihajajo v Slovenijo, in vse to ljudje zaznavajo. Dejstvo, da v lokalnem okolju delodajalci potrebujejo več delavcev, naše stranke čutijo, večkrat so povabljene na soočenja s konkretnimi delodajalci na uradu za delo, dobijo obvestilo o prostem delovnem mestu ali napotnico na delo.« Še vedno pa je na uradu za delo več kot polovica prijavljenih t. i. dolgotrajno brezposelnih oseb. Teh je bilo ob koncu lanskega leta 561, konec leta 2015 pa 677. »Za tiste, ki so težje zaposljivi, ima Zavod za zaposlovanje na razpolago tudi različne spodbude (od usposabljanj na delovnem mestu do subvencij za zaposlitev), ki tem osebam pomagajo, da so bolj konkurenčne in se s tem lažje vrnejo na trg dela,« zaključuje Dragica Ribnikar. l0 petek, 13. januarja 2017 Kamničan y Občinske novice, mnenja Iz poslanskih klopi Bomo Kamničani izgubili del javnih služb? Občani me pogosto prosijo za posredovanje pri njihovih težavah z različnimi javnimi institucijami. Menijo, da so uradni postopki počasni in nepravični, precej pa je tudi socialnih problemov. Če je možno, prispevam k rešitvam težav. Poslanci se angažiramo tudi, kadar bi vladni predlogi zakonov utegnili škoditi interesom občanov oziroma javnemu interesu. Včasih smo poslanci pri svojih prizadevanjih uspešni, včasih pa ne. Tako mi je uspelo, da je minister Boris Koprivnikar opustil predlog, s katerimi bi se odvzelo pravno subjektiviteto javnim zavodom z manj kot 15 zaposlenimi. V kolikor bi se njegov predlog realiziral, bi imeli muzeji, knjižnice, galerije in nekateri drugi javni zavodi, pa tudi občine hude finančne, kadrovske in druge težave. Podobno je bilo treba reševati obstoj urgence v Kamniku, brez katere bi bili ogroženi zdravje in življenja naših občanov. Nedavni predlog ministrice za delo, družino in socialne zadeve o reorganizaciji centrov za socialno delo daje prednost Domžalam pred Kamnikom. Bomo Kamničani spet izgubili del javnih služb? Ponovno se pojavljajo apetiti po privatizaciji javnih zavodov. Izguba javne zdravstvene, šolske, socialne, kulturne in druge infrastrukture bi ogrozila sisteme socialne in zdravstvene varnosti ter dostopnost javnih storitev. Ministrica za zdravje že dolgo obljublja zdravstveno reformo. Njeni podporniki so govorili, da si jo | bomo zapomnili po ukinitvi dola polnilnega zdravstvenega zavaro-i vanja, za katerega plačujemo s dobrih 27 evrov na mesec. Veči-s na je razumela, da tega zneska | ne bomo plačevali. Predlog mini-§ strice res ukinja dopolnilno zdrahi vstveno zavarovanje, vendar pa I ga nadomešča z novo dajatvijo. | Zanimiv trik ministrice. Namesto f Vzajemne bo po novem denar s pobiral ZZZS. Dajatev naj bi zna° šala med 20 in 75 evri, odvisno I Realizacija nedavnega Predloga sprememb in dopolnitev zakona o zdravstveni dejavnosti bi imela hude posledice za zdravje ljudi. Predlog spodbuja mešanje javne in zasebne zdravstvene dejavnosti, s praktično doživljenjskimi koncesijami pa v nasprotju z javnim interesom utrjuje položaj pridobitnega opravljanja zdravstvene dejavnosti zasebnikov oz. gospodarskih družb v okviru javne mreže zdravstvene dejavnosti, in vsebuje še številne druge določbe v škodo javnega nepridobitnega zdravstva, kar seveda ni v korist pacientov. Predlog med drugim predvideva obstoj zdravstvenih domov, ki ne bi več opravljali nobene zdravstvene dejavnosti, ampak bi le še organizirali delo koncesionarjev. Ob tem pa zdravstvenim domovom ni podeljenih nobenih vzvodov moči, da bi takšno delo sploh lahko opravljali. Neustrezen predlog je razlog, da sem ministrici za zdravje na letošnji januarski seji državnega zbora postavila ustno poslansko vprašanje o predlogu zakona. Vprašanje lahko pripomore k seznanitvi javnosti s problemom in k umiku spornih vsebin iz predloga zakona. Mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanka od naših prihodkov. Nekateri državljani bodo plačevali 7 evrov manj, nekateri pa 48 evrov več. Zanimiva zdravstvena reforma, ki pa ne rešuje bistva problema. Danes zaradi čakalnih vrst, korupcije in birokracije umirajo ljudje. Žal imamo zdravstveni sistem, kjer do zdravstvene obravnave in zdravljenja prej pridejo tisti, ki koga poznajo ali dodatno plačajo. Tako organizirano javno zdravstvo, kot ga poznamo danes, ni vzdržno, saj so zdravstvene storitve iz leta v leto slabše, problemi pa vedno večji. Resnična in temeljita zdravstvena reforma je torej nujno potrebna. Podpiram javno zdravstvo. Državljani