fVv <#>»■ Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1» gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravništvo in ekspediclju v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v Semenlšklk ulicah št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne. Štev. llO. V Ljubljani, v sredo 16. maja 1894. Letnik: XXII. Od kod zlo? S Štajarskega, 9. maja. I. Zlega je veliko na svetu. Prvo zlo je nevernost. Zakaj vernost je prva in najimenitneja dolžnost človekova. Zato pa je zanemarjanje te dolžnosti največje zlo. Iz tega izvirajo vsa druga. Iz njega se poraja zlo nravstvenega propada, ki človeštvu izsesava mozeg in mu jemlje zanimanje za višje ideale. V njem ima svoj vzrok tudi socijalno zlo. To pa je uprav toliko, da je nujno treba t e m e -1 j i t e g a leka. Ta svetovna zla se niso ustavila ob meji naše domovine, temveč so jo preplavila z nevzdržnim navalom. Nočemo biti črnogledi in praviti, da je pri nas relativno toliko neverstva kakor drugod. A nočemo biti tudi preveč optimisti, zato pa moramo reči, da je pri nas veliko neverstva, ki izpod-kopava temelje aarodovemu življenju. Socijalno zlo pa tudi ni veliko manje pri nas nego drugod. Delavce čira dalje bolj mika postopati vzajemno s svojimi tovariši izven naše domovine, ki so v tem vže bolj napredovali. Najbolj pa moramo obžalovati, da nam tako hudo gospodarstveno propada kmetski stan, ki je zaslomba našega narodnega obstoja. Gmotno zlo napreduje z rapidno silo. Treba je pomoči. Velike socijalne nedostatke človeške družbe nameravajo razni ljudje odpraviti na razne načine. Socijalni demokratje uporabljajo za to revolucijonarna sredstva, anarhisti še bolj radikalna, bombe, hoteč ž njimi porušiti sedanjo družbo in njeno omiko ter na razvalinah zgraditi novo družbo, v kateri bode vseobča jednakost prvo načelo. Zoper te razdejajoče sile je najboljši jez krščanski socijalizem, ki jedini more socialno zlo prav in stalno izlečiti. Ta sostav ima tudi v Avstriji vže mnogo pristašev in dokaj genij&lnih zagovornikov. Ima pa tudi precej lepih vspehov. Krščanskim socijalistom gre hvala, da se je Dunaj vzbudil iz verskega indiferentizma in dobiva zopet krščansko lice. Njihovemu vstrajnemu in odločnemu postopanju se je posrečilo, da se je v avstrijski prestolnici omajalo stališče židovskim liberalcem, ki so se doslej domišljali nepremagljive. Na Dunaju liberalizem pada, in to pomeni i za ostalo Avstrijo rešitev iz liberalnih spon. V smislu tega sostava vzaojujmo tudi naše ljudstvo unemaje ga za krščansko socijalne ideje, od katerih uresničenja mu je jedino upati pravega rešenja iz gmotne bede. Da se pri nas bore malo stori za ubrano socijalnega zlega in so poklicani duhovi tako malo dovzetni za ugodno rešitev tega vprašanja, tega je krivo drugo zlo, katerega ni povsod, ki pa nas zelo tlači, zlo v narodnem oziru. Napenjamo vse moči, da bi se iznebili tega, pri tem pa pozabliamo in zanemarjamo ono. Zlo trdovratnega preziranja naših najbolj opravičenih narodnih zahtev, vsled zatiranja naše narodne in-dividuvalnosti obtežuje več ali manj vse Slovence. Zvijamo se pod njegovo težo, otresamo si je, a ne moremo si ga otresti. Prosimo in zahtevamo, delamo ponižne poklone in se odločno postavl|amo po robu. A uspeh ni od daleka primeren naporu. Od kod pa je to zlo? Prvi vzrok mu je nepravičnost in šovinizem naših sosedov na severu in jugu. Ljudje te baže smatrajo našo narodnost za inferijorno in jo preganjajo zato, ker ni tako srečna, da bi bila njihova. Me -nijo, da storijo svoji veliki domovini Bog ve kako uslugo, ako krhajo kosce od naše zemlje in nam vzgojujejo janičarje, ki sekajo rodni materi rane. Žal da je ta pretirana nacijonalna stranka toli ob- sežna. Okužila je vže skoro vse stanove. Razum-ništvo po naših južnoštajarsk h mestih, ki se večinoma čuti nemško, je po največ polno tega nam sovražnega duha. Močno oporo pa ima ta stranka na židovsko-liberalni stranki, ki je mati narodnostnega razpora in je bila veduo goreča zaščitnica ponemčevanja. Jedna izmed največjih ran na našem narodnem telesu je brezdvomno šola. Kogar je šola, njega je tudi prihodnjost. To izkušnja do dobra spričuje. Liberalci so si osvojili šolo, in njih setev je šla obilno v klasje. Dokler imajo šolo v rokah, ne smemo si domišljati, da je njihov vpliv strt. Zato pa je preosnova šole jedna izmed prvih točk v programu vstajajočega krščanstva. Koalicija je pri nas versko šolo odstavila z dnevnega reda, vendar pa je ne more odstaviti iz src krščanskega ljudstva. Slovenci hočemo dobiti šole v svoje roke, mi zahtevamo slovenske šole. Slovenska šola, kaj ne, stara pesem, a vedno nova? Koliko se je o nji govorilo in pisalo, koliko prosilo in ropotalo ! Iu koliko smo dosegli ? Zmiraj še čakamo. Vendar neodje-n j a m o. Na naši strani je pravica in znanost. Postu-lat pravice je, da narodnosti, ki nosijo ista bremena, imajo tudi ista prava. Nepravično pa je, če se jedna narodnost hoče razprostirati na kvar drugi ali drugim. In' pedagogiška znanost uči v temeljnem principu, da poduk posebno v začetnih šolah more prospevati le na podlagi materinščine. Na strani naših