GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIF INGRAD CELJE LETO XXVIII - ŠT. 11-12 - 18. DECEMBER 1986 Notranjo lesno opremo avle SNG Maribor so Izdelali delavci TOZD Mobllla iz Ljubljane Dipl. inž. gradb. Henrik Čmak Kadarkoli In kamorkoli pride smrt, pride ob nepravem času, s seboj pa prinaša bolečino In praznino. Tako smo brez besed ostali v kolektivu, še posebej tisti, ki smo ga poznali ali z njim delali, da Je potem, ko se Je zdelo, da Je premagal bolezen, v torek, 16. decembra umrl. Henrik Čmak je bil naš, tudi potem, ko se Je konec 1975. leta upokojil. V našem kolektivu Je pustil 12 let vzornega dela, kot tehnični ali glavni direktor, oziroma njegov pomočnik. NI nam bil vzor le kot gradbeni strokovnjak, temveč tudi kot človek. V vseh objektih, ki Jih Je Ingrad izvajal v tistem obdobju, so vtisi njegovega dela in strokovnosti. Visoke kvalitete Je Imel kot človek. Zato Je bil priljubljen pri vseh, s katerimi se Je srečal ali delal. Sam pa je bil veder, pošten in pravi tovariš. Njegov odnos do dela In ljudi, še posebej tistih, ki so v stiski, Je prišel do veljave tudi po potresu na Kozjanskem, ko je prevzel Izredno zahtevno odgovornost vodje štaba za odpravo posledic naravne nesreče. Henrik čmak Je umrl, zahvalo za njegov delež pri rasti našega Ingrada smo mu dolžni tudi ob slovesu. GLAVNI DIREKTOR, JANKO GOLOB, DIPL. OEC., OB ZAKLJUČKU LETA: Enotni gradimo boljše To leto bo gotovo veljalo za uspešnejše v zadnjem obdobju — Nekateri dosežki pomenijo kvaliteten premik v poslovanju — Pridobivanje del in prodaja izdelkov potekata normalno — Večino objektov končali v pogodbeno dogovorjenih rokih, na nekaterih, zgrajenih zlasti v našem montažnem sistemu, smo dosegli rekordne roke izgradnje — Naš montažni sistem moramo še nadalje izpopolnjevati — Letos smo sredstva namenili predvsem za obnovo opreme in težje gradbene mehanizacije — Ustanovili in opremili smo skupen obrat tehnološke opreme Leto 1986. bo gotovo veljalo za uspešnejše v zadnjem obdobju za pretežni del temeljnih organizacij Ingrada. Težave s primernim obsegom del smo uspeli z večjo komercialno aktivnostjo zmanjšati. Tudi v prihodnjem letu si o-betamo primeren obseg deta, če ne bo bistvenih sprememb na področju ekonomske politike naše države. Običajno ob pregledu poslovanja iztekajočega se leta, analiziramo ter ugotavljamo dobre in slabe strani našega dela. Letos smo z nekaterimi dosežki lahko zadovoljni, saj pomenijo kvaliteten premik v poslovanju. Ekonomski kazalci, ki jih izkazuje periodični obračun za devetmesečje letošnjega leta, so v primerjavi z lanskim letom precej boljši. Beležimo visoko rast celotnega prihodka, čistega dohodka, osebnih dohodkov in akumulacije. U-spešnejše poslovanje je omogočilo tudi nekoliko večje povečanje osebnih dohodkov kot je bilo planirano in vsaj delno izravnavo rasti osebnih dohodkov s porastom življenjskih stroškov. Tudi na področju pridobivanja del so se razmere, zlasti v drugi polovici leta, normalizirale 'in so vse temeljne organizacije primerno zasedene. Pričakujemo, da ne bo večjih težav z zasedenosjo kapacitet tudi preko zime, medtem ko se bo treba za primerno zaposlitev v drugem letu še posebej angažirati. Zaenkrat lahko ugotavljamo, da pridobivanje del in prodaja izdelkov potekata normalno, lahko se pa pojavijo problemi ob morebitnih dodatnih restrikcijah na področju investicij. Pni gradnji objektov so temeljne organizacije s pomočjo dobre tehnološke priprave in dobre organizacije dela dosegle kratke roke izgradnje pri večini objektov in jih končale v pogodbeno dogovorjenih rokih. Na nekaterih objektih, zgrajenih v našem montažnem sistemu, smo dosegli celo rekordne roke iz-gradej, pri čemer nimajo zaslug