OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
bvršujemo nakoTnhie tiekoTln«
AKO PRAV
EQUALITY
neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki
ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Com*#pcW Printing of All Kind,
LETO XXXVII.
CLEVELAND. ОШО, TUESDAY (TOREK), AUGUST 3, 1954
ŠTEVILKA (NUMBER) 146
KASTELIC
jj^i ° ^gotrajni bolezni je prevod'	v Warrensville za-stel'^ onemogle Joseph Ka-joč'^' star 73 let, stanu-jg 3^^921 Holmes Ave. Doma ske ' Stična na Dolenj-odkoder je prišel v Ame-
Z 2IVE2EM SMO PRESKRBLJENI, CENE -V BISTVU ISTE
WASHINGTON, 2. avgusta—Kljub izredni suši, ki je skoraj rekordno zadela posamezne ameriške države, kmetijsko tajništvo federalne vlade trdi, da bistvenih sprememb tako glede količine živil, kakor cene istim ne bo. Pojav je isti kot ga je kazala*
(1,
9Ц
kakimi 50 leti. Bil je ^ Jruštva Mir, št. 142 S.N.P.J. zapušča brata Antona, ® in druge sorodnike. Po-vrši v sredo zjutraj ob
9.30 Ur- ■
ko-	pogrebnega zavoda
cer/ Cvetek, 478 E. 152 St., v
Hol Marije Vnebovzete na
Ijxv Ave. in nato na pokopa-
^ Calvary
LKVSTEK
zjutraj ob 1. uri je pre-Uv ^ svojemu domu Mary ђд f stara 83 let, stanujoča i; g E. 66 Si. Doma je bila ^al{ ^fjBŽice. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod. Po-°sti bomo poročali jutri.
^	SKEBE
Vel	Calif., kjer je ži-
I'aj	šest let, je umrl vče-
Sijg, zjutraj poznani Charles ^ЈИо	dolgo let vodil trgo-
2 železnino na Waterloo I Clevelandu. Star je bil 75 ^fah več let bolan. Žena je umrla pred 13 leti. V i(j Л °^niji zapušča sina, sinaho četw^'^ ^^uka. Pogreb se vrši v zjutraj.
^^kaj draginja?
Pqj^SHINGTON, 3. avgusta— ■^ice	odbor spodnje zbor-
da ^,^.^®znega kongresa poroča,
Padli
Jq
Pri
k^ub
^'skih farmerjev občutno pa so cene, katere mora-
9(ђе--Г" temu, da so dohodki
ameriške gospodinje
^^hrirfi bile takrat, ko so bili je farmerjev visoki. Slika
je	živeža celo viš-
odki
Od	povedano tale;
ttigj,. Gta 1951 so dohodki far-"nazadovali za 18.8 od-cene živilom pa so od o^5t leta napredovala za 1 Kongresni odbor trdi, Pol v ta nezdravi gospodarski cj 2 v. J odgovorni prekupčeval-kar očitno pomeni, da katgj, gospodarsko pravilo, na Jiil^i se sklicujejo zagovor-ga h^j^Ofitroliranega svobodne-, ђајо )Gtništva, da se cene rav-zahtevi in zalogi, v tem
sicer ameriška zgodovina. Združene države so ena država, ki sestoja iz 48 posameznih držav. Posamezne države kot na primer Ohio, niso več prave države, marveč je ta naslov bolj zgodovinski. V gospodarskem oziru je važno to, da ni notranjih carinskih omejitev, ko gre blago iz ene države v drugo. Vse države niso hkratu prizadete po kaki vremenski katastrofi. Kar kateri manjka, pride od drugod.
Kmetijsko tajništvo, ki je izvršilo splošni pregled o gospodarskem kmetijskem položaju v Združenih državah, navaja, da bo to leto še več svinjskega mesa, maščob, teletine, perutnine na trgu, kakor pa jo je bilo lansko leto. Mali upadec se bo čutil pri jagnjetini in bravini (mutton).
Ker bo kupna moč Amerikan-cu v bistvu ostala ista, bo ostalo tudi povpraševanje po blagu na isti višini. Cene živilom znajo celo pasti.
Zanimiva je ugotovitev federalne trgovske komisije, zakaj je poskočila cena kavi. Komisija je prišla do zaključka, da ta visoka cena gospodarsko ni upravičena in ni posledica železnega zakona o ponudbi in povpraševanju, torej čim več blaga na trgu, tem nižje cene, čim manj, tem višje, marveč, da je visoke cene kavi povzročila trgovska špekulacija. V ozadju so trgovske družbe, ki delajo s previsokim dobičkom.
Komisija je mnenja, da mora tem verižnikom s kavo stopiti na prste ameriški kongres, ki naj nad trgovino s kavo uvede strogo kontrolo. Tudi nad borzo s kavo naj se postavi federalna kontrola. Torej ne drži, da gre za manjše pridelke kave v južnoameriških državah, gre le za špekulacijo.
ne deluje. Zakaj?
sta v spremstvu Mr. ~®vstika obiskala našo tis-in Mrs. Frank in Rose iz St. Catherines, Ont., sla	sta to pot prvič pri-
°bisk v našo metropolo. Cat,* ®ta z Mr. Joe lie iz St.
^г,
PIKNIK KLJUB STAVKI
Družba Goodyear Tire Rubber Co. v Akronu je priredila v Euclid Beach Parku v Cleve-landu piknik za svoje delavstvo. Delavstvo imenovanega podjetja je na stavki. Podjetje je piknik priredilo kljub stavki. Najavilo je celo ogromno udeležbo, ker je delavstvo, ki ni na straži, itak prosto.
Vojaštvo je potrebno
WASHINGTON, 2. avgusta— Po drugi svetovni vojni je imela ameriška kopna vojska 1,600,-000 vojakov pod orožjem. Vojaško poveljstvo je še lansko leto sklenilo, da se bo ta številka postopoma skrčila za eno tretjino. V letu 1955 naj bi bilo pod orožjem še kakih 1,100,000 vojakov, to število pa bi se v naprej zmanjševalo, kakor bi bile pač potrebe. Gre le za kopno vojsko. Vojaško poveljstvo je sedaj sklenilo, da število kopne vojske ne bo znižano po prvotnem načrtu, ker so razmere na Daljnem vzhodu, sploh v Aziji, še vedno nejasne. Skupna ameriška oborožena sila šteje trenotno tri milijone vojakov.
Konfuzni svet
LONDON, 3. avgusta—Na krovu poljske ladje je odpotoval iz Londona 26-letni ameriški znanstvenik dr. Joseph Cort iz Bostona. On in njegova žena sta zaprosila in dobila politični azil v Češkoslovaški. Ko se je mladi znanstvenik nahajal v Angliji, je bil pozvan, da se prijavi domov za vojaško službo. Pozivu se ni odzval, nakar mu je Anglija prepovedala nadaljno bivanje, ker ga ni smatrala za političnega pribežnika.
Z isto poljsko ladjo, ki je odpeljala dr. Corta in ženo za železno zaveso, pa je prispel v London neki Poljak z imenom Anton Klimovicz, ki se je tajno vkrcal na ladjo, da najde pribežališče v zapadnem svetu. Ko so o njem zvedele britanske oblasti, so poslale svoje organe na krov ladje, ga vzele s seboj in mu dovolile bivanje v Angliji kot političnemu pribežniku.
TUDI—PLODOVIT ROD,
PHILADELPHIA, 2. avgusta —Martin Sweigart je umrl v starosti 103 let. Pri njegovem pogrebu je bilo bližnje in daljno sorodstvo. Pokojni Sweigart je zapustil hčer in štiri sinove, 29 vnukov, 59 pravnukov in 43 pra-pravnukov.
Zdravnik v civilu
Po dveletni službi z ameriško mornarico, se je vrnil v civilno življenje zdravnik JameS Nou-sek ml. Takoj po vrnitvi je nastopil službo v patološkem oddelku clevelandske klinike.
Iz bolnišnice
Poznana Mrs. Ivana Martin-čiž se je vrnila iz bolnišnice na svoj d,om na 5919 ProsSer Ave., kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem za cvetlice, kartice in darila, ki jih je prejela, kakor tudi za obiske. Prijatelji jo sedaj lahko obiščejo na domu
ki ima tu sorodnike.
-------------
6t, 7 kjer se nahaja že 26
a^er vodi brivnico v St.
obiska tu, se naha-68*^ Mary Ivane na 1099 tri j g Upamo, da bodo vsi
r
odnesli od tu najlepše spo-

St T
žop^t ' ^ke's bolnišnico seje IO724 Mr. Frank Pugely iz ^eigh^ ^y^outh Ave., Garfield St. Ohio. Nahaja se v sobi ^eli^ obiski niso dovoljeni.
skorajšnjega okre-
NEMŠKI GOSPODARSKI IMPERIALIZEM
BONN, Nemčija, 2. avgusta —Posebna nemška delegacija je z letalom odpotovala v japonsko prestolico Tokio. Z Japonci se bo pogajala o splošni trgovinski pogodbi med zapadnonemško republiko in med Japonsko. '
(Radi nemške trgovinske ekspanzije so vznemirjeni izvozniki v Veliki Britaniji. Velik Britaniji se očita, da izvaža, ker ima redne diplomatske odnosa je s Kitajsko, v slednjo tudi blago, ki naj bi bilo strateškega pomena. Angleži se tega očitka branijo in ka-
žejo na Nemce, na katere se ne pazi, ko izvažajo na Kitajsko. Angleži so prišli na dan s po datki, da so zapadni Nemci izvozili samo v letu 1953 toliko vsakovrstnega blaga, tudi strateškega, kolikor Anglija v letih 1951 do 1953 skupaj! Združene države podpirajo nemško gospodarstvo. Amerika naj ve, tako ji predočujejo Angleži, kaj se vse godi z njeno gospodarsko pomočjo Zapadni Nemčiji, to je da nemška trgovina spodriva druge trgovine z mednarodnega trga.)
POMOČ TUJINI—
SAMI PA NA DILCI . . .
Winston Churchill je ob priliki ne zadnjega, pač pa prejšnjega obiska Amerike nastopil z govorom na skupni seji senata in spodnjo zbornice. Takrat je dejal, da ni prišel v Ameriko po denar, marveč po jeklo. Amerika naj Veliki Britaniji pomaga z materialnimi dobavami.
Ameriške milijarde so se v obliki pomoči v prvi vrsti Evropi po končani zadnji svetoxTii vojni naraxTiost eipale. Materialno pomagati, s tem pa oilvrnitl komunizem. Tako se je opravičevala amerišlta pomoč tujini.
V Ameriki je delna brezposelnost. Prizadete sta industriji jekla in tekstila. Kako je pa z jeklom recimo v Evropi?