morajo imeti dostop do zdravnika, zdravil in ostalih zdravstvenih storitev v okviru zdravljenja, ne glede na njihov ekonomski ali socialni položaj. Matej Tonin, poslanec N.Si Prejeli smo Trenutek resnice Počasi, a zanesljivo se bliža končno dejanje denacionali-zacijskega pravnega postopka med Občino Kamnik in Meščansko korporacijo Kamnik a. s., ki je trajal kar dolgih 25 let. V teh letih sem spoznal kot predsednik MKK, kako pomembno je pravočasno obvestiti javnost, ko iščeš resnico, ki pa je največkrat spoznavna nujnost tistega trenutka. Pri mojem dosedanjem delu v dogovarjanju med občino in MKK me je najbolj presenetilo nenehno zatrjevanje občinske uprave, da je med občino in MKK prišlo do nasprotja interesov, te trditve dolgo nisem mogel doumeti iz dveh razlogov: prvič, ker je tudi Občina Kamnik članica MKK, in drugič, ker se vrača nekaj, kar je bilo odvzeto nekomu (MKK), kar po mojem mnenju ne more biti nasprotje interesov oz. če moraš nekaj vrniti, kar ni bilo nikoli tvoje (praktično pomeni to, da nekomu nekaj ukradeš, potem pa trdiš, da je to tvoja last). Zato je včasih potrebno veliko energije, da lahko moralno razsojaš, kako priti do resnice, ker moraš pri tem še ugotoviti, kaj je relevantno, da se pri tem ne predaš čustvom oziroma da nenadoma ne postaneš slep do okolja, ki ti zaradi prirejenih javnih informacij interesnih skupin največkrat ni naklonjeno. Dejstvo pa je, da so vsa ta spoznanja pomembna iz razloga, da bi se lahko presegla nesoglasja, ki so prisotna vseskozi pri pravnem postopku med občino in MKK. Zato je treba od obeh strani doseči kompromisni sporazum na način, da začnemo čim preje skupno načrtovati razvoj občine in MKK (ker v prihodnosti eden brez drugega ne bomo mogli doseči uspešnega - strokovnega napredka pri načrtovanju ciljev tudi v skladu z Vizijo razvoja MKK iz leta 2006). Člani Korporacije so na Občnem zboru MKK (2015) sprejeli tri sklepe, ki jih zavezujejo pri njihovem pogajanju z zavezanci za vračanje, med katere spada tudi Občina Kamnik, pri zahtevah za vrnitev nacionaliziranega premoženja in pravic, kot sledi: 1. vračanje odvzetega premoženja in pravic se zahteva v naravi; 2. vračanje se opravi v skladu z zakonskimi določili in na odločitvi Ustavnega sodišča RS; 3. Gospodarski odbor je dobil pooblastilo, da deluje v okviru možnosti za dobrobit članov. Po mojem prepričanju bo treba odpraviti tudi komunikacijski šum, ki je nastal med Občino Kamnik in MKK, ki pa se posledično najhuje kaže še med neseznanjenimi občinskimi svetniki, ki bi morali biti najbrž obveščeni o trenutnem stanju, da bi sploh vedeli, kaj se v resnici dogaja z de- nacionalizacijo v občini Kamnik. Če bo hotela občinska uprava opraviti svoj zrelostni izpit pri urejanju medsebojnih interesov med občino in MKK, bo lahko s to gesto (čim hitrejšega končanja postopka) odpravila zamere, zavist in delitve, ki se zaradi že omenjene neobveščenosti javnosti v Kamniku sedaj uveljavljajo na račun članov MKK. Še nekaj besed o dosedanjem delovanju občinske politike, ki je vseskozi uspešno iskala možnosti, da se izloči problematika vračanja nacionaliziranega premoženja in pravic članov z dnevnega reda občinskih svetnikov. To je razvidno iz dejstva, da je Gospodarski odbor Korporacije določeno obdobje naslavljal na urad župana prošnje, da bi lahko člani MKK na seji občinskega sveta Občine Kamnik predstavili razvojne cilje, ki so pomembni tudi za bodočnost občine. Vendar jim (članom MKK) ni bila niti enkrat dana priložnost sodelovanja z občinskim svetom v tem dolgoletnem postopku pravdanja med Občino Kamnik in Korporacijo. Končno vprašanje je, kako do resnice, trenutno pa tega odgovora še ne poznamo. Milan Deisinger, predsednik MKK Drage moje in dragi moji! Sem v letih, ko na zavodu za pokojninsko zavarovanje mislijo, da kradem bogu čas. Želim povedati, da so v zmoti. NE kradem bogu časa, vendar vem, da mi je bog slovanski ali krščanski čas podaril in zato sem mu zelo hvaležna. V našem mestu imamo malo snega, več ga je na televiziji, pa bi moralo biti ravno obratno. Sneg s televizije ni uporaben ne za sankanje ne za kep-anje, pravzaprav za nobeno aktivnost. Pri nadaljevankah sem odlično spala. Poklicala sem svojega operaterja, a glej ga zlomka, nihče ni dvignil telefona. To je trajalo kar nekaj časa, pa si mislim: »Mogoče pa je kdo umrl.