samo delavci v gradbeni operativi, temveč tudi v IGM, Mehanizaciji in TOZD GO Šentjur, ki je opravila montažo. Ugotavljamo pa, da bo potrebno naš montažni sistem še nadalje izpopolnjevati, zlasti v smeri racionalizacije gradnje in večje tehnične popolnosti, saj imamo z nekaterimi rešitvami včasih težave in tudi reklamacije. Tudi na področju industrializacije gradnje bo potrebno z vključevanjem več predfabriciranih izdelkov in sklopov (elementov) še hitreje razvijati nove sisteme. To nam narekujejo poleg ohranjanja konkurenčnosti tudi vedno večje težave s primernim kvalifikacijskim sestavom zaposlenih delavcev. Te ugotovitve bo potrebno upoštevati pri realizaciji razvojne in investicijske politike v naslednjem letu ter za te namene izločiti primerna sredstva in pripraviti investicijske programe. Politika investiranja v zadnjem obdobju je bila podrejena skromnim sredstvom, ki smo jih uspeli formirati iz naslova amortizacije in poslovnega sklada. V letošnjem letu smo sredstva namenili predvsem za obnovo onreme in težje gradbene mehanizacije, manj oa smo vlagali v gradbene objekte. Pomembnejše so bile le naložbe v nove proizvodne prostore TOZD Prevozi v Ljubljani in v drugo fazo rekonstrukcije Kamnoloma Liboje ter urejevanje skladišča v TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. Med pomembnejšimi nabavami opreme v tem letu pa lahko štejemo nabavo 401 avtodvigala Metalna ter več opreme in voznega parka, ki je bila uvožena liz Iraka; na- (Nadaljevanje na 2. strani) Delavci TOZD Gradbena operatlva Celje so v zadovoljstvo investitorja pravočasno dokončali objekt ERA v Trnovljah. Foto: Vlil Šuster (Nadaljevanje s 1. strani) bava betonarn za TOZD GO Slovenske Konjice in Rogaško Slatino, železokrivskega stroja MER za TOZD IGM, kompletiranje opreme za ME-LES na Gomilskem itd. Vendar bo tudi na tem področju potrebno realizirati nekatere projekte, ki smo jih pripravljali v letošnjem letu. To ve- lja zlasti za TOZD IGM lin Mehanizacijo. V tem letu smo tudi ustanovili in opremili skupen o-brat tehnološke onreme, ki ima nalogo dosedanja večjega tehnološkega napredka na področju opažev in druge gradbiščne opreme. V ta namen TOZD gradbene opera-tive združujejo sredstva za skupne nabave opreme in se dogovarjajo za nove oblike dela na tem področju. Omeniti je potrebno tudi velik napredek pri pripravi projektne dokumentacije, zlasti za montažni sistem Ingrad z uvedbo računalniške grafike pri projektiranju. Projektna skupina, ki dela na uvajanju uporabe računalništva na tem področju, je opravila veliko dela, saj je izvedla že skoraj vsa potrebna dela na obdelavi našega montažnega sistema in s tem že omogočila izdelavo projektov in predračunov v zelo kratkem času. V naslednjem letu nas čaka zahtevna naloga celovite povezave razvoja, trženja, tehnologije, projektiranja in proizvodnje v enoten sistem v organizacijskem smislu ter nadaljnje delo na kompletiranju in razvoju obdelav, sistemov itd. V letošnjem letu smo precej časa in naporov vložili v dopolnjevanje in usklajevanje naših samoupravnih aktov s samoupravnimi sporazumi in pozitivno zakonodajo, zlasti na področju delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov ter stanovanjskih zadev. Izdelan in sprejet je sistem, ki bo omogočal postopen prehod na stimulativnejše oblike nagrajevanja, pri čemer pa je hitrost uvajanja v veliki meri odvisna od uspešnega dograjevanja celotnega poslovnega sisema. Ker je od tega v veliki meri odvisna uspešnost poslovanja, menim, da je to ena od prioritetnih nalog strokovnih služb v naslednjem letu. Ne smemo mimo tega, da ne omenimo, da smo v tem letu pripravili nekatere pomembne srednjeročne in dolgoročne planske dokumente, ki bodo