nasprotuikov pa je to, kar dandanes terorizuje svet, je majoriteta, in sicer majoriteta nemških liberalcev in njihovih krivonosih drugov. V sredstvih niso naši nasprotniki posebno izbirčni. Kar pomaga, je dobro. Prav dobro jim službuje fraza. Fraza je v sedanjem času velemoč. Velik nedostatek človeške družbe je, da toliko LISTEK Za svobodo zlato. Povedka izza srbskega vstanka, spisal M. Živkovič. (Dalje.) III. Beg Trojičanskih mnihov. Polnoč. Trojičanski samostan odprt je na stežaj, kakor bi bil veliki petek. Na mizi gori voščena sveča in pred podobo Križanega lučica. Ni čas polnočnih molitev, ne jutranjih iu zor-nice; petelini niso še zapuli, toda samostanski učenci so že po konci — na delu. Pred samostanskimi vrati je jednajst mnihov — najstarši še 25 let ni star — in vsi so oboroženi od glave do peta. Jeden ima harčali-šišauo, ki treba mnogo praha in svinca; oni ncsi dževerdar iu tretji zopet zakrivljeuo tjemerlijo, a vsak ima za pasom kuburlijo ali ledenico. Samo črne brade, temne kamiljavke in gosto nabrani dolami svedučijo, da so sinovi spokorne samote. Po kamenih stopnicah stopa igumen Pavel. Postave je srednje, brado ima belo ko volno, pretrpel je že sedemdeset let; toda njega lice je doslej še rudeče, sam je pa čvrst in lebiik, kakor mladenič. „Ste pripravljeni, deea?" „Vsi, oče igumen; čakamo samo tvojih povelj". Pregleduje družino ; vse vidi v gosti temi . . . Njega oko je vajeno temote. „Kakor Jugoviči 1 Z vami morem povsodi podnevi in ponoči. Prija vam križ in handžar, liturgija iu krvavi boj. — Pojdite; molili bomo k sveti Trojici in Bogarodici I" Vsi postavijo pred vrata dolge svoje puške in gredo v cerkev za igumenom. Poljubijo žrtvenik, priklonijo se svetim obrazom in se vstopijo sredi cerkve, kakor bi hoteli zapeti pesem Simeonovo: »Odpusti zdaj slugo svojega, o Gospod I" Toda starček igumen prične drugo pesem, z drugimi besedami molitev svojo . . . „Deca moja! Kakor blisk preletela je vse srbske pokrajine vest: kedor moreš iti, kedor si junak, zgrabi junaško za orožje in hiti pod zastavo, osvetit Kosovo! — 2e dve leti bijejo se bratje vaši v Srbiji; v njih vrstah so Srbi od daleč in od nas. Med njimi so Srbi, ki so ostavili žene, otroke, brate in in roditelje. Ž njimi so starci in mladeniči, bogatini in siromaki, gospodje iu kmetje, vidci in slepci — s čim kdo more, pomaga. In mi? Služba naša je sveta. Srbu varujemo njegov dom, mi mu podajemo dušno hrano, pripravljamo ga za nebeško kraljestvo. Trda i telo zahteva svoje; ne daš li mu tega, zboli; zdrava duša je pa samo v zdravem telesu. Kar zahteva telo, ne da mu vselej molitev. Skrbi za telo, da moreš skrbeti za dušo. In v mrtvem telesu ni duše. Dolžni smo danes, rešiti najprej telo, da bi oni, ki pridejo za nami, imeli dosti zdravih duš, da bi je rešiti mogli. „Slišali smo v pesni in povesti o nekdanji slavi dedov naših, o caru Dušanu, o Kraljeviču Marku, o knezu Lazaru in Milošu Obilica, in vzlic tako tlačeni svobodi ni moglo v nas umreti upanje, da še živi Bog, močni Bog, ki vsakemu deli jeduako pravr, in da bode ta Bog pogledal tudi na nas. Poglelal je. Kedor je bil včeraj še sužnjik, gospod je danes; kedor je bil včeraj gospod, pada danes pod sečnimi udarci svojih robov. Decamoja! Slišali ste pesem Djurovo. Nas je malo, a Turkov mnogo ; malo imamo sredstev, Turčini mnogo; ne učinimo Ii zdaj, česar učiniti moremo, kedo ve, bode li kedaj tako ugodna doba, kakor danes, da si priborimo svobodo. Vemo, da smo pali na Kosovem, ker niso jfrišli vsi vojvode in vsa vojska — smemo li zdaj zaostati ? Je li nam še premalo jedno Kosovo? Zapoved božja veli: .Ne ubijaj!'4 — pisano je: „Kedor te udari na desno lice, pomoli mu še levo" ; ljudska poslovica pravi: „Kedor po tebi s kamenjem, ti po njem s kruhom . . ." Vidiš li pa brata svojega, angeljske duše iu golobjega srca, kako za nič ječi v okovih; vidiš li svojega starega očeta, kako za ljudij tako malo misli. Naj slišijo ali berejo še tako nezmisel ali budalost, ki se da z roko prijeti, naj je fraza še tako okorna in prazna, da le lepo zveni in se bere vtem listu ali sliši od t e strani, dobra je in izvestno doseže svoj namen. S frazami se vzdržujejo tudi naši nasprotniki. Nemško-narodni evangelij je: Bodimo ponosni, da smo sinovi slavne matere velike naše domovine, nje se oklepajmo, bodimo zvesti stražniki ob njenih mejah, upirajmo se nebrzdanemu slovenskemu pohlepju po naši zemlji. Ako dobimo kako majhno drobtinico svojih pravic, takoj zajavkajo ti ljudje : „HaIo ! Slovenci imajo od vlade vže zopet koncesijo! Varujmo si narodno povest!" In nekam obupno melanholičen duh zaveje po vseh teh listih, češ, da Slovence vlada vedno neguje kot svoje gojenčke, nemškemu plemenu pa se godi tolika krivica v ti nesrečni Avstriji. Naši nasprotniki imajo tudi za zgodovino posebne kriterije, ki pa, hvala Bogu, nimajo občne veljave. Sedaj uprav je leto, odkar so njih strankarska glasila po nekem čudnem razlaganju zgodovinskih faktorjev prišla do tega, da smo Slovenci prite-panci iu smo izpodrinili Nemce, pred nami tod bivajoče. Naša vrla „Siidsteirische Post" jim je dobro dokazala, da