Glasilo ameriških jeklarn potrjuje, da evropske je-klarne delajo s sto procent-no kapaciteto, ameriške pa le z izrabo te kapacitete do 64 odstotkov! Ameriške je-klarne se že bojijo uvoza evropskega jekla v Ameriko. Najnovejša tolažba je v tem, da so tam v Evropi dvignili ceno jeklu, to dejstvo pa naj bi pomenilo, da bo evropsko jeklo s to ceno v Ameriki manj konkurenčno sposobno.
Naj ne mislimo, da se v Ameriko ne uvaža! Nekaj vzgledov:
Leta 1949 se je uvozilo v Ameriko 8,1000,000 ur, leta 1953 že 13,^00,000.
Kolesov leta 1949 16,000, leta 1953 593,000, predvsem Iz Anglije.
Dvokolesnih motorjev leta 1949 5,000, leta 1953 že 15,000.
Rokavic leta 1949 3,800,-000 parov, leta 1953 13,300,-000 parov.
Šivalnih strojev leta 1949 232,000, leta 1953-1,000,-000.
Pisalnih strojev leta 1949 26,000, leta 1953 k 74,000.
Ali to uvoženo blago ne dela močne konkurence ameriški produkcije? In čt'* bi se produciralo doma, koliko več delavstva bi bilo zaposlenega!
Veselje v Egiptu-upanje v Washingtonu, da se bo Egipt približal Ameriki
AMERIKA BO DALA EGIPTU STO MILIJONOV DOLARJEV
WASHINGTON, 2. avgusta—Po poročilih iz Caira v Egiptu trajajo velike manifestacije še naprej. Egipt je končno postal dejansko svoboden, ker ne bo na njegovi zemlji tuje oborožene sile! Predsednik vlade polkovnik Nasser je junak dneva. Sicer ne javno, vendar se poluradno priznava, da je prišlo do britansko-egiptske pogodbe, da odidejo iz Egipta angleški vojaki, na pritisk Amerike. Amerika pa se je istočasno obvezala, da priskoči Egiptu na pomoč.
40-letnica poroke
Splošno poznana Mr. in Mrs. Frank in Anna Jakšič iz 6111 St. Clair Ave., sta 25. julija slavila 40-letnico njunega zakonskega življenja na domu hčere in zeta, Mr. in Mrs. Victor Drobnič na 1030 E. 61 St. Slavljenka izhaja iz znane Grdinove družine, ki vodi Grdina Bridal Shoppe na omenjenem naslovu. Sorodniki in prijatelji jima želijo vse najboljše, da bi zdrava dočakala zlato poroko!
V zvezi s to pogodbo in na-'^ stalim položajem imajo v presto-1 lici pred očmi dvoje dejstev;
Prvič, da bo treba priskočiti Egiptu gospodarsko na pomoč. V prvi vrsti z ameriško vojaško pomočjo oborožiti egiptsko armado. V Washingtonu trdijo, da bo dala Amerika Egiptu te pomoči v naslednjih 18 mesecih v vrednosti $100,000,000.
Drugič—Egiptu je pomagati tehnično, da se tam z ameriško pomočjo gradijo železnice, ceste in dobi Egipt dobra komunikacijska sredstva.
Tretjič — utrditi medsebojne politične in vojaške zveze. Posebna vojaška strokovna komisija je že odšla v Egipt.
Egipt—Arabci in Judje
Gre pa tudi za važne mednarodne posledice, ki se bodo pojavile na Srednjem vzhodu sploh.
Ko je nastajala v Palestini judovska država Izrael, se je temu rojstvu uprl arabski svet z orožjem. Pomagal je tudi Egipt. Bilo je to v dobi, ko je bil v Egiptu še kralj Farouk. Egiptska vojska je bila tepena. Pred dvemi leti je nastal v Egiptu državni udar, voditelja tega udara pa sta bila vojaka Naguib in Nasser. Prvi je sedaj predsednik republike, drugi jc predsednik vlade. Opozicija zoper Farouka je temu očitala, da je s svojim ko-ruptnim vladanjem kriv na porazu egiptske vojske. Farouk je bil pregnan. Egipt živi v novem državnem življenju, v njem pa je močan nacionalni povdarek. To je eno dejstvo.
Ko je prevzel v Washingtonu vodstvo državnega tajništva, z drugimi besedami ameriško zunanjo politiko v roke sedanji državni tajnik John Foster Dulles, je naglasil veliko spremembo v zunanji politiki do Srednjega vzhoda. Demokratom je očital, da so preveč podpirali Jude v Palestini, ki so kljub svojemu majhnem številu dobili več ameriške pomoči, kot pa milijonski sosednji Arabci. Dullesova politika je bila torej ta, da bo bolj gledal na Arabce, kot je to bil do sedaj slučaj!
Nacionalistično gibanje v Egiptu je voda na mlin arabskega nacionalizma. Kako daleč bo šel Washington s podporo Egiptu in Arabcem, da ne odbije Judov v Palestini in kako daleč bo mogel iti, to pa spričo precejšnjega vpliva, ki ga imajo Judje v Ameriki na ameriško zunanjo politiko, to je vprašanje.
■C>000000000000000<-'
Vile rojenice c
Igra S Havaji in Aljasko
WASHINGTON, 2. avgusta— Smatra se za gotovo, da Havaji in Alaska to leto,ne bosta pri-puščeni kot sestavni del ameriške republike k Ameriki. Razlogi so politični. Havajsko otočje glasuje republikansko, dočim so na Alaski demokrati v premoči.
Oboje ozemelj', ki nosi v pravnem pogledu naslov "ameriški teritorij," ima v Washingtonu svojo delegacijo. Pri volitvah na Havajskem otočju je bila izvoljena za delegatinjo tega teritorija republikanka Betty Farring-ton, ki je dobila 43,247 glasov, njena demokratska protikandi-datinja pa 19,590 glasov.
Vprašanje Havajev in Alaske je združeno in tako gre bitka med demokrati in republikanci. Demokrati nasprotujejo Hava-jem, republikanci pa Alaski, ker se ena kakor druga stranka boji republikanske, oziroma demo-ratske pomnožitve v kongresu.
Krožek št. 3 P. S.
Redna seja krožka št. 3 Progresivnih Slovenk se vrši v sredo zvečer ob 7.30 uri v Ameriško jugoslovanskem centru na Re-cher Ave. Seja ]e važna radi piknika, ki se vrši 5. septembra na farmi S.N.P.J. Prosi se vse članice, da se udeležijo.
Pozdravi
Pozdrave iz sončne Californi-je, kamor se je podala na par tedenski obisk, pošilja Mrs. Anna" Nagode iz 15860 Corsica Ave. Tam bo obiskala svoji sestri in njih družine, ki bivajo v okolici Santa Monica, Calif. Želimo ji mnogo razvedrila in obilo zabave!
ZADNJE VESTI
Skoraj vsa Amerika so jo ohladila. Razon juga, Texa.sa in sosedov, so dobili drugod dož in so za nadaljno dni napovodujo še naprej deževno vreme. V Cle-volandu samem bo danes najvišja temperatura 82 stopinj, najnižja zvečer pa 60 st4>pinj. V okolici Ohio bo nekaj dežja in bo dež verjetno zajel tudi Cleveland.
V aferi zdravnika Sheppard sta bila včeraj važna dva dogodka. Prvi jo bil ta, da je bil zdravnik prepeljan v mostno Indnico, kjer so ga pregledali štirje zdraMiiki. Gre za njegov vrat. Zdravniki so ugotovili, da praske na vratu niso nič posebnega. Drugi moment pa jo bil ta, da jo zdra\Tiikova obramba začela s pritožbami. Njegov advokat se jo pritožil nii višjo sodišče, češ, da je bil zdravnik Samuel Sheppard aretiran na nezakonit način.
CELO MESTO ENA BEZNICA!
Tetica štorklja se je oglasila 29. junija pri Mr. in Mrs. Cassi mir Mack na 1362 Belrose Rd. in jima pustila krepkega sinčka-prvorojenca. Tako sta postala Mr. in Mrs. Frank Mack zopet stari oče in stara mama.
Čestitamo!
PHENIX CITY, Ala.. 2. avgusta—Dne 18. junija letošnjega leta je bil umorjen Albert Patterson, ki se je potegoval za me-sto*državnega tožilca. V svojem volilnem programu je imel tudi točko, da bo mesto očistil korupcije in zaprl številne lokale, v katerih se je vršila prostitucija, so se igrale nedovoljene igre in podobno. Morilca še niso dobili.
Mesto Phenix City je splošno na slabem glasu. Začela se je velika akcija, da se postavi nova občinska uprav, ki bo mesto očistila in mu vrnila nazaj dobro ime. Med prvimi, ki ]e bil aretiran, je bil mestni župan Elmer
Reese, kateri je bil sicer spuščen na svobodo, moral pa je položiti kavcijo $3,000. Poleg župana so odstavili številne uradnike, tudi med policijo, ki so na sumu, da so v mestu, ki je bilo leglo "goljufije, korupcije, ustrahovanja, podkupovanja, prostitucije, ne dovoljenega igranja," v kateremkoli oziru soud.eleženi. Porota je sklicana za 9. avgust.
Gre za prvi slučaj v ameriški občinski politiki, da je vsa občinska uprava z mestom vred na slabem glasu in da je bil mestni župan kot korupten tudi sam klican na odgovornost.
v Washingtonu je predsednik Eisenhower podpisal zakon, ki ga je sprejel ameriški kongres o gradnji hiš s federalno podporo. Kongres je dovolil, da se s to podporo gradi v Imdočem računskem letu, torej po jiUiju 1954 do jtdlja J95f), 35,000 hiš.
V aferi McCarthy je senat ubral neko srednjo pot. Poleg obtožb senatorja Flandersa, so zoper McCarthya dodali svoje obtožbe tudi demokratje in neodvisni senator Morse. Flander-sova resolucija se je morala umakniti drugemu kompromisnemu predlogu. Sestavil se bo posebni odbor senata, ki bo obstojal iz šestih članov, treh demokratov in treh republikancev, ki naj preišče obtožbe zojier McCarthya. Smo tako pred durmi nekega novega procesa, kakor je bila znana razprava McCarthy-Stevens.
Včeraj so nastopili v Guate-mali kadetje redne vojske, kakih 1,000 po številu, zoper narodno osvobodilno vojsko, ki je dala sedanjemu predsedniku Armasu položaj predsednika republike. Kadetje so zahtevali, da se ta osvobodilna vojska sedaj razpusti. Prišlo je do krvavih spopadov in je bilo na eni kot drugi strani 12 vojakov ubitih, več pa ranjenih. Danes se je zahtevi kadetov udala vlada in je vojsko, ki je udrla v Guatemalo iz Hon-durasa ter vrgla bivši komunistom naklonjeni režun, razpustila. V deželi vlada mir.
Iz New Delhi v Indiji je prispela vest, da je italijanska gorska ekspedicija zavzela v pogorju Himalaje drugo najvišjo goro sveta, kamor ni do sedaj še nihče stopil, goro Austin.