« Saj je bilo zadnje dni kar nekaj umrlih. Poklicala sem serviserja in mu povedala svojo misel. Serviser pa je bil zelo vljuden in mi povedal, da so tam zelo obremenjeni in da moram to razumeti. Pa se vprašam sama pri sebi: Ja, kdo pa razume mene? Saj to ni zastonj! Mi ga vsi plačujemo. No, pa poskusim znova. Bila sem zelo vztrajna in nekdo le dvigne telefon. Počutila sem se, kot da bi dobila glavni dobitek na loteriji. Gospa je bila zelo prijazna, vse sva se zmenili. Ja, dve babi, se bova pa že, a ne? V našem mestu imamo najlepšo občinsko stavbo. Pri vhodu nas pričakajo lepa ročno kovana vrata. Vhod je tlakovan z zelo lepim marmorjem, stopnišče je uporabljeno kot galerija, le da nima vstopnine. Ni kaj! Zares dobro. V njej imamo najbolj zabavnega župana. Njegove seje morajo biti prava pesem. Je pa žal samo za posebno občinstvo. Mogoče pa bi bilo boljše, če se publika poveča? Ljudje, ki v njej delajo, so vsi zelo prijazni in vedno na delovnem mestu, tudi takrat, ko jih fizično ni. So pač z mislimi tam. No, pa je to vseeno, glavno je, da so tam stalno zaposleni. Ljudje v našem mestu so zelo prijazni do tujcev. Imamo Fince, Nemce, Ruse, Ukrajince, Bolgare, Američane itd. Vsi se odlično razumemo. To vem, ker stanujem v ulici, ki ima šest narodnosti, pa se še ni zgodilo, da bi se skregali med seboj. Imamo pa posebno ulico, dolgo kar 260 metrov, za katero skrbi predvsem mestno redar-stvo. Noben avto ne sme biti na njej parkiran, niti ne sme ustaviti. To je najbrž zato, ker ima ulica ornamente in vdolbine na asfaltu, ki se drugače ne bi videli. Pa se vprašate, kako pridem domov. Vsak dan kršim predpise, pa ne samo jaz, tudi dimnikarji, poštarji - dostava paketov, policisti itd. V našem mestu imamo privilegirane ulice z znakom, da je dovoljeno parkiranje 30 minut ali eno uro. To pa za to ulico ne velja. Adijo, enakopravnost! Če jo srečate, ji pokažite pot do našega mesta! Imamo pa v naši ulici veliko živalic, ki jih vidiš pri belem dnevu, seveda če ni preveč deževnih oblakov ali megle: zajčke, lisičke, srnice itd. Srečaš jih, ko se dela dan. Včasih so te živalce tudi na dveh nogah, predvsem zajčki. Ne želim več naštevati, kaj nimamo. Človek mora biti zadovoljen s tistim, kar ima, to vzeti s humorjem ter se na ta račun tudi nasmejati. Moj ded, ki je pisal pesmi, je včasih rekel, daje beseda močnejša od pesti. Upam oziroma verjamem, da to drži! D. Jarc, aktivna upokojenka Spoštovani župan! V lanskem letu sem imel obisk prijateljev iz Francije, Kanade in Avstralije. Ker sem navdušen nad lepotami Velike Planine, sem jih odpeljal tja. Tudi oni so bili navdušeni, vendar so mi v razgovoru dali vedeti, da določenih stvari ne razumejo. Takoj, ko so stopili na tla Velike planine, jim ni bilo jasno, da hotel Šimnovec že toliko let propada in močno kazi podobo. Zakaj ne odstranimo propadajočih smučarskih vlečnic? Zakaj so nekatere planšarske koče obarvane v črno in tako kvarijo idilično podobo naselja? Kako to, da je na planini videti osebne avtomobile, ki tja ne sodijo? Makadamske ceste, ki že skoraj omogočajo tekmovanje v prehitevanju, prav tako kazijo videz planine! Jaz pa dodajam še naslednje: Da so stari kažipoti mnogo lepši od modernih, kvadratnih »evropskih«! Da bi bila lahko vsa napajalna betonska korita obložena s kamenjem, ki ga na planini ne manjka! Da so pri nekaterih bogatih vikendih do štiri metre visoke betonske škarpe, ki tja prav gotovo ne sodijo (npr. v bližini spodnje postaje sedežnice)! Predlagam fizično zaporo ceste na Veliko Planino z visokimi kaznimi za kršitelje. Od parkirišča v bližini kamnoloma (odcep za Kisovec) pa naj občina po določenem urniku in zmernih cenah organizira dovoz vsega potrebnega do koč in planinskih domov. Prepričan sem, da bi se dalo s tem tudi zaslužiti! Ko boste organizirali akcije za polepšanje planine, sem pripravljen pomagati in verjetno še marsikdo iz vaše in sosednjih občin. Ta apel, spoštovani župan, ni naslovljen samo na vas, pač pa tudi na vaše odgovorne službe in krajinske arhitekte, ki svojega dela ne opravljajo, kot bi bilo potrebno. Franc - Rado Kralj, Radomlje Kratke novice Povezovanje alpskih občin Preddvor - Začetek leta je v Preddvoru potekalo srečanje Združenja Kamniško-Sa-vinjskih Alp, ki so se ga udeležili predstavniki vseh petih občin: Kamnika, Preddvora, jezerskega, Luč in Solčave. Med drugim je bilo govora tudi o sodelovanju pri skupnem projektu, ki bi območje še bolj povezal. Občina Kamnik je z željo povezovanja občin izdelala projektno nalogo z