smo se Slovenci na Štajerskem naselili davno pred Nemci in se razprostirali daleč preko mej sedanje Štajerske, a nas je sovražna sila skrčila na tako ozko zemljišče, da po tem takem pri-tepenci in usiljenci nismo mi, temveč nekdo drug. A kako dolgo bo to pomagalo? Nevednost in zlo bn ost boste menda kmalu zopet iztuhtali tako nezgodovinsko zgodovinsko zanimivost. Prav ugodno sredstvo zoper nas je nemški .Schulverein". To društvo moramo obsojati s pa-trijotičnega stališča, ker dela propagando za veliko Nemčijo, dobivaje iz „rajha" gmotne podpore, s socijalnega stališča, ker pospešuje težnje kapitalistov in židovskih denarnih poteitatov — to sta dr. Lueger in dr. Scheicher v nižjeavstrijskem deželnem zboru nedavno izborno dokazala — strogo je moramo obsojati z narodnega stališča, ker odtujuje naši domovini lastne otroke. Da bi društvo nameravalo to, kar z besedami zatrjuje, namreč nemško odgojo nemških otrok, ne bi mu nasprotovali. Ima pa slabo navado, da ustanavlja nemške šole tam, kjer jih je najmanj treba. Iu da bi napolnilo šolske prostore, lovi slovenskeotroke veliko raje, nego namišljene nemške. Takih šulferajnskih šol imamo na Štajerskem celo kopico. Opasnost je dandanes resna, ko ljudstvo vedno bolj obubožava in država z brezozirno strogostjo zahteva po nekod od kmetov, da zgrade nova šolska poslopja. Ako pridejo ti kmetje takemu agitatorju v roke, ki jim obljublja Bog vč kako podporo od društva, in če ni nobenega svaritelja, ki bi jih opozarjal, da so obljube vedno večje nego dejanja in da takega Jideževega groša ne smejo sprejeti, se je bati, da mu gredo na li-m a n i c e. pravico stoče v ječi; vidiš li zvesto ženo svojo, kako jo ugrablja in odvaja dušmanin, osužene in poturčene otroke svoje; ugrabil ti je li zdivjanec — nasilnež vse, kar si imel, in z nenasičeno roko steza, da bi ti vzel in zadnji ostanek — tedaj seveda jenja ta ukaz Gospodov, tedaj nastopi čas, da se sami branimo z vsemi silami. Starček umolkne. »Culi ste me, deca. Kedor ne misli z menoj, naj ostane — jaz ga odpustim!" „Sli bomo s teboj do zadnjega", zaorijo mnihi. .Druzega se nisem ne nadejal. Sli bomo torej vsi! Na noge tedaj, deca! Predno vzide zora, biti moramo v zavetju. Potovali bomo ponoči, podnevi se pa skrivali. Poznamo pota, gosti gozd. Samo pametni bodimo in oprezni! Ko bi nas zasačili Turki, poginemo ; toda dandenašnji je škoda vsake srbske glave!" Pogleda kvišku . . . .In ti, hram sveti, ki si nas doslej vodil po potih pravičnosti, odpusti, da te ostavljamo — sveta je dolžnost, ki nas kliče! Ako te bo zadela kruta usoda in te najdemo v razvalinah, osvobojeni narod zgradil te bo višje in lepše. Z Bogom!" Starček odhaja. Solzn h očij tiho šepečejo menihi : Z Bogom ! in gredo za njim ... Pri samostanskih vratih čakali so nfinje osedlani vranci. Sedejo n&nje. Ko bi trenil, izginejo v nočni temini. (Konec sledi.) Se manj morališke tendence zasleduje društvo .Siidmark". To uporablja materijelni propad našega kmetskega ljudstva za to, da bi na naši zemlji ugnjezdilo svojih pristašev, med katerimi igrajo važno vlogo narodni renegati. V veliko zadoščenje nam je, da se za to društvo duhovi primerno malo vnemajo. Dasi je podružnica .Maribor" po zimi, kakor običajno, priredila besedo, da bi si utrdila moči in če mogoče nabrala novih, dasi se je pred kratkim osnovala podružnica .Ptuj", vendar se nam ni treba bati. To društvo nas ne bo spravilo v grob. Ko razlagamo zla, ki tlačijo našo narodnost, ne smemo pozabiti pravih ognjišč šovinizma in oholosti nemškonarodnih časnikov. Ti listi smešijo to, kar nam je sveto, našo vero in našo domovino, terorizujejo javno mnenje in v duhovih vzgajajo m r ž n j o do vsega, kar diši po slovenskem. Na čelu teh strankarskih glasil stopa liberalna graška „Tagespost" — novošegna dama. ki se parfumira z vsemi možnimi dišavami, da se ji človek rad že od daleč izogne; v smislu sedanjega časa gladka v besedah in oblastna v vedenju nas tu pa tam brcne prav krepko pod rebra. Za njo predrzno stopa .Deutsche Wacht" — nepoboljšljiva klepetulja, ki se bojevito zavihanih rokavov in polnih ust neprestano zadira na sosed-ščino, katera se ji pa le redko odzivlja, ker vč, da nima resne misli ne trezne sodbe. Potem premišljeno prihaja .Marburger Zeitung" — stara strina, ki nosi na sovinem nosu dobro okovane naočnike; dolga suha brada se ji neprestano trese, ustnice so ji zategnjene v zloben za-smeh in jezik ji sika otrovane besede. Za temi pa šepa .Grazer Tagblatt". Menda mu ne ugaja popolnoma v ti druščini, vendar šepa za njo. _(Dalje Bledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 16. maja. Šlesfei Čehi. Dne 10. t. m. je bil Tešenu shod zaupnikov šleških Cehov, katerega shoda sta se udeležila dr. Hruby in dr. Stratil. Shod je vspre-jel resolucijo, v kateri gledč na sedanji težavni položaj pozivlje ves češki narod, da se združi v stvarno in dostojno opozicijo. Vsako cepljenje slovanskih sil v Šleziji je škodljivo in nevarno; zato je pa treba, da v Šleziji vsi inteligentni sloji prebivalstva delajo z vsemi silami za duševno, narodno, politično in gospodarsko povzdigo naroda. Resolucija