SLOVAR V 80 JEZIKIH
WASHINGTON, 2. avgusta— Sovjetslist list "Pravda" je objavil, da se v Sovjetski zvezi tiska slovar v 80 jezikih. Stroški bodo manjši, kakor pa so stroški, zvezani z produkcijo velikega bombnika na daljše polete. Današnji čas je poklican, da ne bojujemo prave vojne, marveč vojno za človeške možgane—pravi "Pravda." Amerikanci priznavajo, da takega podjetja v Ameriki ni in izdajamo slovarje kvečjemu v dveh ali treh jezikih.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEndcrson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and TMail in Cleveland and Out of Town-(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year-r-{Za eno leto)__________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev) ___________________________________
For Three Months—(Za tri mesece) ________________________________
-$10.00 - 6.00 - 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto)______________________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)________________________
For Three Months
-(Za tri mesece)
_______$12.00
7.00 _____ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
TO JE POLITIČNA IZOBRAZBA!
Ob priliki glasovanja v angleški spodnji zbornici, ko je šlo za novo pogodbo med Veliko Britanijo in Egiptom, da se umaknejo angleške čete iz območja Sueza, so se pokazali zanimivi rezultati kot posledica glasovanja. Za zunanji svet morda celo kot neko iznenadenje. Laboristi, ki so sicer v opoziciji, so glasovali za pogodbo in s Churchillom, ki je to pogodbo pripravil, del konservativcev, torej pristašev stranke, kateri načel ju je isti Winston Churchill, pa je glasoval proti pogodbi, s tem pa tudi proti šefu svoje lastne stranke.
V Veliki Britaniji vlada parlamentarni sistem. Velika Britanija je mati parlamentarizma. Ta se je začel tam in pravilno razvijal samo v Veliki Britaniji. Parlamentarizem pa pomeni večino tistih, ki predstavljajo javno življenje. Večino poslancev v parlamentu in končno prav navzdol, večino volilstva. Kdor ima večino za seboj, ta vlada, kdor je nima in če je na položaju vlade, mora odstopiti.
Za britanske laboriste je bila dana najlepša prilika, da vržejo Winstona Churchilla, pa prevzamejo sami vlado. Ce bi šla britanska laboristična stranka strnjeno kot opozicija zoper Churchilla skupaj z nezadovoljneži konservativci, bi Churchill dobil nezaupnico in bi moral iti. Posledica bi bila, da,bi angleški dvor pozval vodjo opozicije, konkretno Clementa Attleea, naj sestavi vlado. Ce bi ta ne imel v spodnji zbornici zadostne večine, tudi ne z dobrohotno podporo poslancev izven delavske stranke, bi bil parlament razpuščen in razpisane nove volitve. Clement Attlee ni hotel izkoristiti položaja in zakaj ga ni?
Eden od vzrokov je pač tudi ta, da kmalu poteče živ-Ijenska doba sedanjega parlamenta in bodo itak razpisane nove volitve. Ta razlog pa gotovo ni bil glavni, če ni hotel Clement Attlee z drugimi socialisti na vlado. V vseh drugih državah, kjer naj vlada tudi tako imenovani parlamentarizem, bi se bilo to zgodilo. Opozicija ruje zoper obstoječo vlado ravno ker je opozicija in hoče iz opozicije za vsako ceno na vlado. Kar je sedaj na vladi, je vse slabo, kar bo z opozicijo v bodoče na vladi, bo vse dobro. To se dogaja po državah izven Velike Britanije. Odtod tudi pojav velike politične razruvanosti in zmedenosti, pa tudi pojav velikih notranjih neuspehov. Ne tako v Veliki Britaniji.
Predvsem je britanski socialist v prvi vrsti Britanec in šele potem pristaš gotovega gospodarskega sistema. Kot tak gleda tudi s svojo stranko na skupne britanski interese, ki so končno tudi njegovi. Odtod pojav gotove politične tradicije, s katero ni hotela prelomiti v vsej radikalnosti niti socialistična stranka.
Clement Attlee pa se v ostalem ni mogel preveč pritoževati nad vlado Winstona Churchilla. V kolikor je Clement Attlee socializiral," je v glavnem pustil socializi-rano tudi Winston Churchill. Je bilo nekaj izjem, predvsem v transportu in jeklu, pa tudi v teh dveh panogah britanskega gospodarstva se še vedno vozi po starih ko-lesnicah. Ni namreč kupcev, ki bi odkupili delnice!
Povdarek je na britanski zunanji politiki. Značilno je, da se tudi v tej točki strinjajo po večini konservativci in strnjeni socialisti. Britanci so spoznali, da je kolonijal-no gospodstvo po drugi svetovni vonji propadlo in odšlo v zgodovino kot nekaj, kar sedanjemu času ne odgovarja več. Churchill sam se je celo odrekel kakim drugim voja- j škim bazam, ki so spričo modernega orožja, predvsem' atomskih bomb, zgubile na svoji veljavi in pomenu, same na sebi pa so predrage za državno blagajno. Clement Attlee pa je naravnost rabil izraz, da je kolonijalna ideja "obsoletna" zapadla preteklosti in da gre v modernem življenju držav in narodov za drugo idejo, da se odslej naprej pogajajo z drugimi državami in narodi kot enakopraven z enakopravnimi. Vsekakor politični program, ki bo vsaj z angleške strani v bodoče mnogo prispeval k zmanjšanju napetosti in k miru.	L. C.
PRISPEVKI ZA PODGRAJSKO CERKEV PRI ILIRSKI BISTRICI
ST. MARYS, Pa.—Za Podgraj-sko cerkev pri Ilirski Bistrici, za katero je prosil tamošnji župnik Grl j, se je nabralo prostovoljne prispevke od sledečih rojakov in rojakinj. Nabrala je Mrs. Frances Hrvatin iz Lewis Run, Pa. Prispevali so:
5o $20: Mrs. Frances Hrvatin in Mrs. žužek iz Kane, Pa.
Po $5: Mrs. Helen Rolih, Mr. in Mrs. Martin Vičič, Port Allegheny, Pa., ter Mrs. Johana Simčič.
Po $1: Mrs. Fannie Bizjak in Mrs. Rose Kaljuža.
Skupaj nabrala $57.
V	Clevelandu, Ohio, je nabral Mr. Frank Iskra skupno $76. Prispevali so:
Po« $10: Mr. Joe Jaksetič in Mr. in Mrs. Louis Bezek.
Po $5: Mr. in Mrs. Ludwig Prosen, Mr. in Mrs. Mike Hrvatin, Mr. in Mrs. Joe Hrvatin, Mr. in Mrs. John Hrvatin, Mr. in Mrs. Louis Hrvatin, Mr. in Mrs. Frank Iskra, Mr. in Mrs. Rudy Tibijash, Mr. in Mrs. John Bost-jančič.
Po $3: Mr. August Bolka.
Po $2: Mrs. Mary Paulovich v Barbertonu, Ohio, Mr. Frank Malovrh V Barbertonu, Ohio, Mr. Jim Baričič v Kenmore, Ohio, ter Mr. Mike Doič v Glass-port, Pa.
V	Clevelandu je nabrala Mrs. Jennie Hrvatin $13. Prispevali so:
Po $5: Mr. Mike Poklar, Mrs. Jennie Poklar.
Po $2: Mr. in Mrs. Anton Princ.
Po $1: Mrs. Rose Bergoch.
Torej v Clevelandu sta Mrs. Hrvatin in Mr. Iskra nabrala skupno $89. Od te vsote je Mrs. Jennie Hrvatin kupila blaga za cerkveno opravo v vrednosti s poštnino vred $79.56. Ostalo je v gotovini $9.44.
Dalje so darovali sledeči:
Po $20: Mrs. Mary Rolih iz St. Marys, Pa., ter I^r. in Mrs. Frank Maljovac v Kane, Pa.
Po $8: Brata Tom in Frank Jaksetič v Crosby, Pa.
Torej skupno z preostankom od Mrs. Jennie Hrvatin, in vsoto $57, ki jo nabrala Mrs. Frances Hrvatin ter zadnji prispevki, znaša skupno $114.44, katero vsoto sem odposlal župniku.
V imenu župnika se vsem prispeva teljem toplo zahvaljujem in priporočam, da bi še naprej kaj več nabrali, da se tam popravi porušeno cerkev.
Enako se najlepše zahvaljujem tudi Mrs. Mary Ulj an v Kane, Pa., za uslugo, katero je naredila.
Pozdravljeni vsi darovalci in nabiralci!
Math Shusler,
467 W. Mili St., St. Marys, Pa.
Redna seja na prostem
EUCLID, Ohio—Sporočam članom društva Euclid, št. 29 S.D.Z., da se vrši prihodnja redna mesečna seja v nedeljo\ 8. avgusta ob 2. uri popoldne pri Joe Mačerolu na 26525 Chardon Rd., in sicer na istem mestu, oziroma prostoru, kot se je vršila zadnja prireditev na 27. junija.
Seja bo kratka, po seji pa bomo balinali in imeli prosto domačo zabavo. Za jesti in piti bo tudi preskrbljeno. '
Zadnja prireditev je izpadla izvrstno v vseh ozirih in upam, da bo tudi sedaj. Upam, da bodo prišli na to sejo in zabavo tudi tisti člani, ki se niso udeležili zadnjič, in da boste pripeljali s seboj tudi svoje prijatelje. Prijazno se pa vabi tudi ostalo občinstvo, da nas poseti in se nam pridruži po naši seji. Torej, se vidimo pri Joe Mačerolu v nedeljo, 8. avgusta popoldne.
Pozdrav vsem!
Frank Požar.
spomini na potovanje v staro domovino preteklo leto
Plš. JOSEPHINE ERJAVEC. Joliel, IlUnois
Romanje na Šmarno goro in drugi doživljaji
Prišli so trenutki, ko smo še zadnjikrat pregledali vse sobe in vrt, kjer smo preživeli mi trije toliko prijetnih ur v domovini. Tudi hčerke od Mili so se jokale, ko so se poslavljale od Ronita, bile so Mojca, Katja in Andrejka. Vse tri so obljubile,
da bodo pridno pisale po angleško (kar tudi delajo), ker se vse tri pridno učijo angleščino; imajo svojo privatno učiteljico.
Imajo brihtne glavice za učenje.
Prišel je šofer Kavčič po nas,
ter nas odpeljal na kolodvor.
Drugi so šli z tramvajem. Na kolodvoru so nas že čakali vsi sorodniki in prijatelji; kar čudno mi je bilo pri srcu, mislila sem si, kakor da bi bil sprevod.
Vsak je imel šopek cvetlic za nas in vsi smo bili objokani.