podlaga nadaljnim poslovnim usmeritvam v prihodnjem letu, v srednjeročnem obdobju 1986—1990 in obdobju do leta 2000. Mnogo je še področij delovanja, kjer smo razreševali težke probleme kot so pomanjkanje kvalificiranih in visokokvalificiranih kadrov v proizvodnji in strokovnih službah, izobraževanje v širšem smislu, dograjevanje poslovnega in informacjiskega sistema, razvojne dileme itd. O-gromno teh nalog je ostalo nerešenih ali samo delno realiziranih. Zahtevne gospodarske razmere v naši družbi postavljajo pred nas vsak dan nove probleme in nove naloge, ki terjajo maksimalno angažiranje vseh zaposlenih delavcev. Zato bo nalog in potreb po dobrem delu in sodelovanju v prihodnjem letu precej. Realizirati jih bo možno le s skupnimi napori in enotnostjo vseh zaposlenih v Ingradu. Ta misel naj bo tudi naša osnovna usmeritev in vodilo za delo v naslednjem letu. Naj končam to novoletno poslanico z željami, da bi bilo leto 1987 uspešno, vsem delavcem Ingrada, njihovim svojcem ter poslovnim partnerjem pa želim mnogo zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva v novem letu. Srečno 1987 S fotoaparatom v IGM Pri sodobni gradnji se IGM vključuje s čim več predfabri-clranlmi elementi. Fotoreportaža: Vlil Šuster Zdravstveni dom Pregrada že predan namenu Začasno prestavljena železnška proga pri gradnji podvoza v Kersnikovi ulici v Celju Nagrade in priznanja GIF Ingrad Delavski svet DO GIF »Ingrad« Celje je na svoji seji dne 7. 11. 1986, na predlog komisije za podelitev nagrad, priznanj in plaket GIF »Ingrad« sklenil, da se za leto 1986 razpišejo TRI NAGRADE GIP INGRAD Pri dodeljevanju nagrad se upoštevajo naslednji kriteriji: — izjemni dosežki v organizaciji poslovanja na posameznih področjih, ki se rezultirajo tudi v večji produktivnosti dela, boljši ekonomičnosti in večji rentabilnosti; — nadpoprečno dosežen ekonomski uspeh gradbišča, delovišča oziroma obrata ali delavnice; — izjemni dosežki na področju projektiranja; — vzorno organizirano gradbišče, delovišče oziroma obrat ali delavnica večjega obsega, ki je lahko za zgled ostalim; — vzorno urejeno in organizirano bivanje in prehranjevanje delavcev na gradbiščih, deloviščih oziroma v obratih ali delavnicah; — uspešno izvajanje ukrepov varstva pri delu, ki vplivajo ne zmanjšanje in preprečitev nesreč pri delu; — izjemne zasluge in požrtvovalnost pri preprečitvi škode za DO ali TO (v primeru požara, kraje, elementarnih nesreč in podobno); — vzorno urejeni delovni, samoupravni in družbenopolitični odnosi na gradbišču, delovišču, obratu ali delavnici v TO oziroma v sektorjih DSSS; — izredno osebno prizadevanje na področju: — samoupravnem In družbenopolitičnem področju in na področju družbene samozaščite, nadpoprečni uspehi pri opravljanju delegatskih funkcij; — kulturnem in športnem udejstvovanju; — drugi izjemni primeri, ki prispevajo k izboljšanju poslovanja in gospodarske rasti DO GIF Ingrad. Nagrade GIP Ingrad so tri, in sicer; 1. nagrada v višini 4 poprečne OD v SRS v preteklem letu, 2. nagrada v višini 3 poprečne OD v SRS v preteklem letu, 3. nagrada v višini 2 poprečna OD v SRS v preteklem letu. PRIZNANJE GIP INGRAD Priznanje GIP »Ingrad« se podeli posameznikom za izredne zasluge in napore pri organiziranju in razvijanju gospodarske moči, samoupravne in družbenopolitične organiziranosti TOZD oziroma DSSS. Za uspehe dosežene pri integracijskih procesih, za modernizacijo poslovanja DO, pri uvajanju novih tehnologij v proizvodnjo in podobno. Vsako leto se podeli eno Priznanje GIP Ingrad, ki se sestoji iz pismenega priznanja in denarne nagrade v višini enega in pol poprečnega OD v SRS v preteklem letu. Predloge za nagrade in priznanja dostavite najkasneje do 1. marca 