protestuje proti krivičnemu postopanju zjedinjene levice proti šleški m Slovanom. Poslanec Swieži se pozivlje, da izstopi iz koalicije, ako bi v njej ne mogel zadosti za narod storiti. V resoluciji se odločno zavračajo poskusi, razdvoiiti Poljake in Čehe v Šleziji, ter se naglaša. da so intertsi Čehov in Poljakov v Šleziji popolnoma jednaki. Poljaki in Cehi morajo že skupno postopati na podlagi jednotnega programa, kateri je izražen v volilnem oklicu iz 1890. leta. — Te besede so jako lepe, ali bojimo se, da ostanejo le lepe besede. Mladočehi bodo spridili vsako tako prizadevanje. Za stvarno in složno postopanje Mladočehi niso, temveč smatrajo za svojo glavno nalogo, delati razpor. Tudi nasprotja mej Cehi in Poljaki krivi so največ Mladočehi, ki so vedno napadali Poljake. S svojo radikalno politiko so Mladočehi se le popolnoma osamili. Turčija in Bolgarija. V Sredcu so silno naudušeni za Turke, ko je Turčija zavrnila vse ugovore carigrajskega patrijarha proti imenovanju bolgarskih škofov in snovanju bolgarskih šol v Makedoniji. Bolgarski oficijozni list .Svoboda" pri tej priliki spominja, da je bolgarski domoljub Rakovski že leta 1867 turški vladi predložil načrt, da se Turčija preosnuje kakor Avstro-Ogerska na dualistični podlagi, kot turškobolgarska država. Bolgarski list misli, da bi taka organizacija, da so jo tedaj Turki vsprejeli, bila okrepila turško državo in najbrž bi ne ailo vojske, v kateri so Torki toliko zgubili. Danes je seveda za Rakovsicega načrt že prepozno, ali ta ist misli, da bi bila možna zveza mej Bolgarijo in Turčijo v skupno obrambo. Odpravila naj bi se carinska meja, v turško vojsko naj se pošljejo bolgarski častniki, da se praktično seznanijo z nalogo, turške meje braniti. V bolgarskih krajih sedanje turške države, naj se ohrani v smislu berolinske pogodbe turškobolgarska žandermerija, vsi višji uradniki imenujejo izmej Bolgarov, v turško vojno jemljo se tudi Bolgari, katere bi vežbali pa bolgarski čast- niki v okviru turške vojne. Bolgarski škofje naj se imenujejo po vseh škofiiah, kjer to zahteva, dve tretjini prebivalstva Na prvi pogled se bode ta nasvet zdel marsikemu čuden, ali če pomislimo, da so ruski listi že tudi priporočali zvezo mej Rusijo in Turčijo proti zapadni Evropi, tudi ta nasvet ni nič strašnega. Bolgari bi si pa i. njim močno utrdili svoje stališče in ob kakem propadu Turčije bi jim bila zagotovljena dedščina turške države. Seveda se ne ve, če bodo Turki vsled svoje nezaupljivosti pritrdili v ta nasvet. Socijalne stvari. Revščina preti Dalmaciji! V .11 Popolo" čitamo dopis iz Zadra, v katerem se opisuje, kakšna škoda preti dalmatinskemu vinogradniku vsled nesrečne klavzule. Od 1,500.000 hektolitrov vina, kolikor ga je na prodaj, se jih je prodalo komaj 300.000. Laško ima še vina dovoij, da za tri leta preskrbi Avstrijo Kaj bo, ko pride trgatev in ko ne bodo imeli kam dejati vina, ker bodo sodi še polni. Ubogi kmetje že zdaj zdihujejo. Jedini dohodek jim je bil iz vina in letos ga ne morejo prodati. Družine, ki so do zadnjega časa še prav dobro živele, v pravem pomenu stradajo; na posodo jemljo kruh, žito — a koliko časa bo to trajalo. Vrh t^ga žuga pa strupena rosa, ki bo zopet požrla ogromno svoto denarja. — Kmet je pač povsod tepen! Dnevne novice. V Lj u bi j a n i, 16. maja. (251etnica šolskih zakonov.) Torej tudi na Kranjskem imamo danes svojo .Scbulgesetzfeier"! Tako beremo danes v uradni .Laibacber Zeitung", da priredi nocoj v kazini .der krainische Lehrer-verein" tako slavnost, katero naš uradni list imenuje .ein patriotisches Fest"! — Za ta .Schul-gesetzfeier" je spisal gimnazijski suplent g. Florijan Hintner vodčn Članek v .Laibacher Schulzeitung", kjer proslavlja moderno šolo in seveda vekoveči — Dittesa. Zanimivo je to, da g. Florijan Hintner v svojem članku nič ne ve o nravno-verskem namenu šolskih zakonov, marveč hoče le .die Keime wahren Menscheuthums in unseren Schuleru zu pflegen". Zvedeli smo, da je .Krainischer Lehrerverein" za to slavnost vabila razpošiljal tudi — slovenskim učiteljem. Radovedni smo, koliko bo tudi slovenskih učiteljev ta večer navzočih v kazini! — Zanimivo je pa to-le- Ljubljanski uradni list imenuje to slavnost .ein patriotisches Fest". Pij IX. imenoval je naš šolski zakon Jeges abominabiles". — Kako, da se goje v moderni šoli .die Keime vahren Menschen-thums", to dokazuje tabela statistične osrednje komisije v zvezku .Oesterreichische Statistik" o mladostnih hudodelnikih. Tam beremo, daje znašalo število teh hudodelnikov od 11. do 14. leta 1889. leta 333, leta 1893 pa 614, torej skoraj 100 odstotkov več. To je vspeh moderne šole v versko-nravnem oziru; v narodnem oziru so za nas vspeh nove šole tisoči slovenski domovini odtujenih mla-deničev in deklet, in kakšni da so vspehi moderne šole sploh, to dokazuje v Avstriji silno napredovanje socijalne demokracije, kateri v oblast pripada največ mladina, vzgojena po načelih sedanjega šolstva! (Slovenska Matica) bode imela jutri ob petih popoludne v mestni dvorani svoj XXIX. občni zbor, na kar opozori še enkrat gospode Matičarje z željo, da se zborovanja mnogobrojno udeležč, odbor. (Dnevni red) seji občinskega svčta ljubljanskega, v četrtek, 17. dan maja 1894. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. II. Volitev župana. Glede volitve župana velja določba § 29. al. 2. občinskega volilnega reda za Ljubljano: .K ti volitvi, katero je zvršiti pod predsedstvom po letih najstareišega občinskega svetovalca, povabiti je vse člane občinskega sveta z dodatkom, da tisti, ki brez veliavnega izgovora ali ne pridejo, ali pred končano volitvijo odidejo, izgube svoj svetovalski posel in tri leta ne smejo biti izvoljeni, in da vrhu tega zapadejo na občinsko korist globi katero sme občinski svet naložiti do zneska sto goldinarjev." III. Volitev podžupana. IV. Volitev sUluih osem odsekov občinskega s\čta. V. Dopolnitveue volitve v direktorij mestnega vodovoda (2), v direktorij mestnega užit-ninskega zakupa (1), v odsek za električuo razsvetljavo (3;, v odsek za kanalizacijo (3), v mestue hranilnice upravni odbor (5 občinskih svetovalcev) in v šolski odbor obrtne nadaljevalne šole (1). (Lega liazionale.) Dne 6. t. m. se je ustanovila podružnica imenovanega laškega društva v Perteoli blizu Cervinjana. Pri ti priliki se je zopet jasno pokazalo, da je namen temu in njemu podobnih društev čisto framasonsk in da je narodnost samo sle-pilna pretveza, da se jih tem več vjame. Iz govora g. Lovisoni.ja navajamo nekaj stavkov, ki bodo. menimo, zadostovali. Govornik je tako-le navduševal svoje žejne poslušalce -.Pokažimo liberalnega duha! kjer je laštvo, tam je tudi liberalni duh. Brez liberalnega duha bi ne bil dal rimski genij tistih čudovitih državljanskih iu političnih zakonov, ki so postale duh vesoljstva. Brez liberalnega duha bi ne bili latinski narodi zorili tistih velikih sprememb društveuih in političnih, iz katerih se je rodila denašnja družba Brez liberalnega duha bi mi tu ne smeli upati. Želim, da se liberalni duh globoko vkoreniui v Furlaniji, da po-bije tisti temni duh, ki se nekaj let sem rad druži z analfabeti in napada druge, rodeč sovraštvo mej sloji, kakeršnega še ni bilo. Napijam poginu mračnjaštva in življenju in zmagi vsega, kar je liberalnega v naši ljubljeni Furlaniji". — Na zdravje, pristavljamo mi, govorniku in revežem, ki morajo tako modrost poslušati, na zdravje v umu iu pameti! Sicer pa moramo tu povdarjati, da so nesm'sli, v Lovisoni-jevem govoru, pristno me.juarodne. Iu kakor jih v Furlaniji govoril Lah, tako jih govori z nebistvenimi spremembami na Češkem Ceh, v nemških krajih Nemec, na Mažarskem Mažar iu na Slovenskem Slovenec. Žalibog je povsod dovolj tudi ljudij, ki tako kvasenje poslušajo in mu še pritrjujejo. Za nadobudno mladež je dobro, če se taki govori zberejo. Za danes priporočamo za v to zbirko poleg navedenega govora še uvodni članek prof. Florijdua Hintnerja v »Laib. Schulzeit." o 25 letnici naših šolskih zakonov, v katerem je še manj mislij, če smemo tako govoriti in še muogo več odločno votlih puhlic. Tudi g. Flori.janu Hintnerju: na zdravje! (Nova brzojavna postaja). V Dobu se je po-četkom tega meseca odprla nova brzojavna postaja. (Iz Velikih Lašč,) 15. maja: Umrla je 14. maja zvečer gospa tukajšnjega g. nadučitelja Pavčiča, ro jena Brodnik, vsled vodenice. Bila je prav pobožna gospa in skrbna mati svoji družini. Pogreb bo v sredo okrog 9. ure. Naj v miru počiva! — Sonienj 10. t. m. je bil tukaj precej dobro obiskan. Živine je bilo mnogo, cena primeroma nizka. Ljudstva sploh ni bilo mnogo, ker je bil isti dan somenj tudi v Sodražici. — Pred kratkim je umrlo dekletce, staro pet let, vsled opekline. Na paši so olroci zakurili, dekletce je prišlo preblizu ognja in kmalu je bila vsa obleka v plamenu; v par urah bila je mrtva. — Toča je pobila precej tudi v naši okolici, zlasti po hribih. Tukaj v dolini bilo je le malo drobne sodre. — Sadja bo po nekaterih krajih le malo, kakor se kaže. Brstja je bilo obilno, pa se ni raz-cvelo, ker je po drevju marsikje preveč gosenčne zalege. (Goriške novice.) Poroča se nam: Nagloma obolel za pljučnico je s. Andrej Jeglič, deželni računar, vrl rodoljub v Gorici. V nedeljo ob '/»2. uri je udau v voljo božjo v Gospodu zaspal. Banjki je vzgojil obilno družino domoljubnih sinov in hčerk. Do zadnjih goriških prepirov je bil odbornik »Sloge". Telesni ostanki se prepeljejo v domačo faro Podbrezje na Kranjskem. N v m. p.! — Župnijski izpit za goriško nadškofijo so delali od 8. do 11. t. m. in dobro prestali čč. gg.: BI. Bevk, kapelan na Mostu, Ant. Tomšič, vikar v Levpi, iu Jurij Vi s in ti n, upravitelj v Museli. — Na bin-koštni ponedeljek je podelil prevzv. nadškof goriški v bogoslovski kapeli subdijakonat gg. četrtletnikom: Cigoj Jos, Knavs Fr., Kreti Iv., Nemec Bogomil, Pavlin Al. (Gorica), Benigar Aleks., Fransin Ivan, Germek Ant., Gustin Fr., Kranz Jos., Sileny Vacl., Sonc Henrik, 2iuk Audr. (Trst). Mouti Valerijan (Porečj, Bonifacič A., Bonifacič Klem , Maricic Iv. (Krk). Isti gospodje dobijo v soboto dijakouat. — Nestanovito vreme v Gorici traja že mesec dnij. Vsled deževja se je že mnogo trtnega zaroda po-izgabilo. Odvisno je sedaj od cvetja, ali ostane še