naslovom Kam-niško-Savinjske Alpe, Pot čiste vode - prstan Kam-niško-Savinjskih Alp. A. Se. Prva med zdravniki je Kamničanka Kamnik - Kamničanka Zdenka Čebašek Travnik, ki je v obdobju med leti 2007 in 2013 že zasedala funkcijo varuhinje človekovih pravic, je nedavno postala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije. V drugem krogu volitev je tesno premagala protikandidata Andreja Mo-žino. Prednostna naloga, ki si jo je zadala Čebašek Trav-nikova pred nastopom mandata, bo izboljšanje pogojev dela in medosebnih odnosov, prizadevala si bo tudi za enakopravnost in avtonomijo zobozdravnikov, spodbujanje sodelovanja med kolegi z različnimi statusi, razvijanje medgeneracijske-ga povezovanja in solidarnosti. Pospešila bo tudi nujne spremembe v podiplomskem izobraževanju zdravnikov in zobozdravnikov, je med drugim še zapisala v svojem programu. A. Se. Kdaj bomo dočakali zdravstveno reformo? Kamničan Jfl petek, 27. januarja 2017 !5 Aktualno Strpno in varno v prometu Nov znak za obvoz in zavijanje v desno pri rdeči luči. To sta le dve izmed sprememb, ki jih uvaja nov pravilnik. O novostih, varni vožnji in ravnanju v primeru nesreče so občani izvedeli na posvetu v Podgorju. O prometnih novostih in varnosti na cesti je spregovoril Borut Žagar. Aleš Senožetnik Podgorje - Že od lani je v veljavi nov pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi. Posvet na to temo je v kulturnem domu v Podgorju organiziral Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Kamnik v sodelovanju z Borutom Žagarjem iz avtošole Šmarca in kamniškim zdravstvenim domom. Žagar je zbrane seznanil z novostmi novega pravilnika, med katerimi je nov znak za obvoz, ukinitev znaka za vključevanje po sistemu zadrge in druge manjše spremembe prometne signalizacije. Med pomembnejše novosti pa vsekakor spada zavijanje desno pri rdeči luči, kar bo na semaforiziranih križiščih označeval znak z zeleno puščico na črni podlagi. Žagar je zbrane seznanil tudi z osnovami pravilne in varne vožnje, od tega, kako se pravilno namestimo za volanom, kako vzdržujemo varno razdaljo, do pravilne vožnje v kroži-ščih. »Ne obremenjujmo se z vožnjo drugih voznikov, temveč poskrbimo za to, da sami vozimo po predpisih, strpno in varno, saj je to najbolje tako za nas kot tudi druge udeležence v prometu,« je svetoval Žagar. V drugem delu je zdravstvena reševalka Maruša Milek iz kamniškega zdravstvenega doma seznanila prisotne z ravnanjem v primeru prometnih nesreč. »Zelo pomembno je, da reševalcem ob klicih na klicno številko 112 posredujemo čim bolj točne podatke o lokaciji nesreče in stanju ponesrečencev,« je povedala Milekova in svetovala, kako ponesrečencem lahko pomagamo tudi sami, saj vsaka sekunda šteje. Še posebej v primeru, ko pri poškodovancu ni zaznati utripa srca in diha, so nam v pomoč tudi defibrila-torji. Več o njihovih lokacijah v občini pa najdete na tretji strani. 1—y v v v • Za vec pešačenja Občina Kamnik je pristopila k projektu CityWalk, s katerim naj bi izboljšali mobilnost in zmanjšali negativen vpliv urbanizacije. Aleš Senožetnik Kamnik - Poleg izdelave Celostne prometne strategije je občina pristopila tudi k mednarodnemu projektu CityWalk, s katerim se nadejajo izboljšanja mobilnosti v mestih podonavske regije, hkrati pa naj bi prispeval k zmanjševanju emisij, hrupa in zastojev ter povečanju varnosti, kar naj bi mesta naredilo prijetnejša za bivanje. K zmanjšanju emisij bo projekt prispeval s krepitvijo vloge trajnostnih oblik mobilnosti. Glavni namen projekta je predvsem izboljša- nje pogojev za pešačenje. Vrednost projekta znaša slabih 2,4 milijona evrov, od tega proračun za Razvojni center Srca Slovenije, v okviru katerega v projektu sodeluje Občina Kamnik, pa 171 tisoč evrov. Občina bo v okviru projekta sodelovala pri pripravi priročnika za pešačenje, oblikovanju spletnih orodij za trajnostno mobilnost, razvoju potrebnih sprememb regionalnih prometnih politik, samostojno bo oblikovala občinski načrt pešačenja in izvedla nekatere prilagoditve pešačenja v mestnem jedru. S strategijo v trajnostno mobilnost i 1. stran Takole pa se glasi izsek iz vizije Kamnika leta 2030, kot ga vidijo udeleženci razprav: »Do kamniških turističnih biserov je mogoč le dostop s čistejšimi prevoznimi sredstvi. Zahodna obvoznica in večnivojski prehodi omogočajo varnost udeležencev v prometu, odpravljene so vse črne točke. Tovorni promet je ločen od ostalega in speljan po najbližji poti do avtoceste. Število lastniških avtomobilov se je zmanjšalo na račun dobro organiziranih in visoko tehnološko podprtih alternativnih oblik: solastništva, so-vozništva, izposoje tehnično dovršenih in varnih električnih avtomobilov.