1987 komisiji za nagrade, priznanja in plakete GIP Ingrad, v pravno službo DSSS, Lava 7. Predloge, ki bodo prispeli po tem datumu, komisija ne bo upoštevala. Nagrade in priznanja bodo podeljene na slovesnosti ob praznovanju 1. maja 1987. Predsednik DS DO Jože Mešl iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD TOZD Projektivni biro Celje Projektiranje s pomočjo Naš projektant Dušan štlherl, dipl. gradb. Inž. pri ploterju (risalniku), ki opravlja Izris načrtov, Izdelanih s pomočjo računalnika Glede na splošni razvoj računalniške tehnologije na področju grafike in glede na nujnost stopanja v korak s časom, smo se tudi v Ingradu začeli vključevati v to področje informatike. Nakupu novega računalnika lansko leto, je sledil letos nakup samostojne interaktivne grafične postaje S 25. Glavni namen tega nakupa je, pristopiti k uvajanju računalnika na področje projektiranja, pa ne samo računanja gradbenih konstrukcij in izdelavi kalkulacij, kot do sedaj, ampak pristopiti k izdelavi grafičnega dela projekta s pomočjo računalnika. Tako smo maja letos skupaj z Razvojnim centrom Celje kupili že prej omenjeno samostojno interaktivno grafično postajo S 25, ki jo proizvaja ameriška firma CAL-COMP, in ki je zaenkrat locirana v Razvojnem centru v Celju. V planu za naslednje leto imamo kompletiranje našega dela te postaje do celote, nabavo ustreznih perifernih enot, ki so potrebne za nemoteno samostojno delo in instalacijo te opreme v poslovnem centru Ingrada. Samostojna interaktivna grafična postaja S 25 se sestoji iz glavnega računalnika in dveh delovnih mest za Interaktivno grafično obdelavo na sistemu. Vsako delovno mesto se sestoji iz: — barvnega grafičnega terminala za prezentacijo risbe — grafike, ki jo obdelujemo; — alfanumeričnega terminala s tastaturo za komunikacijo med sistemom in operaterjem — obdelovalcem; — menujske plošče s svetlobnim peresom za vnos podatkov na risbo in pospešitev dela s sistemom in — joy sticka za zoomira-nje in premikanje slike na grafičnem terminalu. Poleg dveh delovnih mest za interaktivno grafično obdelavo, so na grafično postajo priključeni še alfanumerični terminali in periferne enote — ploter in printer. Sam centralni računalnik ima v naši konfiguraciji sledeče karakteristike: — centralni procesor je 32-bitni s 3 MB spomina — fiksna diskovna enota s 85 MB spomina — disketna enota s 1 MB spomina — magnetna tračna enota — streamer — 11 standardnih RS 232 izhodov Skupno s sistemom S 25 smo kupili softwarski paket ADS (arhitectural design soft-ware), to je programski paket, ki poleg tega, da vsebuje osnovna grafična orodja v štirih modulih, pokriva naslednja področja dejavnosti projektiranja: — ADP (arhitectural design package) omogoča risanje, samo oblikovanje izgleda o- bjektov. Služi neposredno o-blikovalcem, projektantom gradbene, strojne in elektro smeri s posebnim poudarkom na enostavnejšem in hitrejšem kreiranju arhitektonskih risb — načrtov. — APP (arhitectural produ-ction package) omogoča oblikovanje objektov na osnovi znanih arhitektonsko definiranih elementov na nivoju dvodimenzionalne grafike z možnostjo vključitve fiksne tretje dimenzije. Osnovna uporaba je banka preddefiniranih elementov, ki jo polni in vzdržuje uporabnik sam. Banka podatkov je tudi osnova za nadaljnjo »količinsko« obdelavo objekta — ta paket namreč omogoča, da takoj, ko smo končali z grafično obdelavo projekta, dobimo količinski popis vseh elementov, ki smo jih uporabili v projektu. Paket torej omogoča direktno povezavo med oblikovanjem in informacijskim sistemom. — AVP (arhitectural vizuali-zation package) omogoča risanje objektov, ki so na sistemu, v perspektivi in izome-triji. — AGP (arhitectural co-sting