to, kar je. Posebno so trpele žlahtne trte. Posledica teh ujim je, da je vinu cena porasla za 2 do 3 gld. na hektoliter. Tudi črešnje so močno trpele od dežja. Trgovina z njimi je jak6 živahna, cena jim je še vedno 25 do 40 kr. kilogram. — Pogreb blag. gosp. Andreja Jegliča je bil časten. Ude- ležba je bila obilna in odlična. — Popravek. V sobotni številki ima stati, da bode šestero tiskovnih pravd v jednem letu, ne v jednem zasedanju.' (Slovenska zmaga na Koroškem). Iz Celovca, dne 15. maja: Po dolgi borbi zopet slovenska zmaga! Z vso močjo se je pritiskalo v Celovcu, da morajo vse slovenske občine uradovati nemški, in koso vrli slovenski župani v Globasuici, Smihelu, Kotmari-vasi itd. ugovariali takemu nezakouitemu ukazu, ko so se sklicevali na postavne svoje pravice, nalagale so se jim denarne globe, ker so se v uradnih spisih posluževali slovenščine! Sedaj je pa ministerstvo razsodilo o pravdi, ki je imela slov. občina Bistrica obPliberku, da smejo naše občine tudi slovenski uradovati! Slava neustrašenim možem, ki se po tuji sili niso dali upogniti, ki so se odločno borili do zadnjega in ki so tudi z m agal i! Več o stvari še izpregovorimo. (Slavje petindvajsetletnice šolskih postav). In Celovca, due 15. maja : Včeraj so koroški učitelji, zbobnani od vseh vetrov, slavili petindvajsetletnih šolskih postav. Pa šlo je neki prav — jadikovo! Vsaj zastav bilo je vklubu vsem naporom od nasprotne strani bore malo in med temi so seodlikovale — frankfurice !! Več prihodnjič! —m — Društva, (Kat. podporno d r u š t v o v C e 1 j u) priredi prihodnjo nedelio, dne 20. t. m. ob 3. uri popoludne v gostilni »Pri belem volu" (Hotel Koscher) svoj letni občni zbor s tombolo. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. (»Družba d u h o v n i k o v La v a n ti ns k e škofije") razposlala je izvestje za leto 1893. Iz poročila povzamemo sledeče podatke : S koncem leta 1893 dotekla je zopet triletna poslovalna doba za društveni odbor, ter je za predsednika nastala dolžnost, sklicati občni zbor, da izvoli za bodočo triletno poslovalno dobo nov odbor 7 udov, odbor pa izmed sebe novo predstojništvo. V pravilno sklicanem in dne 13. aprila obhajanem občnem zboru so bili za odbornike izvoljeni čč. gg. Auton Hajšek. dekan iu častni kanonik, Lovro Herg, kanonik, Karol Hribovšek, kanonik, prelat msgr. Fran Košar, stolni dekan, dr. Ivan Križanič, kanonik, Fran Ogradi, opat in dr. Josip Pajek, kanonik. V odborovi seji, ki se je ročno po občnem /boru obhajala, je bilo potrjeno staro predstojništvo in sicer: msgr. Fran Košar, predsednik, Lovro Herg, predsednikov namestnik, dr. Ivan Križanič, denarničar in kakor tajnik je bil v odbor poklican č. g. Josip Majcen, konsistorijalni tajnik. Kar zadeva poročilo in račun za minolo leto 1893, smemo in moremo biti Bogu hvaležni za srečni izid gospodarstva. V miuolem letu je doplačalo usta-novnino iu letnino 7, ustanovnino pa 5 udov. Izmed zdaj živečih družbenikov je doplačalo 95 ustn. in letn., 94 pa ustanovnino. Sploh se je vplačalo usta-novnine 543 gld., kar se zamore v primeri z drugimi leti ugodno imenovati. („Ustanovnine" se v ime pristopnine plačuje vsaj 50 gld., potem pa »letoine" po 1 gld.) Tudi kar zadeva izredne blagodatne do hodke, je bilo minolo leto tako srečno, kakor malo-katero poprejšnjih. Iz računa so razvidna imena dobrotnikov in njih darovi, ki znašajo po odštetih potroških svoto 1.023 gld. 13 kr. Vrh tega je postavil pokojni župuik v St. Andražu v slov. gor. Josip Kukovec družbo duhovnikov za glavnega dediča svoie čiste zapuščine; pokojni dekan in župnik škalski, Ivau Šribar, pa za dediča tretjega dela čiste zapuščine. Zastran umrlih udov te ga leta pripomnimo sledeče. Umrli so: Ivau Kr. Kune.j, župnik v Dobovi; vplačal je ustanovnino iu letuino enkrat za vselej iu je preiel dvakrat podporo. Martin Kol en ko, župnik v pokoju; je vplačal ustn. in letu. enkrat za vselej in je prejel devetkrat podporo. Alojzij Urban, deficijent; je vplačal 4 gld. letnine in je prejel dvakrat podporo. Ivan S pen de, deficijent; je vplačal 10 gld. ustn. in 9 gld. letn., in je prejel dvakrat podporo. Mihael Miloši č, župnik pri sv. Benediktu v Slov. goricah, je vplačal takoj pri vpeljavi družbe ustn. iu letn. enkrat za vselej in ni prejel nobene podpore. Ivan Strah, župnik pri sv. Ropertu v Sloveuskih goricah; je ustn. in letn. doplačal in ni prejel nobene podpore. Koncem letam 1892 je družba štela 301 uda. Tekom leta 1893 je pristopilo družbi vseh 15 bogoslovcev IV. leta iu 1 dušni pastir, tedaj za vsem 16 udov. Umrlo pa je v tem letu 6 udov. Štela je tedaj družba koncem leta 311 udov. Se /mirom je blizu 100 domačih duhovnikov zvunaj naše družbe, katere vodstvo zopet z bratov-sko prisrčuo8»jo k pristopu vabi. Nihče namreč ne ve, kaj še pride in kaj ga še čaka; in prav v najnovejšem času so se množili slučaji, da so neudje v hudih stiskah želeli iu prosili podpore, kateri si v zdravih dneh pač niso mislili, da bodo kdaj »Družbe" potrebovali. In ako nas Bog varuje, da sami v tako potrebo ne pridemo, ali ni cem lepše, ako ubogim sobratom pomagamo? Koga bi v srce ne razveselilo, ako povemo, da je družba pri svojem začetku štela 215 udov, da jih šteje pa danes 311 : — daje prenovljena »Družba" koncem leta 1873 od prejšnje podporne »Družbe za doslužence" prevzela 12.200 gld. premoženja, da pa današnje premoženje razkazuje 45.696 gld. 20 kr. avst. velj., 10.600 kron in v goto-viui 2009 gld. 14 kr. iu hram pri toplici na Dobrni v vrednosti 10.000 gld.; — da se je v 1. letu družbenega poslovanja, v 1. 