Na kolodvoru, poleg že omenjenih, ki so nas spremili od doma na kolodvor, so nas čakali tudi Zrimškovi, Kušarjevi, Pet-kovškovi in Žitnikov! iz Dolenjskega, dalje Konjarjeva dekleta z mamo Mici, Zalarjevi, Malen-škovi ter hčerka Lojzka Kobilica, dalje Lebnovi, Koračinovi,
Erjavčeve iz Broda, Tron tel jeva Angelca z Dolenjskega ter Sandy Weber, ki je bil dekletem spremljevalec in ker je znal angleško, je bil prav priden za družbo. Prišli so tudi Setinovi iz Gunclej, in še druge sem vi-
času so me hčerke mojih sestri
Ko smo tako stali in čakali, da privozi vlak, sem filmala vse pred kolodvorom, ki je moj trajen spomin na moj odhod iz Slovenije. V zadnjem trenutku smo se imeli še toliko za pogovoriti in obljubiti. Vlak se je počasi približeval; nekateri so izstopili, drugi zopet hiteli napolniti vagone. Jože Koračin pa je hitro vstopil v vagon in mi poskrbel dobro kupejo in mi vse uredil glede prtljage. Pred vagonom se še objamemo, poljubimo in končno sežemo v roke ter si kličemo: Zbogom in na svidenje!
Vlak se je začel počasi pomikati in se oddaljevati od Ljubljane. Viseli smo čez okna in mahali z robci, naše zadnje pozdrave. Bili smo že nekoliko oddaljeni, ko smo ozrli nazaj in vendar njih robčki so bili čim bledejši in končno se tudi teh ni več videlo, tako je bila Ljubljana za nami. Kmalu smo se peljali mimo Sent Vida, nato gor čez Vrhniko, proti Postojni.
Naši pogledi so nemo zrli na krasne hribe, na vasice eno za drugo, na doline in krasna polja, kjer smo videli kmetice, ki so delale na polju in nam mahalo z rokami v slovo. Videli smo tudi druge, ki so peljali poljske pridelke na trg. Videli smo še cerkvice na vrh hribov; zrli smo na zadnje stezice, na grmovje.
^	ocm VI*	-------«1 "	v J
dela, ki "so prihiteli. Ob tistem zadnjo krasoto naše mile
rojstne domovine, ter smo jim v
WW	iivwinc; iilUJiii aCOLU---V	Jiiil V
Čen prosile, ako se povrnem dru- srcu klicali: Zbogom, zbogom,
.Mi ^ 1 ^ ^ ^	1	1 #	m	ZA I v* n ^	-л^ A — - - _1 - . .	^
go leto, da jim bpm birmanska botra, ker drugo leto bodo imeli birmo. Seveda sem jim rekla, da jim bi že bila botra, toda ne pridem že drugo leto nazaj, ampak čez par let.
dokler se zopet ne vidimo, ako Bog da!
Vsak izmed nas je sedel v svojem kotu in premišljeval v duhu o dogodkih zadnjih ted-
(Dalje na 3. strani)
Iz življenja naših ljudi po Ameriki
FONTANA, Calif.—Dne 17. julija je tu umrl član SNPJ Louis Parkel, star 73 let. Rojen je bil v vasi Mirna peč na Dolenjskem. Tu zapušča ženo, dva sina in brata v Willardu, Wis. Pokojni je imel težko operacijo na drobu, kateri je podlegel tri mesece pozneje.
HERMINIE, Pa.—Tu je dne 19. julija preminil poznani Frank Strojan st., star 77 let. Bil je zelo priljubljen, vesele narave, pel je rad slovenske pesmi in bil izboren družabnik. Doma je bil iz vasi Breg, blizu Šmartne pri Litiji. Tu je živel s svojo družino 48 let. Bil je član društva št. 200 SNPJ in njegov predsednik prilično let. Tu zapušča soprogo, dva sina, pet hčera in mnogo drugih sorodnikov. Njegov pogreb je imel veliko udeležbo.
AUBURN, 111.—Dne 14. julija je tu preminila članica SNPJ Mrs. Anna Mlačnik. Ugonobil jo je rak. Zapušča moža Antona Mlačnika, ki je predsednik društva. Stara je bila 62 let.
MILWAUKEE, Wis. — Mary Marn je šla z družino na potovanje v Yellowstone Park in ob tej priložnosti se bodo oglasili tudi pri znancih v Montani, Colo-radu, Nevadi, v Californiji in kamor še jih bo zanesla pot. Tu obratujejo gostilno na 3rd ter National Ave.
SYGAN, Pa.—V bolnišnici Magee se nahaja že nad pet tednov Anna Ramovš. Ona je članica tudi domovega gospodinjskega odbora. Zdravje se ji polagoma vrača.
—V bolnišnici je bila tudi Angela Sališnik. Zdaj se zdravi doma.
TRANSFER, Pa.—V Sharonu je dne 22. junija umrla v bolnišnici po daljši bolezni in operaciji Marija Maček, rojena Tigel, stara 68 let. Doma je bila iz Iške vasi pri Igu. Bila je članica SNPJ.
FLINT, Mich.—Tu je dne 22. junija umrla Eva E. Spanovich, stara 71 let. Doma je bila iz vasi Glina v Jugoslaviji. V Ameriki je bivala 45 let. Bila je članica SNPJ. Zapušča hčer in sestrično Katie баропја v Detroitu, Mich.
AURORA, Minn.—Tu je preminila pionirska našeljenka Marija Lozar, stara 76 let. Bila je dolgo bolna in umrla v bolnišnici na Virginiji. Rojena je bila leta 1877 v Sloveniji in se naselila v Aurori leta 1912, kjer je ves čas živela. Bila je članica ABZ. Zapušča moža, sina Louisa v Clevelandu in Josipa na Aurori, dve hčeri in vnuke.
EbY, Minn.—Tu je umrla Louise Follmaier, stara 84 let. Doma je bila iz Jugoslavije. Bila je članica SNPJ.
HOMER CITY, Pa.—Dne 2. julija je umrl član SNPJ Mike Krivec, star 52 let. Rojen je bil v vasi Klenik pri Postojni na Notranjskem. V Ameriki je bil 33 let. Tu zapušča ženo, dve hčeri in štiri pastorke, brata in sestro in v starem kraju brata ter dve sestri. Pokojnik je umrl v bolnišnici po operaciji na slepiču.
CHICAGO, 111.—Soproga gl. pomožnega tajnika SNPJ Antona Troj ar j a, Josephine, seje dne 28. julija podala v bolnišnico Billings, v svrho operacije.
—Kot je bilo že poročano, je bil Louis Zorko na poti od Toneta Končana v Wisconsinu v avtni nezgodi težko pobit in prepeljan v bolnišnico v Tomahawk, Wis. Njegova dva kolega John Hrbek in Ciril Mrva, ki sta bila poškodovana v istem avtu in se zdravila v isti bolnišnici, kakor Zorko, pa sta prišla iz nje v Chicago 28. julija in sta tu pod zdravniško oskrbo.
Tudi vsi štirje, ki so bili v drugem avtu, ob katerega je trčil Hrbkov avto, so v bolnišnici. Zorko je bil izmed svoje družbe najbolj pobit in je še v kritičnem stanju. V začetku tedna sta ga obiskala v bolnišnici Joseph Knez in Luka Groser Jr.
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KERŽE
Pred par tedni sem napisal	serviranje tun v naših treh lU" članek o Rusih, ki so prišli iz ev-	kah, katere zaznamujemo ropske Rusije preko cele sever-	enim imenom: "Terminal IS" ne Azije vse bo Beringove mor-	land." Ena tovarna izdeluje praske ožine, ki deli Azijo in seve-	serve pod firmo "Chicken of the da tudi Evropo od Amerike. A	Sea," druga pa je poznana kot ne samo to. Preplovili so morsko	"Star Kist Co."—to je pa tista ožino, se nastanili v Alaski in	kompanija, ki jo je ustvaril Bog-prišli od tam tudi v našo Kali-	danović sam. In ne samo to. fornijo vse do San Francisca.	star Kist Co. je največja n« Vprašate, kakšna daljava je to,	svetu. Ampak ne mislite, da je
priti iz evropske Rusije preko
1.— — ----I----- -----f -" uuvcirna iiasiaia sama uu
Azije in Alaske semkaj v Ka- Tune so velike ribe, ki vaS^j® lifornijo? Kakšna daljava je to druga z drugo okroglo po v Času, ko ni bilo ne eroplanov funtov vsaka.'Treba je bilo reši-
niti železnic?
Ta daljava se ne meri več z miljami, ampak z življenjem enega človeka. Ni ga naroda na svetu, ki bi bil prehajal take daljave, kakor so jih Rusi. Morate misliti, da vozi Sibirska železnica od Moskve v Vladivostok dobra dva tedna. Če bi izpeljali železnico še iz Vladivo-stoka do San Francisca, bi vzelo dodatnih 14 dni.
Niso pa bili Rusi sami, ki so pomagali razvijati dežele zapad-ne ameriške obale. Treba ni drugega, kakor poklicati v spomin ime Martina Bogdanovića, našega jugoslovanskega Dalmatin-ci, ki je prišel v Ameriko pred kakimi 40 leti. Vajen morja in rib, je seveda rad veslal ob obali, ne samo v zabavo, ampak pred vsem v lastno korist. Lovil je na trnek tuno, to je riba velike vrste, ena izmed najboljših. Kar se jih je nalovilo, so jih dosti dobro prodali, pod pogojem seveda, da niso bile pokvarjene. Glede tune je bilo tako, kakor z drugimi ribami. Prvič se j ako hitro pokvarijo, drugič so pa to ribe, ki se ne moreš zanesti nanje. Včasih so, včasih ne, danes blizu obale, jutri daleč preč.
Bogdanović pa je imel dar, ki je rešil to vprašanje. Na kak način? Z ledom. Drugi so hodili lovit tuno daleč na morje. Morali so priveslati do obrežja, predno je bila noč. Pravite, da bi bili lahko na morju čez noč? Res je to—oni bi lahko prestali eno a 11 dve noči—ne pa ribe. In to vprašanje je rešil Bogda-nović tako enostavno, kakor tisti človek, ki je gasil sveče tako, da jih je prinesel do ust in
dobro pihnil. Čoln z mašinarijo takozvano belo meso, ki -za umetni led—pa se dene ribe vajo v škatle, in pa črno, ki
lepo na led takoj, ko so vjete Kaj, kako je to enostavna reši tev. In pred 40 leti je bilo v Ca
hforniji že precej ljudi, a je bil za živali, predvsem pse in
jugoslovanski naseljenik Bogda
^ -----------lavnu seuem unc ШСЛ" ,
ki prinaša leto za letom milijone konservo. Potem gre kangla P".
dolarjev. Industrijo, ki je na pravila skupno luko prej ome njenih mest v največjo na sve tu, kar se tiče rib v preservah
tovarna nastala sama od sebe-
ti vprašanje, kako se bo djal" te ribe v majhne škatlice, ki va
gaj o po sedem unč—to je
malo
j/v	UllV-J ^
manj kakor pol funta vsaka-Treba je bilo imeti posebno šinarijo. Veliko je bilo treba
misliti, predno so prišli na
idejo
jermenov, ki so izdelali in porazdelili tuno tako, kakor nikj^"^ drugje na svetu. Vse se c^ela avtomatično v tako velikem obsegu, da more tovarna izdelati v osmih urah do milijon škatel z ribami.