« Večina se jih v šolo vozi Aktivno so se v pripravo strategije vključili tudi mladi, ki v 60 odstotkih v šolo prihajajo z avtomobilom, 23 odstotkov jih uporablja javni prevoz, 17 odstotkov pa jih prikolesari ali pride peš. Z namenom izboljšanja prometne varnosti in spremembe potovalnih navad so se v V javnih razpravah so občani izrazili željo po bolje urejeni infrastrukturi za pešce in kolesarje, varnejših šolskih poteh ter zmanjšanju tranzitnega prometa skozi Tuhinjsko dolino. javno razpravo vključili tudi učenci kamniških šol. Tako je že pred začetkom četrte javne razprave potekalo odprtje dela razstave Mladi in trajnostna mobilnost. V galeriji Doma kulture Kamnik so razstavili eseje, pesmi in misli kamniških osnovnošolcev. Učenci Osnovne šole Toma Brejca Pina Štubljar, Lan Rolih in Blaž Bergant so pod mentorstvom Petra Štubljarja svoje videnje prometne problematike in mobilnosti predstavili z zanimi- vim kratkim filmom, v katerem so skozi pogovore s Kamničani opozorili na nekatere šibke točke in nakazali vizijo razvoja prometa v prihodnosti. Učenci Osnovne šole Šmartno v Tuhinju pa so predstavili izsledke projekta s kolesom v šolo. Z anketo so ugotovili, da bi v primeru urejene kolesarske infrastrukture s kolesom v šolo prihajala polovica več učencev kot do sedaj. Prav osnovna šola v Šmartnem ima skupaj s podružnicami Oblikovana prometna strategija, ki jo bodo snovalci predstavili aprila, je podlaga za prijave na evropske ali državne razpise s področja trajnostne mobilnosti. najbolj nevarne šolske poti, na katerih morajo učenci večkrat prečkati nevarne cestne odseke. Poleg oddaljenosti je tudi to eden od razlogov, da se velika večina v šolo pripelje z organiziranim prevozom ali s starši. Svoj prispevek so dali tudi najmlajši učenci in predšolski otroci, ki so se v projekt vključili z razstavo risb in izdelkov, ki je na ogled v preddverju občinske stavbe. Priprava prometne strategije se po končanih javnih razpravah preveša v sklepno fazo. Zbrana mnenja, pripombe in nabor priporočenih ukrepov, ki so jih občani podali v javnih razpravah, bo služil kot osnova za dokončno oblikovanje strategije, ki jo bodo snovalci predstavili aprila. NOV OBRAČUN STORITEV RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI KAMNIK Spoštovani občani občine Kamnik! Občinski svet Občine Kamnik je v letu 2016 potrdil nov način obračunavanja in nove cene storitev ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine Kamnik, ki stopa v veljavo s 1. 1. 2017. Nov način obračunavanja in nove cene storitev so posledica uskladitve z veljavno republiško zakonodajo. S tem se nadaljuje proces širjenja košarice storitev ločenega zbiranja različnih vrst odpadkov, ki se je začel v letu 2009 z uvedbo posode za ločeno zbiranje mešane odpadne embalaže, nadaljeval v letu 2012 s podpisom nove koncesijske pogodbe in dodatno r zširitvijo storitev in se bo nadaljeval tudi v prihodnje, ko bomo skupaj z vami poskušali iz odpadkov, ki nastajajo v vašem gospodinjstvu, še dodatno izločiti tiste, ki so primerni bodisi za recikliranje bodisi za kakšno drugo obliko obdelave (termična izraba). Z dodajanjem storitev ločenega zajema različnih vrst komunalnih odpadkov skupaj z vami uspešno zasledujemo cilj zmanjševanja količin mešanih komunalnih odpadkov, ki romajo v črno posodo. Nov način obračunavanja tako posledično prinaša tudi zamenjavo obstoječih črnih posod za manjše, upoštevaje število članov v posameznem gospodinjstvu in normativ za namestitev 20 L/osebo. Obstoječe posode so bile namreč nameščene še v času, ko ni bilo ločenega zbiranja odpadkov, in so za današnje potrebe in razmere prevelike. Posode bomo začeli zamenjevati v mesecu februarju, in sicer v sklopu rednega praznjenja črnih posod. Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. list RS, št. 87/12 in št. 109/12) določa, da je strošek celotne košarice storitev ravnanja s komunalnimi odpadki obračunan kot strošek ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki oz. glede na velikost nameščene črne posode. Izjema so biološki odpadki, ki se ob računajo ločeno. Kljub temu da se košarica storitev ločenega zbiranja različnih vrst odpadkov povečuje iz leta v leto in se posledično povečujeta obseg dela in potrebna infrastruktura za izvajanje vseh storitev, se na račun zmanjševanja količin mešanih komunalnih odpadkov in izločevanja koristnih odpadkov povprečna vrednost košarice storitev na uporabnika zmanjšuje in se bo ob predpostavki doslednega ločevanja zmanjševala tudi v prihodnje. Dodatne informacije v zvezi z novim načinom obračunavanja in novimi cenami storitev najdete na naši spletni strani www.publicus.si. NAMESTITEV USTREZNE POSODE ČRNA POSODA (mešani komunalni odpadki) Prostornina zabojnika (v L) Število oseb Pogostost odvoza Strošek z DDV (v EUR) INDIVIDUALNA GRADNJA - HISA 80* 1-2* na 14 dni* 7,77* 80 3-4 na 14 dni 15,59 120 5-6 na 14 dni 23,40 180 7-8 na 14 dni 35,06 240 9-12 na 14 dni 46,78 VEČSTANOVANJSKA GRADNJA - BLOK 120 do 12 na 7 dni 46,67 240 do 24 na 7 dni 93,32 770 do 77 na 7 dni 299,42 1100 do 110 na 7 dni 427,73 RJAVA POSODA (biorazgradljvi odpadki) Prostornina zabojnika (v L) Število oseb Pogostost odvoza Strošek z DDV (v EUR) INDIVIDUALNA + VEČSTANOVANJSKA GRADNJA (HIŠA + BLOK) 80 1-8 na 7 dni 4,23 120 9-12 na 7 dni 6,34 240 13-24 na 7 dni 12,68 770 25-77 na 7 dni 40,68 * Pri 1 in 2-članskem gospodinjstvu se namesti posoda prostornine 80 L, obračuna pa se polovična pogostost praznjenja (dejansko se obračuna prostornina 40 L). l0 petek, 13. januarja 2017 Kamničan y Kultura Božični koncert Cantemusa Mešani pevski zbor Cantemus je leto zaključil z božičnim koncertom v kamniški cerkvi Sv. Jakoba. MePZ Cantemus / Foto: Simon Zorman Meta Osredkar Kamnik - Tako kot vsako leto so pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Cantemus koledarsko leto zaključili z božičnim koncertom v kamniški cerkvi sv. Jakoba. Vsebinsko enoten program je v glasbenem pogledu nudil širok razpon skladb: od eteričnega korala do romantičnih interpretacij sodobnih slovenskih skladateljev; od klasičnih slovenskih božičnih pesmi do poskočnih plesnih srednjeveških ritmov. Pri slednjih sta se glasovom Cantemusa pridruži- la pihalec Robert Bone in bobnar Janez Spruk, na orglah pa nas je že tradicionalno spremljal Tilen Bajec. V veliko veselje nam je bilo, da je bila cerkev nabito polna, kot že dolgo ne, še bolj pa navdušenje poslušalcev, ki smo jim z glasbo polepšali praznik. Koncertni program bomo še ponavljali, prva re-priza je že bila 8. januarja v cerkvi sv. Martina v Velenju. V novo leto stopamo polni novega zagona. Vsi, ki bi radi z nami delili uspehe, veselje ob glasbenem ustvarjanju in dobro družbo, pa ste vabljeni v naše vrste! Pesniški natečaj v Snoviku Snovik - V Termah Snovik bodo že devetič kulturni praznik počastili s pesniškim natečajem. Tema letošnjega je sreča, na njem pa v vsak v svoji kategoriji lahko sodelujejo odrasli in otroci do 15. leta. Pesmi zbirajo do torka, 7. februarja, na naslovu Term Snovik ali po elektronski pošti animacija@ terme-snovik.si. Rezultate natečaja bodo razglasili na kulturni praznik, v sredo, 8. februarja, ko bodo najboljšim podelili tudi nagrade. A. Se. Liraši v jubilejno leto Prvo slovensko pevsko društvo Lira je s tremi božičnimi koncerti začelo jubilejno leto, ki ga bo zaključilo novembra s slavnostnim koncertom ob 135-letnici delovanja. Bojana Klemenc Kamnik - Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik že štirinajst let tik pred iztekom starega leta s prazničnim božičnim koncertom na Sv. Primožu nad Kamnikom svojim zvestim poslušalcem polepša te posebne svete dni. Tako so se 30. decembra na pot proti Pevskim jaslim podali številni pohodniki in ljubitelji kamniške zborovske glasbe, ki vedno do zadnjega kotička napolnijo cerkev. Tokrat so kamniški pevci poslušalce od vsepovsod presenetili s svežim in drugačnim božičnim repertoarjem. Liraše je na povabilo dirigenta Andreja Missona na pojoči žagi, klarinetu, flavti in piccolu spremljal vsestranski glasbenik Boštjan Gombač, na citrah se je pridružil Tomaž Plahutnik in Peter Nap-ret na violini, solista pa sta bila Katarina Pustinek Rakar in Rok Rakar. S peto sveto mašo in božičnim programom z vokalnima gostoma Anamarijo La-zarevič in Rokom Rakarjem so v soboto, 7. januarja, kamniški pevci polepšali ve- Pevci Lire na koncertu Pevske jasli na Sv. Primožu / Foto: Alojz Hančič čer poslušalcem v cerkvi sv. Benedikta v Stranjah, teden dni kasneje pa v cerkvi sv. Martina na Trsteniku, kjer so skupaj z organistom Lojzetom Lazarjem zapeli ob