1874, le 7 prošnjikom 460 gld. 30 kr. podpore podelilo, v minolem 1. 1893 pa med 28 prošnjikov že 2180 gld. in da izuašajo vse podpore od leta 1874 do leta 1893, tedaj v 20 letih, razdeljene že veliko svoto 33 591 gld. 23. In ako prvo poročilo za I. 1873 in 1874 s prelepo molitvijo sklene: Naj bi vsemogočni Bog, ki zamore tudi iz malega začetka velike reči izpeljati, to družbo blagoslovil, da bi krepko rasla, veselo razcvetala in obilni sad rodila": ali nisi danes dolžen hvaležno priznati, da je Bog to molitev obilno uslišal, da je bil Božji blagoslov prvih 20 let razviden nad podporno »Družbo duhovnikov škofovine lavantske"? Telegrami. Anarhisti. Bruselj, 15. maja. Poročilo časopisa „Indipend. Belge", da so v Amsterdamu zaprli ruskega anarhista, ki je bežal iz Liitticha po atentatu v cerkvi sv. Jakoba vLiittichu, je napačno. Bruselj, 15. maja. Po Bruselju so po noči razširjevali neki anarhističen manifest. Berolin, 15. maja. Kakor se govori, iztirala je iz Nemčije tukajšnja policija francoskega odposlanika pri kongresu rudarskih delavcev Deffulauxa, kateri se je leta 1886 udeležil nemirov v Belgiji. Dunaj, 15. maja. Cesar je podelil ministroma Plenerju in Madejskemu dostojanstvo tajnih svetnikov. Zagreb, 15. Pod predsedstvom sabor-skega predsednika je bilo posvetovanje deželnih poslancev o nameravanem obisku Budimpešte. Opozicija je sklenila, da ne pojde v Budimpešto in se tudi posvetovanja ni udeležila. Budimpešta, 15. maja. V gospodski zbornici je danes naznanil podpredsednik. Slavy, da je umrl predsednik zbornici baron Vay. Spominjal se je njegovih zaslug za domovino in prestol ter priporočal, da se zbornica korporativno udeleži tukajšn. blagoslav-ljenja pokojnika pozemeljskih ostankov in pošlje deputacijo k pogrebu, ter njegovi družini izreče sožalje. Zbornica je tem predlogom pretrdila in seja se je zaključila. — Truplo se danes prepelje v Also-Zsolcso. Tudi v zbornici poslancev seje podpredsednik spominjal se njega zaslug za obnovljenje ustavnih razmer na Ogerskem. Budimpešta, 15. maja. V večerni konferenci liberalne stranke je vladno stališče pojasnil Wekerle. Ker je zbornica poslancev z veliko večino se izrekla za civilni zakon in je tudi javno mnenje zanj, bode vlada zopet predlogo predložila zbornici poslancev in potem pa se poslužila primernih sredstev, da za-njo dobi večino v gospodski zbornici. Klub je izrekel vladi zaupanje. Kološ, 15. maja. Današnji dan se je zatoženim Rumunom naznanil sklep sodišča, da se zavrnejo ugovori vsled zastaranja. Vsled tega zatoženci napovedo pritožbo ničnosti. Prečitala so so okrivljena mesta spomenice. Bil je precej dolg razgovor o tem, da se mažarski prevod s spomenico ne vjema. Potem je bil Corojanu zaslišan. Zahteval je, da se prečita vsa spomenica Corojanu pravi, da je član rumunske narodne stranke. Udeleževal se ni shoda stranke, na katerem se je govorilo o njenem razširjenju. Sklenjena je pa spomenica že 1887. leta in je on priznal. da jo je sestavljal. Berolin, 15. maja. Kmetijski minister je sklical konferenco, da se posvetuje o vzrokih propada kmetijstva in kako odpora oči. Lizbona, 15, maja. Oflcijalno se potrjuje, da so se pretrgali diplomatični odno-šaji z Brazilijo. Brazilijanski poslanik je dobil nalog, da pojde v Pariz. London, 15. maja. Profesor Henrik Morley je včeraj umrl. Edinburg, 15. maja. Pruski princ Henrik in pa častniki nemŠKega brodovja so ogledali znamenitosti edinburškega mesta. Danes je brodovje odplulo v Bergen. Druga ia pride dne 18. t. m. v Firth ot Forth. Slovenski ceniki. Pred nami leži novi cenik dobro znane tvrdke IG. HELLER. Dunaj, II., Praterstrasse št. 49, ki zasluži, da nanj posebno opozarjamo. — Katalog ima izredno bogato vsebino in je lepo ilustrovan popis vseh strojev, ki si jih je mogoče misliti, in orodij za poljedelstvo. Na 192 straneh nahajamo v njem veliko število novih člankov, kateri utegnejo jako zanimati naše zemljiične posestnike; poudarjati je, da je katalog vseskozi v slovenskem jeziku sestavljen in jako krasno opremljen. Naj si torej naroči vsak oratar ali vinogradar ta novi katalog, ker se pošlje vsakemu, ki se zanj oglasi, brezplačno in prosto poštnine; tvrdka itak sluje po svoji solidnosti in jej torej v tem pogledu ni treba specijalne priporočbe. Ii tniiitiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMDiiiiiiiiiLiiniiituiiiiiiiiniiiiuiuiuiiiiniiiniHinmHm P Spominjajte se .katoliškega sklada' ob raznih prilikah! diuuiiuiuiiniuiiHiiimniiiiiiiimiiiuuuiiiiuiimim Umrli so: 13. maja. Franca Knoblehar, delavka, 20 let Stari trg, štev. 20. 14. maja. Ludovik Ernest pl. Appel, majorjev sin, 4'ja leta, Stari trg št. 3. 15. maja. Andrej Janež, klavec 45 let, Poljanska cesta štev. 25.