Pravijo, da ni nikjer drug]® take mašinerije, kakor je v tovarni Bogdanovića, če izvzamemo eno tovarno na svetu—to j® tovarno Henry Forda. Ko ladja v pristan s tunamL Ј',
najprej v umetnih rekah spra^'
■ lali
Bi-
jo do mašinarije v skupi"
primeroma po tisoč funtov, be gredo najprej do tistih, ki J' koljejo. Od tukaj pridejo v ro ke tistim, ki jih čistijo. Potef" gredo do velikanske kuhinj®' kjer se kuhajo v parah od en® do osem ur.
Iz kuhinje gredo, ozirorpa s® "peljejo" ribe na jeklenih јс^' menih, delanih iz jekla, ki zarjavi. Tako pridejo v velika'^; ski prostor, kjer jih "kenajo-
To se pravi, deva j o jih v š
ikatlc-
ii. Kef
kati
To delajo posebni mesarj morajo razrezano meso umi izpred sebe, je tovarna delana tako, da malo visi proti tistem^ koncu, proti kateremu gre P^' pravlj eno meso. To zelo роша ga mesarjem, ki samo ganejo % roko, pa gre vse dalje.
Nato pride meso do žensk, k'
so vse v belem. One čistijo P^|
pravlj eno ribo tako, da odstran'"
jo glave, repe, jMavuti, koŽo
pa meso samo. Riba ima namr®^
de-
. dalje po jeklenih jermenih do tam, kjer ga zbirajo in deV® jo v posebne škatle. To meso J®
naocijeiiiK jDogaa- ke. Tukaj imajo mašinarijo, , nović prvi, ki mu je prišlo to na je vsa "človeška," to se pra^'*' misel. Prvi—pravim, je on začel mašina dela vse to, kar z lovom na veliko in odprl v človek z rokami in možgani-Long Beach, San Pedro in Wil mingtonu čisto novo industrijo
ki
Pride prvi stroj, kateri odi že ravno sedem unč mesa
c
za
1- drugi stroj, ki ji da gotovo kol'" !- čino soli. Tretji stroj da olje i" !- jesih. Nadalje pride do stroje^' ki jo zamaše in dalje, da vse d^"
da
— •	vcii.	n.1 JU /.dinase m uaije, aa
Bogdanović je kmalu imel več	delajo, kar je potreba. Na k^ ladij, opremljenih z mašinarijo za izdelavo ledu. A ne samo to.
Pokupil ali zalisal je dosti ribiških čolnov, da so lovili in prinašali redno ribe. Bogdanović je prodajal ribe vsem, ki so jih hoteli kupiti. Zraven tega pa je toliko časa mislil na preserviranje rib v olju in plehu, da je tudi to dosegel. A ne samo to. Poprej so tile ribe v škatlah skoro nepoznane. Dobilo se jih je nekaj na vzhodni obali ameriški, seveda samo salmon. Najboljšo in najbolj žlahtno ribo—tuna, pa je šele ribič Bogdanović spravil na trg, da je danes poznana in cenjena v vsaki hiši.
Pravite, zakaj ni komu druge-prišlo na misel kaj takega. To je eno izmed vprašanj, katerega no bomo reševali mi. Bog-danović je imel ideje, katerih ni v praznih glavah. In te ideje je izpeljal tako, da dela danes stalno nad 15 tisoč ljudi pri kon-serviranju tun. Koliko nosi to na leto? Od 150 do 200 milijonov dolarjev, kar pomeni, da je to po obsegu četrta največja industrija v naši Kaliforniji. Danes imamo dve veliki tovarni za pre-
cu strojev je urejeno tako, pridejo dodelane kangle s tu" tako, kakor bi jih kdo izstreli -Padajo po dve na sekundo ali p" 120 kangel na minuto.
Kangle gredo potem na drU^ jermen, ki jih pelje naprej kraja, kjer omivajo kangle, Bo čiste. Ne znotraj, ampak Vno zunaj, zakaj znotraj so pripravljene že poprej. Napr'^J gredo kangle iznova v kuhinj^' ker jih je treba sterilizirati, se pravi, kuhati v pari, da sc ^ ko zamori vse, kar bi utcg"' biti slabo ali nezdravo za ka. Tovarna Star Kist, to je danovićeva, ima še nadaljno P*^ sebno napravo, ki kaže, kater kangla je bila kuhana dovolj katera ne. Kangle oziroma sk^ pina kangel ima namreč nek vrste papir, kateri je rdeč. ^ nad vsemi kanglami, da s® ^ takoj vidi.
Ko gre vse to v paro, po^tan® papir —pred rdeč —zdaj ' kar pove, da je bilo vse dov« J kuhano in sterilizovano. 1^°^ misli, da je to vse, je najbolj^ da še malo počaka. Ni še vse- ■f* (Dalje na 3. strani)
/
ENAKOPRAVNOST
STRAN S
ob tihem oceanu
(Nadaljevanje s 2. strani)
pride še kos tiska-popiše kaj in kako. Po У stroj, ki jih lepo spravi zad	bakse, ter vse lepo
® dpkonča, da je kar pri ^Чбпа za trg.
je ta tovarna za ®rvo tune, nam najbolj ka-patentiran stroj, ka-je ta, da vsako Ho	tako, daje pravil-
Ц ^ je do zadnjega odpr-vijj inora tudi priti do pra-iij Vrh	odprti konec
da sg ^ Bilo pa je vselej tako, Hjfob P''ecej kangel obrnilo Treljg^'- bilo dno na vrhu. tojjg bilo posebne človeške ђапе	je obrnila kanglo.
s dela to poseben stroj.
ŠI3 ^ Bnizacija konserv pa je do vjetih rib. ilia ^^oireč posebna riba, ki kdoj^^^^f pota. In če jih hoče Vse	veliko, mora vedeti
lov; J mislite, da se tuna ladjg bregu. Naše ribiške iužn	vse doli do konca
protj^ ^"^erike in potem daleč so^^^jskem otočju. Ladje
m nimajo samo vse-
l^sta • rabi na ladji. Imajo iščejo Helikopter, s katerim terii	Če se jih zgreši s
pride na pomoč po-
^ebtia ti
filed
pravi
^ Ta je bila iznajdena kriti- .7"^° vojno in sicer za od
le v •	podmornic, ki so bi-
tal(o	globoki vodi, ali kje
Va^j'	jih ni našlo z opazo-
rabi	vrha. Ta "sonar" se
tuiig , .	' se posluša. Če je
la pqj	v velikih globinah, de-
s	šum, katerega slišijo do jjj^^P^ratom in tako pridejo
Cig
kar jg	da je bilo to vse, tov^i	potrebno za tak sve-kel^	2a tuno, potem bi reda jg v	poznate ali ne veste, k satft L^^ bitje, katero sestoji Ргјц	navad. Do tedaj, ko je tUOo	Bogdanović s svojo kor	imeli drugega, ka-Cer	rib v konservah, in si-
"ђођ	I^^kor veste, je sal-
Тцђд ki ima rdeče meso. %	belo ali bledo belo.
ameriških kuharic pro-
ti tuni je bil na dnevnem redu. Treba je bilo odpraviti tudi to in vprašanje je bilo: kako? Ugi bali so na vse mogoče načine.
Nazadnje jo je pogruntal neki publicist v New Yorku. On je začel razpravo o ribah in je pri šel v javnost s tem, da ribe niso dobre, če imajo rdeče meso, kakor ga ima salmon. Ljudje so brali to in začeli misliti. Ko je bila sila največja, je prišla nepričakovana rešitev tega vprašanja. In veste, kakšna je bila? Enostavno taka, da je tisti publi-■cist v New Yorku povedal Bog-danovićevi tovarni, naj zapiše na vsako kanglo besede; "Guaranteed not to turn pink in the can." Torej prestavljeno bi bilo to: "Jamč^no, da ne bo postalo meso v kangli rdeče."
Človek bi se smejal taki rešitvi, ki pomeni—kaj? Nič, prav nič. Če bi zapisali mesto tega recimo to, da ne bo ušla nobena riba iz škatle med odpiranjem —bi bilo mogoče bolj smešno— resnično pa je tako, kakor prvi napis.
Zanimivo je tudi to, kako in kdaj se dela v Bogdanovićevi tovarni. Ljudje delajo seveda tedaj, kadar so ribe. In te niso tako, kakor na trgu, kadar jih kupuješ. Včasih se love kje blizu—drugič zopet daleč preč. Včasih vzame po nekaj dni, da se ladje vrnejo—a zopet minejo tedni, predno pridejo barke recimo iz južne Amerike. Zato poslujejo tako. Kadar ni rib, ni dela. Kadar so pa ribe, jih je treba kar se da hitro pospraviti, ker začno sicer razpadati, posebno v južni Kaliforniji, kjer je vse leto gorko.
Tako delajo. Kadar pridejo ladje z ribami, telefonično pokličejo vse delavce, ki morajo priti, kadar je, podnevi in ponoči. Morajo kar vse pustiti doma in skrbeti, da so recimo v eni uri vsi, vsak na svojem prostoru.
Tako gre s konservami tune v tovarni Martina Bogdanovića, našega vrlega Jugoslovana, ki je preskrbel južni Kaliforniji milijone dolarjev dohodkov. To se vidi, kaj zmore en brihten človek, ki vidi prilike in jih tudi porabi.
i na potovanje v staro
Domovino preteklo leto
^^adaljevanjc s 2. strani)
"OV v J
°'^ovini. Spominjala sem
^ko {^' smo prišli na franco-
Jaz ) iti
Sli peljali naprej v Pariz.
Nekoliko iz naše poti, Sv.	ustavili pri Basiliki
v Lisieuz. To je ИЦ cerkev, ki smo se usta-^lilg ' prihodu v Evropo. Zmi-Цђ	da smo isto
^kali prvo cerkev v Sv,	in sicer tudi cerkev
Po	sicer prvi večer
prihodu v Ljubljano, ^'krat so imeli večerne ^	mesec junij. Tudi
*ere.
'^ije
• kat
imajo krasen kip Sv. na glavnem oltarju.
sem se na vse pri j a-
BIOLOiKI UdNEK ATOMSKE BOMBE
je bilo tako žal, ^РоЈђ ^ morali iti nazaj. ®®m se gospoda Kavči-je učil italijan-slučaj, da ne dobimo ^кбЈђ tolmača po italijan-^Гђој^ opisal je razne besede I3J posebno knjigo za slučaj, °^rebovala za kako vpra-Vsg	se je pa spominjal
^0 ie	nove prijatelje, ki
^ "jimi tako dobro razu-? or da bi jih vedno po-je ponavljal tiste bo	je naš šofer naučil,
Ц ^ o^^eta presenetil. Nato je od ene kupeje do Wq Ц pogledat, kdo sedi tu in l^ovocjg^'	je vrnil, mi je
,.^.^oje mnenje, da tu ali ^Vojii^^ 'jo gotovi "špijoni." V ^tavij j'^^'^išljijah je pred-Цсј. ' ^^j vse se dogodi na 'ojial Express vlakih,
Ko
■1® že to videl v filmih.