zvoku novih orgel. Lira letos praznuje 135 let obstoja Pevci PSPD Lira že pripravljajo bogat in barvit program za letni praznični koncert ob 135-letnici obstoja društva. Že sedaj obljubljajo presenečenja v izboru programa in gostov. Seveda bodo nadaljevali tudi s svojimi tradicionalnimi dogodki - Pozdrav pomladi, poletju in jeseni z različnimi glasbenimi gosti na Glavnem trgu oz. na Zapricah, gostovali pa bodo še v Brestanici. Veseli so, da so v zadnjem času v svojem zborovskem prostoru 'Gorenjski kotiček' pozdravili mlade pevce, v svoje vrste pa vedno vabijo pevski podmladek. Ponosni so na svoje preurejene prostore, v katerih shranjujejo arhiv z več kot 4000 notnimi zapisi, in si močno želijo, da bodo lahko tudi pod novim vodstvom kamniškega kulturnega doma v miru peli in ustvarjali glasbeno tradicijo. Nastop mladih talentov Aleš Senožetnik Kamnik - Še pred novim letom so v dvorani DKD Solidarnost nastopile učenke petja pevske šole Glas srca, ki jo vodi znana kamniška pevka Neža Drobnič Bogataj. Neža je dobro poznano ime v svetu glasbe, saj je v svoji karieri sodelovala že s številnimi glasbeniki. Zadnja leta pa svoje znanje prenaša tudi na mlade. Za razliko od spomladanskega koncerta, ki so ga pripravili v Kavarni Veronika, so si mlade pevke za prizorišče izbra- le dvorano DKD Solidarnost, ki se nahaja nadstropje višje. V prijetno intimnem vzdušju so se pevke predstavile z dvanajstimi pesmimi. Repertoar je bil raznolik. V polni dvorani so obiskovalci koncerta tako lahko poslušali zimzeleno Dan ljubezni, manjkala ni niti Imagine Johna Lenona in druge. Kot solistke so nastopile Anka Gerbec, Lara Prezelj, Manca Vehovec, Neža Cimbas, Iza-bella Rajh in Vita Vodnik, s klavirjem jih je spremljal Simon Skalar, s kitaro pa Anže Babnik. v Četrt leta zastonj - 25 Dragi naročniki, v letu 2017 bodo izšle 104 številke Gorenjskega glasa. Cena ene številke je 1,85 evra, celoletna naročnina brez popusta znaša 192,40 evra. Ob plačilu letne naročnine vam priznamo kar 25-odstotni popust, kar pomeni prihranek v višini 48,10 evra, za letno naročnino pa boste odšteli le 144,30 evra! To pa še ni vse: poleg plačila letne naročnine boste v naši avli lahko spili tudi kavico ter izbrali eno od sedmih daril (na fotografiji). Vabljeni na Gorenjski glas, Bleiweisova 4 v Kranju (poleg lekarne in nebotičnika, nasproti glavne avtobusne postaje) vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah do 16. ure. Se vidimo! Gorenjski Glas ,KI, JL.uHVj iJottljA ažna brisača x100 cm ItK AalE. "rAvTyp" s HČI VARUHA spominov roman Hči varuha spominov knjiga Ena žlahtna štorija Popust in darilo veljata le za fizične osebe. Daril ne pošiljamo po pošti. Količina daril je omejena. Kamničan Jfl petek, 27. januarja 2017 Kultura !5 Dom kulture mora imeti dušo Juš Milčinski zadnjih sedem let kot programski vodja Doma kulture Kamnik pomembno soustvarja kulturno dogajanje v mestu. Bojana Klemenc Kamnik - Programski koordinator v Domu kulture Kamnik. Producent na nekaterih drugih projektih in festivalih. Od srednje šole se odlično znajde na odru im-provizacijskega gledališča, v katerem je že vrsto let priznan performer, tudi režiser. Gledališki pedagog in mentor. Scenarist. Kulturo-log. Po mnenju številnih Kamničanov pa izredno miren, prijazen in nepogrešljiv soustvarjalec dogajanja v kamniškem kulturnem hramu, v katerem ostaja do konca junija. Čar improvizacije sta spontanost in iskrenost Od nekdaj ga zanimajo različne stvari in vloge. Pravi, da njegov prvotni interes v kulturi že od otroštva leži v gledališču, sledi glasba. Nesporno mu je to položeno v zibel, ne nazadnje izhaja iz družinske generacije priznanih umetnikov. Na vprašanje, ali med poklicnim in zasebnim življenjem žonglira z improvizacijo, se nasmeje: »Boh ne dej. Impro je forma gledališča, v kateri uživam, saj si hkrati igralec in avtor predstave. Vse nastaja sproti s soigralci. Pri drugih dejavnostih improvizacija vedno pride prav, a ne more in ne sme biti temelj tvojega dela.