___ Vremensko sporočilo. a M a Cas Stanje ! Veter ! ! Vreme | Mokrine i ua 24 ur v i mm opazovanja zrakomera t min toplomera po Celtijo 7. u. zjut. 735-4 11-6 sl. sever j jasno 15 2. u. pop. 73V8 224 si. jvzh. oblačno 0-00 9 a. zveč. 735.5 153 sl. zap. j jasno Srednja temperatura 16'4C. za 2'4 nad normalom Tržne cene v Ljubljani dne 16. maja. gl- kr gl- kr. Pšenica, m. st. . . 7 60 Speh povojen, kgr. . Sarovo maslo, ,. . — 64 Rež, „ . . . 5 60 — 78 Ječmen, „ . . . 6 — Jajce, jedno . . . — 2 Oves, „ . . . Ajda, „ . . . 6 60 Mleko, liter . . . _ 10 7 — Goveje meso, kgr. — 64, Proso, „ . . . 5 — Telečje „ „ . — 58 Koruza, „ . . . 5 40 Svinjsko „ „ . _ 66, Krompir, „ . . . 1 60 Koštrunovo ., „ . — 40 Leča, hktl. . . 13 _ Piščanec .... _ 45! Grah, „ . . . 13 _ _ 19 Fižol, .... 8 — Seno, 100 kgr. . . 2 86 Maslo, kgr. . . 98 Slama, 100 „ . . 2 32 Mast, „ . . _ 68 Drva trda, 4 kub. m. 6 20 Speh svež, „ . . — 58 „ mehka, 4 „ „ 4 80 Zahvala. 293 (1) Za mnoge dokaze presrčnega sočutja mej boleznijo in ob smrti naše ljube, dobre matere, oziroma stare matere in prababice gospe Marijo Perflas * za muogobrojno spremstvo pokojnice k poslednjemu počitku, potem za mnoge lepe vence, izrekamo vsem najsrčnejšo in najiskre-nejšo zahvalo. Posebno se zahvaljojemo slavnemu pevskemu društvu „Siavec" za ganljivo petje na grobu. Žalujoči ostali. Orgljarska in cerkvenikova služba župnije sv. Urha v Podgorji pri Slov. Gradcu odda se do 10. junija IS94. Cerkveno predstojniitvo. 270 (3-3) 291 Iide se pod ugodnimi pogoji (3—1) pošten mladenič ki je vajen oerkovnlkovlh, a tudi kmetsklh opravil. Natančneje se poizve Dunajska oesta št. 32. Dobiva se najceneje v podpisani lekarni, ako se naroča &Ž5" po poŠti. Dbald pl. Trnkoczy lekar zraven rotovža v Ljubljani priporoča: s^Kurjeo^csno tinkturo.-«« Bolečine pomirljivo sredstvo pri knrjlh očesih in pri trdi koži na nogi. Ima to prednost, da se s to tinkturo kar s ščetko pomaže bolni del na nogi. — Stekleničica z rabilnim narodom in Sčetko ve'ja 40 kr., tucat 3 gld. 50 kr. Cvet zoper trganje (Gichtgeist) lajša in preganja bolečine v križu, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr., 6 steklenic 2 gld. 25 kr. Marijaceljske kapljice za želodec. — Steklenica 20 kr., 6 steklenic 1 gld., 3 tucati 4 gld. 80 kr. Planinski zeliščni ali prsni sirop za odra-ščene in otroke j raztvarja sliz in lajša bolečine, n. pr. pri kašlju. — Steklenica 56 kr., 6 steklenic 2 gld. 50 kr. Odvajalne ali čistilne krogljice čistijo želodec pri zabasanju, in skaženi želodec. — Škatulja 21 kr., 1 zavojček s 6 škatuljami velja 1 gld. 5 kr. Vsa ta našteta in vsa druga zdravilna sredstva se dobijo v 292 1 lelcanii Ubalda pl. Trnkoczy-ja v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo. tt tt * tt i * * tt tt tt Zaradi prezidanja in izpraznenja mojega prodajalničnega prostora v Grlediških ulicah h t. 4 v hiši gospoda Josipa Lenoeta f„Frl belem volku") bode od 28. dne aprila, do 23. maja mojega stekla, porcelana, beloprstenine in razkošnega blaga, zrcal, podob, okvirjev, petrolejskih svetilnic po neznansko nizkih cenah. Vsled tega se bode tudi v moji drugi prodajalnici 11 m Marijinem trgu štev. 4 nasproti frančiškanski cerkvi vse blago prodajalo po znižanih cenah, dokler se ne odpre nov prostor. Velespoštovanjem Julij Klein v Ljubljani. 256 12-8 K i K K i K i g K K š K K K š K Naznanilo in priporočilo. Podpisanec si usoja prečastili duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu najuljudneje naznaniti, da je dne 8. t. m. prevzel giititoo; ,Pri fiiaittf ua sv. Jakoba trgu ter se priporoča cenjenim gostom z zagotovilom, da bode točil najboljše pijače, imenoma štajersko in dolenjska vina, mengiško marčno pivo, in da bode skrbel za dobro kuhinjo po kolikor možno nizki ceni. Naznanja tudi, da je gostilna vsa prenovljena in da so takisto sobe za tujce povsem osnažene in renovirane. Ob enem naznanja tudi, da bode v četrtek dne 17. maja otvoril veli občno znani senčnati in jako mm\ vrt. Priporočujoč se, čast mi je beležiti z največjim spoštovanjem 290 i-i Avgust Weixl. F. A. SARGr-OV SIN & Cie. Prva in najstarša tovarna za stearinske sveče v Avstro-Ogerski. C. in kr. dvorni zalagatelji rOTil Milly, miznih, baroknih. Dobe se povsod. Uvedenje fabrikacije Avst. - Ogerski Iznajdba glicerinskih mil itd. po F. A. Sarg-u 1858. Iznajdba in uvedenje „Kalodonta" 1887. Ustanovljena po Ad. de Milly leta 1837. Trideset renesance, stožčastin in votlih sveč; Milly-nočnih !JBF~~ Zahtevaj Izrecno SABO-ove Mllly-sveče. ~3ifH2 Pisarna: Dunaj, IV., Schwindg. 7. sveč. voščenih 288 6-1 božičnih sveč i. t. Dobe se povsod. d. .>- "t ■ ' <"'" " ii u a j Ii a b o as a. 53 Dne 16. maja. Papirna renta 5*. 1*5% davka . 98 Srebrna renta 16% davka . . 98 Zlata renta davka prosta 120 t % avstrijska kronina renta. 200 kron 97 Akcije avstro-ogerske banke. t-iOO gid. 999 Kreditne akcije", 160 gld............3>5 London, 10 funtov stri. , , U'5 Napoleondor (20 fr.)..........9 Cssarski cekini ... 5 Nemških mark 100 . 61 Dne 15. maja. « j Ogerska ziata renta 4i 1 <» ž e ti i li jj 1 ti v n i e.