к(ђд1	vagone obhodil, je
kdo zna govoriti ЧЦ.	se je z njimi sprijaz-j na v svetovni situaciji.
' f'oslojni nam je povedal'	(Dalje piihodnjić)
konduktor, da je jedilni voz pripravljen in potem smo obedovali, kjer so nam stregli Slovenci. Zelo so bili postrežljivi in so tu nazadnje vzeli še tiste dinar je, ki smo jih imeli seboj. Na koncu vagona se je že lahko izmenjalo ameriški denar za italijanske lire. Tedaj smo si nakupili samo toliko, da smo imeli za prvo silo na rokah.
Tudi naša Jonita je obujala spomine na nove sorodnice, ka tere je spoznala v Sloveniji in vsem je zagotovo obljubila, da jim bo pisarila, posebno pa še onim, ki že znajo angleško. Vsem je pa še obljubila na kolodvoru, da jim bo pošiljala filmske in modne revije. Vse to tudi sedaj izpolnjuje, kar tista dekleta in fante zelo zanima.
Še smo imeli solzne oči od slovesa iz rojstne domovine, še so se vrstile slike zadnjih dni pred nami, ko se nam je povedalo, da prihajamo v Trst. Od daleč smo zagledali krasno morje in nato smo se peljali okrog mesta na postajo. Naglo sem poklicala postrežčka (porterja), da naj pride po mojo prtljago in že sem zaslišala pod oknom Slovenca, ki me je nagovoril: "Ste vi Mrs. Erjavec?" Bila sem zelo vesela videti človeka, na katerega se bom lahko obrnila, ker to je bil brat našega šoferja gospoda Kavčiča. Takoj nam je dobil prostor v hotelu, nakar smo šli na kosilo. Takoj potem nam je preskrbel avto, da smo si ogledali mesto. Gospod Kavčič je domačin ter mi je znal vse razlagati in pokazati, kar me je zelo veselilo videti vse kraje mesta, ki ima toliko važnega pome-
Štiri skupine znakov obužbe z radioaktivnimi žarki, prvi dve sta smrtni
Kaj so radioaktivni žarki storili človeku ? Kako se kaže ' ta skrivnostna zahrbtna bolezen ? Ali imamo proti njej zaščitno sredstvo, ali jo lahko zdravimo? Za ta vprašanja se je še nedavno zanimalo samo nekaj strokovnjakov, zdaj pa se vprašuje tako čedalje več ljudi. Ob eksploziji uranove ali vodikove bombe je človeško življenje ogroženo na različne načine. Človek je lahko ranjen, lahko dobi opekline ali pa se mu na videz ne zgodi nič hudega in vendar je zapisan smrti, ker so ga zadeli radioaktivni žarki. Smrtno nevaren je lahko tudi zračni pritisk. V Nagasakiju in Hirošimi zračni pritisk ni bil najnevarnejši, ker sta eksplodirali atomski bombi precej visoko. V teh japonskih mestih so zahtevala največ žrtev porušena poslopja in po zraku leteči kosi razvalin.
Ob eksploziji uranove bombe nastane strašna vročina nad milijon stopinj Celzija. V nekaj sekundah je zrak naravnost razbeljen. V milijontinki sekunde se pojavi na nebu žareča obla, gobi podoben oblak. Vročina v njem je enaka vročini Sonca. Toplota energija učinkuje samo v delu sekunde po detonaciji. Učinek ne seže globoko in zadene samo neposredno izpostavljene predmete. Proti njemu lahko človeka zaščiti že trava. Zadostuje, da maha človek z roko, pa odvrne od sebe nevarnost. Tudi svetle obleke človeka ščitijo pred radioaktivnimi žarki, ki lahko uničijo v koži vse pigmente. Takšne opekline so nastale v Hirošimi in Nagasakiju do 4 km daleč od središča eksplozije. Na živa bitja močno učinkujejo zazen toplotnih tiidi jedrski žarki.
Živa bitja zelo različno reagirajo na rentgenske žarke. Nekatera, kakor žuželke, bakterije in virusi, so proti njim odporna in prenesejo jih velike doze. Žar-kovni bolezni in žarkovni smrti je lasten skrivnostni avtomati-zem, ki napravi na vsakogar, kdor je imel opraviti s tem problemom, globok vtis. Eno samo (Obsevanje, pa nesreče ni mogoče preprečiti. Avtomatično sledi prvi fazi druga, potem'tretja in smrt. V Hirošimi in Nagasakiju je bilo na ljudeh potrjeno to, kar so znanstveniki s poskusi prej dognali na živalih. Pokazalo se je, da so v skladu s količino žarkov štiri skupine znakov. V prvi so radioaktivni žarki %)ovzročili smrt vseh ljudi. V tej skupini so bili ljudje, ki jih je zadelo kakih
600 enot. V eni ali dveh urah jim je postalo slabo in začeli so bljuvati. Pozneje so se pojavili na njih razni bolezenski znaki in končno je nastopila smrt. Cesto so znaki prvega dne za nekaj dni povsem izginili, potem pa so se spet pojavili. Zlasti mnogo je bilo primerov krvave driske. V drugi skupini so bili ljudje, ki jih je zadelo 400 enot. Ti so se počutili dva tedna razmeroma dobro. V tretjem tednu.so se pojavile krvavitve, večidel pod kožo, lasje so jim izpadali, v ustih so se pojavili mehurji, krvaveli so tudi iz nosu. V četrtem do dvanajstem tednu je nastopila smrt. V tretji in četrti skupini so bili ljudje, ki jih je zadelo manj radioaktivnih žarkov. Ti niso bili obsojeni na smrt, pač pa na nekakšno kronično žarkovno bolezen.
Hkrati s temi zunanjimi znaki nastanejo v telesu velike spremembe. Organi so za radioaktivne žarke občutljivi različno. Zelo so občutljivi organi, v katerih nastaja kri, kakor je kostni mozeg. Nastajanje krvi zadeva na velike motnje in temu slede zelo hude anemije. Radioaktivni žarki zapuste zelo hude posledice tudi na želodčni in črevesni sluznici, ki se napne in začne krvaveti. Zdravljenje teh bolezni je zelo težavno. Nekaj uspehov dosežejo samo s transfuzijo krvi in antibiotiki.
Na japonski mesti vrženi atomski bombi sta izžarevali v krogu 1 do 2 km srednje močne radioaktivne žarke. Vodikova bomba, ki se je nedavno razpo-čila, pa je baje šestokrat močnejša in je popolnoma uničila vse področje 5 kilometrov daleč naokrog. Kako daleč je segal' ra^' dius njenih smrtnih žarkov, šc ni znano.
Zaščita človeka pred radioaktivnimi žarki je postala zelo važno vprašanje. Z debelimi jeklenimi in betonskimi ploščami izžarevanje zmanjšamo, da človeku ni več smrtno nevarno. Radioaktivna področja lahko izpraznimo. Nujno potrebna je natančna kontrola z ustreznimi aparati.
.OV)« ^— - %

v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati
Enakopravnost
Zanimivo in podučno čtivo
i
priljubljene povesfi
Zelo zanimiva pa so najnovejša odkritja žarkovne biologije in kemije, ki kažejo da lahko sesalce zaščitimo pred radioaktivnimi žarki z nekaterimi kemikalijami. Tako lahko določimo dozo, s katero vse obsevane miši v 14 dneh avtomatično ubijemo. Če pa živalim pred obsevanjem intravenozno ali v trebušno votlino vbrizgamo določene snovi, n. pr. cistein ali cesteinamid, prežive smrtno obsevanje. Kemikalije pa učinkujejo samo uro pred obsevanjem. Znanost pozna že več zaščitnih sredstev, aminokislin, kakor so glutation, ce-stein, histamin, cianid, natrum-acid itd.
DOKUMENT O SARAJEVSKE]«
ATENTATU
V Zagrebu hranijo posmrtni maski avstrijskega Ferdinanda Habsburškega in njegove žene Zofije, ubitih ob sarajevskem atentatu pred 40 leti. Razen dveh primerkov na Dunaju sta to edina odlitka na svetu. Posmrtni maski sta redek zgodovinski dokument o sarajevskem atentatu. Narejena sta bila v dramatičnih okoliščinah. V Sarajevu sta takrat živela umetnika Rudolf, in Ludovika, Valid. Mož je bil slikar, žena pa kiparka. V Sarajevo sta-prispela nekaj dni prej, da bi priredila razstavo. Po razstavi sta hotela še nekaj časa ostati v mestu in delati. Tako sta nehote doživela razburljive trenutke, ko, je bilo po atentatu na nogah vse mesto.
28. junija 1914 ponoči so pri-
hrumeli v njuno stanovanje avstrijski vojaki z oficirjem. Pri silili so ju, da sta takoj odšla'z njima in napravila posmrtni maski ubitega prestolonaslednika in njegove žene. Čeprav je bila kiparka Ludovita Valić tik pred porodom, je morala vso noč delati. Pomagal ji je mož. Pod smrtno kaznijo so jima zagrozili, da morata vse odlitke izročiti oblastem, da noben primerek ne sme priti v tuje roke in da sploh nikomur ne smeta praviti, kaj sta delala.
Posmrtni maski sta posnela v dvorcu, kjer sta ležali trupli, delo pa sta končala v svojem stanovanju do 29. junija opoldne, ko sta morala posmrtni maski izročiti predstavnikom oblasti. En odlitek pa sta vendarle skrila in ta se je ohranil. Po njuni smrt; je odlitek hranila njuna hčerka ing. Ramiza Fleger-Valić.



шоа
THANKS TO THE WOMEN OF AMERICA. Mrs. Oscar A. Ahlgren, Whitingr, Indiana, chairman of the I Treasury department's National Women's Advisory Committee for Savings Bonds, receives from Treas- j ury Secretary Humphrey the Presidential Prayer Award for distinguished Tolontecr service in the pro- ; motion and sale of 0. S. Savings Bonds during the past 13 years. Mrs. Ahlgren accepted the award in j behalf of American women in every community throughout the country for the cxccUcnt work they have i been doing in acquainting American families with the value of systematic thrift through Savings Bonds. ; Secretary Humphrey said that the American women have done an outstanding job in the past, and asked | for their continued support of the Savings Bonds program in the months ahead. In behalf of American ! women across the nation, Mrs. Ahlgren promised the complete support and cooperation of women's groups in promoting the sale of Savings Stamps and Savings Bonds through the Treasury's SchoQl Savings, Payroll Savings, and the Bond-a-Month Plans at banks.	—-u-———---


J



flarmless fire... oris it?