« Improvizacij-sko gledališče je bolj podobno pripovedovanju zgodb kot klasičnemu igranju, meni Juš in neizpodbitno dejstvo je, da je v našem mestu napisal zanimivo zgodbo. »Če si znaš izmišljevati dobre zgodbe, boš najbrž prišel skozi bolje, kot če si samo 'hud' igralec. Pri impru si hkrati scenarist. Mogoče je to celo bolj pomembno,« doda in se spomni leta 2005, ko je kot 21-le-tni mulec prevzel vodenje celotnega projekta Impro lige, ki se je pod njegovim Juš Milčinski, ki je sedem let pomembno soustvarjal kulturno dogajanje v Kamniku, se junija poslavlja od Doma kulture Kamnik. vodstvom po kratkem mrtvilu spet razcvetela. Juš je sicer 'stari znanec' z malih ekranov, saj je sodeloval pri številnih odmevnih oddajah za mlade na nacionalki, od Štafete mladosti, Impro TV-ja do Razreda zase. Trenutno dela pri mladinski oddaji Osvežilna fronta. Kamniško občinstvo razgledano, a skeptično V Kamnik je pred leti prišel na povabilo Gorana Završni-ka. Všeč mu je bila širina delovanja Kulturnega društva Priden možic. V prvi vrsti si je želel spoznati občinstvo in mu predstaviti program, ki ga do takrat niso bili vajeni. Še vedno je prisotna ista želja: ponuditi kakovostno kulturo. Da pride v mesto kulturno dogajanje iz celotne države. Predstave različnih žanrov in ustvarjalcev. »Hkrati moraš začutiti občinstvo, ki je že prisotno in ga želiš imeti. Kako pridobiti novo. Mislim, da smo v zadnjih letih dokazali, da lahko napolnimo in oživimo to stavbo z zanimivo vsebino,« razlaga Juš. Opaža, da je kamniško občinstvo zelo izobraženo, a tudi skeptično, in nadaljuje: »Radi slišijo od nekoga, da je predstava dobra, in potem pridejo. V Kamniku se je izkazalo, da je najboljša reklama za kulturo od ust do ust, medtem ko je v Ljubljani, kjer tudi delujem, tega manj.« Čeprav ne živi v našem mestu, odločno zatrdi, da ga nikoli ni podcenjeval, da se mu ne zdi kraj na obrobju, nasprotno, občuduje vrhunsko delo društva Priden možic in ostalih priznanih društev in institucij, ki dobro delujejo na državnem nivoju. Zanimivo opazuje, kako hetero-geno prebivalstvo ima kamniška občina, in temu primerno mu je znova in znova izziv pripraviti kulturni program za vsakogar. Všeč mu je, da v Kamniku kulturni dom res ni le lupina, ki zaživi samo ob določeni predstavi, temveč prostor, ki diha in nudi zavetje številnim lokalnim ustvarjalcem vsak dan. »Vsako leto me izjemno veseli Kamfest, zagotovo je neverjeten dogodek, ki sega dlje od Kamnika. Takrat res začutiš, da mesto zaživi,« navdušeno doda Juš. »Želim si, da bi bilo v prihodnje Domu kulture Kamnik posvečene več pozornosti. Da ostane prostor, ki je odprt za lokalne produkcije, da bodo lahko v tej hiši še vedno delale tako šolske kot odrasle gledališke skupine. Upam, da bo še naprej obiskovalcem na voljo vrhunski program in da bo hiša deležna potrebne energetske obnove. Dober kulturni dom mora imeti dušo. Obenem tudi kulturnega organizatorja, ki razume potek umetniškega dela in povezavo zgodb predstav v programski shemi,« razmišlja o prihodnosti doma kulture. Juš junija odhaja. Pravi, da je pri dvaintridesetih letih še premlad, da bi se 'zabakara-diral' v javnem zavodu. Vsekakor ima dovolj ustvarjalne energije in želja, ki jih bo še naprej uspešno uresničeval v različnih vlogah 'na svobodi'. Morda s svojo iskrivo gledališko ustvarjalnostjo še kdaj tudi na kamniškem odru. Nastopi Vox Annae Pevke komornega ženskega zbora Vox Annae so že četrtič pripravile koncerta božičnih pesmi. Marina Koželj Kamnik, Tunjice - Pevke ženskega komornega zbora Vox Annae so že četrtič pripravile sklop božičnih koncertov, kar postaja že njihova tradicija, saj delujejo četrto sezono. Dne 26. decembra so nastopile v cerkvi Marijinega brezmadežnega spočetja na Šutni, 6. januarja pa v domači cerkvi svete Ane v Tunjicah. Kot uverturo so zapele Ave Mario (Angelus Domini) Franza Biebla in poslušal- ce preko angelovega čaščenja popeljale v božični čas. Sledil je sklop božičnih pesmi preko naših meja: španska Campanasde Navidad, italijanska Dormi bel bambin, češka Posleh-nete me malo, hrvaška Spavaj, spavaj (vse tri v priredbi Janeza Močnika) in nemška Hebe daine Augen auf Felixa Mendelsohna. Za vezno besedo je poskrbel Anže Slana. V drugem delu koncerta je sledil paket slovenskih božičnih pesmi, ki vedno odklenejo praznično razpoložena srca poslušalcev, kar so pevke zbora pod vodstvom Aleša Sedušaka občutile kot dober aplavz. Pevkam sta, kljub okrnjeni zasedbi, uspela oba koncerta. Po koncertu v Tunjicah pa so zapele še na Perovem, kjer so domačini slavili prihod svetih treh kraljev v njihove jaslice na prostem. Termometer je pokazal kar 17 stopinj pod lediščem, zato je kuhano vino po končanem nastopu še kako pri- jalo. Pevke ženskega komornega zbora Vox Annae so znova pripravile sklop božičnih koncertov. / Foto: Kulturno društvo Vox Annae a