Looks harmless enough. Doesn't seem to bother the big trees much.
But the truth is, this kind of uncontrolled, slow-burning grass or brush fire does untold damage across the nation each year.
Why? Because in that grass and brush are tiny trees—the future woods of Aiiierica—/As timber that 'your children tvill urgently need. I ire kills these mall trees.
It is mighty important that we prevent these "harmless" fires. For they are forest fires, too . . . just as destructive, just as shameful, just as costly.
For America, for your children, please be extra careful with matches, smokćs, campfires, any fire. Be snre that every flame, every spark is de^ out. Think of those tiny trees... hidden in the grass.
Only can
T WOODS FIRES!
Like other American business firms, we believe that business has a responsibility to contribute to the public welfare. Ibis cdvertisement is therefore sponsored in cooperation with Th{ Advertising Council and U. S. and State Forest Services by;
ENAKOPRAVNOST
wpffrt oftPf
I WILL BE CAREFULI
ENAKOPRAVNOST
y	Ф
Y	.!.
i
ZAPRTA VRATA
SPISALA
JULIJA BRACIC

(Nadaljevanje)
V kamri je tenko zavreščalo. Lucija je že hotela pohiteti k malemu, a se je na lepem premislila,
"Kaj mi mar! Moje so samo plenice, otrok pa je njen, Anin. Naj si ga oskrbuje, kakor ve in zna; v nobeni oporoki ni zapisano, da bi ga morala ravno jaz izkopati iz blata."
Za trenutek se je ustrašila te misli. Vendar je ni marala ovreči. Trdo, mrzlo se ji je zarilo v srce; prav za prav ni nikomur na vsem širokem svetu potrebna, vsaj take ne, da bi kdo ne mogel živeti brez nje. In je vendar nekoč tudi ona hrepenela kakor vsa druga mlada dekleta, v sanjah je pestovala zlate otroške glavice, pojoč jim tihe uspavanke.
S kakšno pravico so ji zagra-dili pot, ki je drugim ženskam odprta! — Imela je zdravo telo, pridne roke, srce zvrhano ljubezni — kam naj zdaj s to brez-koristno šaro! Brez škode jo lahko zažene za plot.
Luciji se je zazdelo, da bi v tem hipu lahko zasovražila Ano, domačo vas in ves svet in celo novega kričača notri v kamri.
"Le daj, izkriči se, ne bo ti škodovalo! Tudi meni ni dobro delo, ko bi se mogla."
Bilo je, kakor da se doseda-
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
WANTED TO RENT
WIDOW, 5 children, being evicted, desperately need apartment.
Lincoln 9-3173
3 RESPONSIBLE ADULTS need 4 to 5 room unfurnished apartment. Any good location S. W. Up to $75.
REpublic 7-3098
FEMALE HELP WANTED
GIRL OR WOMAN to assist with general housework; own room and bath; uniforms furnished; must like children; gentile family. — Call Friday or Monday 8:30 a. m. to 5 p. m.
Financial 6-4342
Good Home needs COMPETENT GIRL for general housework. Full charge of 1 child. Own room and bath. Good salary.
Normal 7-1111
COUPLE — Must be experienced. Woman 1st class cook; man to serve and care for grounds. 60 miles from Chicago; private room with bath. TV. References, as a couple requires. _Call MOhawk 4-6102
You Will Love It Here!
Excellent Salary
Wonderful opportunity for experienced, good plain cook — general housework. No laundry. — Have extra help for heavy work. Your own private quarters. Exceptionally beautiful home. All modern conveniences. Cheerful, harmonious family.
GLENCOE 1897
REAL ESTATE FOR SALE
4 ROOM HOUSE — By owner. — 75x160 foot lot. $8,000.
/ 12775 Loveland FUlton 5-0887
nja Lucija drobi v prah. To novo spoznanje jo je zlomilo, da je od sramu povesila glavo.
Najmlajši Zormanov je vse huje kričal. A Lucija je nalašč stopila v kamro počasi, kakor bi se prav nič ne mudilo. Brez besede je previla mokro, trepetajoče dete v suhe plenice.
"Kaj praviš. Lucija, komu je podoben, njemu ali meni? Prav tak je, kot bi ne bil naš," se je mati bledo nasmehnila na postelji. Kdaj pa kdaj je trudno odprla oči, a so ji koj spet zlezle skupaj.
"Eh, pojdi no! Takile so drug drugemu podobni kot desetica desetici."
Ana se je molče začudila. Takih odgovorov pri Luciji ni bila vajena. Nobene več ni zinila. Lucija ji je položila otroka k prsim. Potem je odvihrala iz kamre. Čakalo jo je polno dela: pripraviti mora za peko, zaklati kuro, počediti po hiši, in kaj ve kaj vse, zakaj jutri bo krst.
Za cvetjem in zelenjem je prišlo tako milo poletje, da se je ljudem kar samo smejalo. Sonce je streglo ljudem prav toliko, kot je bilo potrebno; kadar je zemljo dodobra presušilo, jo je namočil pohleven dež brez neviht in divjih nalivov. Obetala se je letina, da si boljše misliti niso mogli. Čim bolj je šel pridelek v klasje in t rs je v grozde, z večjim strahom so se ljudje ozirali v nebo.
"Da bi nam vsaj letos prizaneslo z zimami!" so vzdihovali gruntarji za dolge njive in bogate gorice, in kočarji za kratke ogone in brajdo in tistih nekaj količev trsja okrog oglov. Lani jim je toča omlatila njive kar scela in sklestila trsje, da se Bog usmili; z grabi jami bi bil lahko pograbil negodno grozdičje krog šperonov. Huda ura je kakor hudobna ženska; kamor se obrne, je vse najlepše na tleh.
To leto je kazalo vse dobro in prav in ljudje so vstajali z upanjem na delo in legali potolaženi počivat.
"Ali veš, da bo šel Češnikov Filip v Maribor v šole?" je načel zvečer Zorman pogovor z ženo, ko sta bila ie v postelji.
"Tako?" se je začudila Ana.
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — Modern lounge. Must sell. Best offer.
LAwndale 2-9898
Good Buy — GROCERY - MEAT MARKET — S.E. Pay dollar for dollar for stock. Selling, leaving town. See to appreciate 8 to 6.
south Chicago 8-1002
MACHINE SHOP
Near Warrenville
2 large lathes — 1 No. 2 horizontal mill - 1 20" Rockford drill -1 Kalamazoo saw - 1 250 positive arc welder - 1 equivalent Duall saw and blade welder - 2 drills, benches and misc. tools - Electric hoist and gantry.
SAcramento 2-3355
after 7:00 p. m. REpublic 7-1387
HOTEL FOR SALE
2 story brick, three 3 room apartments. One 6 room apartment and 14 room with hot, cold water, 5 baths; 3 car garage. Located in Michigan Resort town 70 miles from Chicago oh Lake Michigan and U. S. Express Highway. Open all year. R. R. and bus service hourly; golf course, lairge beach nearby. Income above $10,000. Price and condition of sale by owner.
Call New Buffalo, Midi., 131
Jemej se je odkašljal in nekoliko pomolčal. Taki tihi trenutki so bili pri njem najbolj zgovorni.
"Kaj sem že hotel reči--
Mhm. No, da kaj misliš, ko bi dali še našega?"
"Katerega?" je plaijila žena.
"Ne delaj se neumne. Tistega vendar, ki si bo drugje najteže služil kruh."
"Ti moj ljubi Bog. Tak Simona mi hočeš izpeljati izpod strehe!" je zastokala žena. "Ali ne vidiš, da je še čisto mlečen!"
"Mlečen gor, mlečen dol, dvanajst jih bo imel tja na zmlad-letje. Učitelja sem že vprašal; pravi, da ima fant dobro glavo."
"Kar brez mene sklepaš o otrocih," je bila Ana užaljena. "Morali bi biti vsi vkup toliko pametni in uvideti, da je še pre-otročji za v svet. In na grunt je tudi ves nor."
"Govoriš, kakor bi jih ne bilo še šest zad in pred njim tudi že eden. Prav toliko jih pa lahko še pride."
"Prismuk stari!" Ana je obrnila možu hrbet in se delala, ko da bi hotela zaspati. Nekaj časa je bilo čuti samo uro, ki je tiktakala v hiši za odprtimi vrati kamre. A žena le ni zdržala.
"Strašno se ti mudi spravljati ta naš bužavi drobiž iz gnezda!" mu je grenko oponesla.
"Menda bi jih rada nosila v predpasniku še potem, ko bi bili že godni za pod okna."
"Kaj je bilo treba tega!" Žena je izgrizla misel, ki je vse dotlej ni upala izkopati na svetlo take, kakršna je glodala v njej. Ko je bila izgovorjena, se je je ustrašila, a popraviti je ni hotela. Še Bog, da je zunaj! Vendar si ni upala obrniti glave k Jerneju, nepremično je bolščala v strop nad seboj.
"Ne melji s praznimi žmrja-mi! Nesreča je nesreča, osemkrat se ji ogneš, devetič ti raztrešči bučo."
"Da, posebno, če nimaš pri hiši človeka, ki bi gledal na otroke kakor na svoje."
Dobro, da je bila v izbi tema. Vpričo sonca in belega dne bi si Ana nikoli ne bila upala izreči tega. Mož se je zganil, kot bi ga pičilo.
"Tak Ana, kakšna pa si!"
V kamri je bilo tiho ko v cerkvi pri povzdigovanju. Dva para oči je strmelo proti nizkemu stropu, šele čez nekaj dolgih minut je zarezal v ta temni molk Jernejev glas:
"Tako ti povem, Ana, enkrat za trikrat; Lucija je božji blagoslov naše hiše in ne pustim o njej tako govoriti!"
"Blagoslov božji pa tak!" je pritisnila žena žgočo besedo do ustnic, a se ji je tam zataknila med zobe. Pogoltnila je odgovor, zavoljo ljubega miru, kakor si je rekla. Kaj boš govoril, ko se ti lastni mož postavi proti ženi in brani sestro! Za zdaj je najbolje, Če molči; bo že prišel čas tudi za to.
v kamri in pod okni je umolknila noč do petelinjega klica.
Vse materino ugovarjanje ni zaleglo. Zorman je gnal svoje, ni odjenjal. Ko je krompirjevka na njivi porjavela in se je jelo korenje po ogonih po drugem okopavanju zgoščati, ko so po bregeh po dolgem in počez zaropotali klopotci, se je Zormanov Simon odpravljal.
"Ata, še v gorico bi šel rad, prej ko grem," je poprosil fant, ko so pomalojužinali. "Rad bi postavil klopotec, kakor smo ga vsako jesen. Letos sem ga naredil sam, Bog ve, kako bo pel. Grozdje se je pričelo mehčati in lahko nam ga ptiči pozobljejo. Pozneje ne vem, če bo kdo poskrbel za to."
Oče se je nasmehnil fantu. Postalo mu je hudo, da pošilja od hiše takega sina.
Tako sta stala sredi lepe ve-čerke, natrpane s soncem, vo-njajočim po prvi jeseni, v svoji gorici vrh-Kamenika. Na najvišjem vrhu vinograda, skoraj že ob viničariji sta nasadila klopotec na visok, močan drog. Pritrdila sta vetrnice — poldrug meter dolge — in na koncu gredlja zataknila košati rep iz brezovega šibja, da bi lovil veter in obračal po njem vetrnice. To bodo udarjali kijci na kostanjevo desko ! Klopotalo bo in zvenelo, da bodo prisluhnili po vseh bregovih: "Zormanov poje!"
A ko je bilo vse opravljeno in je novi klopotec mogočno stal vrhu griče, ni hotelo biti od nikoder vetra, da bi ga pognal. Brez njega se vetrnice ne premaknejo. Bržkone se je potepal kje po konjiškem hribovju ali pohorskih grebenih, če ni zašel celo k haloškim goricam v vas. Ko bo zbudil klopotce po tamkajšnjih bregeh, se bo nazaj grede zapodil še v Kamenik, ki je Bogu, vetru in vsemu krščanskemu svetu za hrbtom.
Oče je stopil v klet, da bi pogledal po sodih. Resda ni bilo več kaj prida žlahtne kapljice v njih, a nekaj najboljše starine je le še čakalo v kotu. Tam zunaj se je tudi že nastavljal nov pridelek; jagode so bile napete in bleščeče ko svetla nedeljska jutra. Vinska letina letos ne bo slaba, kaže. Seveda, če ne bo še kakšne zime. Pri vinogradu je že tako: dokler nimaš vina v sodu, se moraš še zmeraj bati zanj.
Simon je skočil med trsje, odtrgal jagodo zdaj na tem, zdaj na onem šperonu in preskušal, koliko so mehkejše in slajše od prejšnjega tedna, ko sta bila v gorici s teto Lucijo. Potem je sedel pod klopotec in čakal, kdaj se bo vrnil veter. Sonce na večerni strani je krvavo zacvetelo, ko se je jelo počasi vgrezati za vinogradi tam prek. V grmovju ob viničarji se je pasla mlada koza. Simon je zabrlizgal na prste. Hopla, hop! in koza je bila v staji.
"Prav po kozje si neumna!" se je zasmejal fant.
Klimp, klomp, klimp, klimp, klomp! je nenadoma zapelo nad Simonovo glavo. Planil je pokonci. Resnično, veter se vrača, je že tu! Njegov klopotec, ki se je mučil z njim vse poletne mesece, poje. Poje, poje! — Kakor ponorel je stekel pred klet, kjer je oče pomival sode.
"Ata, ali ga slišite! Klopotec, moj klopotec, naš klopotec! Kako lepo poje, nič ne šklampa, vse gorice tod okoli ne premorejo takega! Ali slišite, ata!"
"Slišim ga, slišim." Oče je prenehal z delom in z nasmehom poslušal letošnjo prvo domačo klo-potčevo pesem. Tudi njemu se je silo dobro zdelo, da je Zormanov večji in ima močnejši glas od drugih po bližnjih bregeh. Naj ima fant veselje. Viktor ni toliko za take stvari, tudi ne utegne toliko, ko je najstarejši in mora že poprijeti pri delu. Oni drugi pa so še premajhni. No, ljudje naj kar vidijo in slišijo, kakšni so že Zormanovi fantje!
"Posrečil se ti je, moram reči. Tako ropoče in razbija ta ka-nalja, da mi bo ušesa začepil!" je Zorman pohvalil sina.
Simona je prevzelo tako veselje, da je pozabil na vse okrog sebe. Stekel je nazaj h klopotcu, se z obema rokama oklepal droga in strmel v vrh, kjer se je vrtelo dvoje vetrnic, in se je košati rep počasi obračal po vetru. Nato je fantu desnica sama od sebe zdrknila do čela in pokri-žal se je. S sklenjenimi rokami, uprtimi ob drog, je stal in poslušal klopotočevo žlobudranje tako pobožno zbrano, kakor bi bil v cerkvi pri božji službi. Bilo je tako lepo, da bi ostal pod klo-potcem najrajši do polnoči, vso noč, do jutrnjega svita, ko bi se odpravila veter in klopotec spat in bi vse krmežljavo prilezlo sonce iznad Boča.
"Treba bo iti domov, sonce se bo zdaj zdaj skrilo za božje gnade." Oče je stopil k Simonu in ga potresel za rame. Simon ga je proseče pogledal.
"Ko pa tako poje; še malo ga poslušajva. — Kaj ni to lepo: klopotec v našem vinogradu, klopotec v sosedovem, klopotec na tem in onem in klopotec na tretjem bregu tam. Vsak po svoje jo reže in se vendar nobeden ne zmoti, prav kakor ptički v gošči."
(Dalje prihodnjič)
3 LOTE NAPRODAJ
Podstavek za klet je že gotov dovolj lesa za zgradbo hiše. Blizu dveh novih tovarn. Imam naprodaj tudi vino. GEORGE KOZMA, 16814 South Miles Rd., Cleveland 28, Ohio
in
LASTNIK PRODAJA
I-DRUŽINSKO, 7-SOBNO HIŠO, S POHIŠTVOM ALI BREZ na
18305 NEFF RD.
Pridite pogledat po 6. uri zvečer.
I/>0000000000000<>0000000000000000000000000000000000000<-
<>
o
TISKOVINE I
o o
IZDELANE v TISKARNI	|
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
^Cene so zmerne—naročila hitro zgotovoljena-*	Se priporočamo društvom,
trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
o	X
o	,..	...	Ć
V	SEZONI BOROVNIC
Sredi poletja zorijo borovnice, ki so v tej deželi znane pod imenom blueberries. V mnogih krajih Slovenije rastejo in rodijo borovnice v obilici. To vemo mnogi slovenski priseljenci v tej deželi, ki se iz naših otroških let spominjamo nabiranja borovnic. Zadnja leta beremo v časopisih, da se iz Slovenije izvaža mnogo svežih borovnic v Švico, Nemčijo in Anglijo. Mnogo se jih porabi tudi za produkcijo žganja.
V	naši deželi rastejo divje borovnice v mnogih krajih držav New Jersey, New York, Maryland, North Carolina, Wisconsin, Colorado, Montana Minnesota, in drugod. Sveže borovnice se v sezoni kot sadje servirajo v mnogih restavracijah te dežele. Poleg tega se jih mnogo porabi tudi v pajih in drugem pecivu.
V	nekaterih naših državah pridelujejo kultivirane in izboljšane borovnice, ki so debelejše in bolj enakomernih oblik kot divje. Vzgojili so mnogo podvrst, toda nobena vrsta kultiviranih borovnic ne rodi tako sladkih in okusnih jagodic kot divje borovnice, ki jih je producirala narava sama. Vsekakor upajo bo-rovničarji vzgojiti vrste borovnic, ki bodo vsebovale vsa dobra svojstva divjih borovnic in obenem rodile debelejše in lepše jagode.
—NEW ERA, glasilo ABZ
MANDEL'S CORN PLASTER
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom. Pokličite KE 0034 in vam pošljemo po pošti. Cena 35c.
MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clair Ave. In Kast 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tel naselbini prakticiralo in se izselilo. dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam Je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomesti) z novim. Vam ni treba imeL določenega dogovora.
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicott 1-5013 Njegov naslov je vogal E«»l 62nd Street; vhod samo na East G 2nd Street. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
V NAJEM
AMERIŠKA IN EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v
označ-
bi 32 l/o do 33 točk, ki jih je
ba odšteti od evropske ni® '
bodisi pri moških ali pri žens čevljih.	. j;
Na primer: če vam pišejO, želijo čevlje št. 39, to ška mera 6 in pol, št. 40 J® ' л 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je ' št. 44 je 11.	, o
Ženski čevlji so nava manjši nego gornje mere. bi na primer; št. 38 bila št. 37 št. 5, št. 36 št. 4. • Ženske obleke; št. 40 je riško 32, 42 je 34; 44 je 36; 4»^ 38; 48 je 40 itd., vedno
to^ manjše od evropske №
*
Pri moških oblekah pa čenja v Evropi z št. 42, kar je Ameriki 33; 44 je 34; 46 je ' 48 je 38; 50 je 39; 52 je 4^ je 43 in 56 je 45. (Se vrti med 11 točk razlike.)
Približna metrična	P
ameriški meri:
1 centimeter — 0.3»či7
čevlja
ali
meter — 3.2088 1.0936 jarda.	,
kilometer — 0.6214 "statut®
milje oziroma dolžina
rflilr'
sprejeta potom zakonod^^, 1 kilometer na vodni povr je 0.5369 "nautical"
Enako je pri deklicah gačna evropska mera. St. y g, ameriško 12; 40 je 14; 42 j® 44 je 18 in 46 je 20.
Moške srajce: št. 35 j®
14
ško 13 in pol; 36 je 14; 37 j® in pol; 38 je 15; 39 je 15 40 je 15%; 41 je 16; 42 j® 1° pol in 43 je 17.
ENO OPREMLJENO
SOBO SE ODDA V
POŠTENEMU FANTU.
— Vpraša se na —
m O East 72mlSt'
EN 1-8254
FINO KUHINJSKO
Maytag izdelka, na plin, kot
se proda radi selitve v kraji ni plina. Za podrobnosti pokličite WI 3-1959
STANOVANJE
s 3 sobami, vse nanovo dekorirano, se odda v najem odrasli diaižini brez otrok.
Vpraša se na 1016 East 76th Street, UT 1-6888
HIŠE NAPRODAJ
NA EAST 173rd STREET,
blizu Graphite Bronze Co.
Lepa hiša za eno družino; 6 sob; 3 spalnice. Garaža in dovoz. Lota 40x125. Cena $11,500.
Se tudi zamenja.
KOVAČ REALTY
960 East 185th St.—KE 1-5030
PRODA SE POCENI
PET LEPIH BELIH MLADI MAČK.
Vpraša se na 1015 East 63rd Stree»^
(RUŽENE ŠKEPLJ)
ANGLEŠKO SLOVENSKI SLOVAR
DRUGA IZDAJA
JE KONČNO DOSPEL. Dobi se pri
August Kollande'^
6419 ST. CLAIR AVC'
CLEVELAND 3, OHtO
Cena s poštnino 3®
$5.25
TVRDKA KOLLANDEB NA ZALOGI TUDI
SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAK BERILO
ter DR. F. J. KERNOVO
(DR. KOTNIKA) NaroČile se na te ' preden zaloga poid®*
ZAVAROVALNINO
proti
Ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N, Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD. Pokličite:
IVanhoe 1-9382