package) omogoča izdelavo kalkulacije objekta. Iz baze, ki jo uporablja APP izdela ta paket enonivojsko kalkulacijo na osnovi količinskih popisov, ki smo jih v APP dobili za posamezen projekt. Osnovni softvvarski sistem vključuje operativni sistem UNIX, ki je kompatibilen s sistemom VAX. Vsi programi so pisani v FORTRANU 77, ki je podprt z interaktivnim grafičnim jezikom IGL. Na osnovi softvvara, ki smo ga nabavili skupaj s sistemom S 25, je narejen tudi okvirni plan, kaj bomo delali s sistemom. Kot najperspektivnejša se je pokazala obdelava naših montažnih konstrukcij — hal, nadalje bi dosegli velike prihranke na času izdelave tehnične dokumentacije za In-gradova fleksibilna stanovanja, ne smemo pa pozabiti, da sistem kot tak omogoča znatne prh ran ke pri izdelavi arhitektonskega dela projektne dokumentacije tudi za o-stale »vrste« objektov. Seveda vidimo perspektivo v takšnem načinu dela, da bomo s pomočjo računalnika izdelani »grafični del projektne dokumentacije« v nekem avtomatiziranem procesu uporabili pri nadaljnji izdelavi popisov in predizmer in naprej kalkulacij za posamezne objekte. Tudi tehnološka obdelava naj ne bi ostala brez računalniške podpore. Naš interes in cilj je, da poleg arhitektonskega dela obdelamo na sistemu tudi druge faze izdelave projektne dokumentacije, predvsem gradbeno-konstruktersko in tudi instalacijsko. V ta namen se že dogovarjamo z zasedaj računalnika edino institucijo, ki se v Sloveniji ukvarja z izdelavo softvvara za računalniško grafiko za področje gradbeništva, to je IKPIR v okviru Gradbene fakultete v Ljubljani. Naša delovna organizacija že več let nastopa kot sofinancer raziskovalnih nalog, ki jih na tem področju opravlja IKPIR in smatramo, da smo z nakupom potrebne računalniške o-preme premostili glavno oviro za konkretno uporabo teh rezultatov v naši praksi. Zavedamo se, da nas čaka še veliko dela na tem obširnem in do sedaj pri nas malo razvitem področju. Od vseh prej naštetih planov in ciljev smo v tem letu pristopili k izdelavi podatkovne baze za naš montažni sistem. Lahko rečemo, da bo ta baza do konca leta več ali manj kom-pletirana za področje tako imenovanega težkega montažnega sistema in da bomo lahko poslej nekajkrat hitreje napravili arhitektonski del projektne dokumentacije za naše hale, obenem pa bomo imeli takoj na razpolago popise za montažno konstrukcijo in s tem možnost nadaljne avtomatizirane obdelave na našem informacijskem sistemu. Na koncu bi rad dodal še misel, ki jo mora imeti pred očmi vsakdo, ki s pomislekom gleda na »avtomatizacijo delovnih postopkov« in se boji, da bo na koncu nekje nekdo ostal brez dela: ni računalnik zamenjal projektanta, temveč je projektant zamenjal orodje s katerim dela. Namen vseh teh investicij je v dvigu kvalitete posameznih opravil in v skrajšanju potrebnega časa -opeu a ed eu ‘B|tABjdo bi bz mestilu človeka z računalnikom. Dušan štiherl dipl. gradb. ing. Delovno mesto pri grafični postaji za sodobnega projektanta. Foto: Vlil Šuster TOZD Gradbena operatlva Celje Tudi objekt industrijske pekarne Mera zgrajen z montažnim sistemom Ingrad USMERITEV ZA PRIHODNJE LETO Poudarek kvaliteti storitev V razpravi sta osnutka zvezne in republiške »resolucije o politiki uresničevanja družbenih planov za obdobje 1986— 1990 v letu 1987«. Prve ocene so, da je zvezna resolucija boljša od prejšnjih let, vendar da je marsikje preveč načelna. Glavna zamerka ZIS pa je, da niso znani vsi pogoji gospodarjenja, pod katerimi naj bi dosegli zastavljene cilje. Cilji za leto 1987 so v večini primerov opredeljeni tako kot so bili že sprejeti za srednjeročno obdobje. Naštejmo nekatere: 1. Doseči vsaj takšno stopnjo rasti družbenega proizvoda kot v letu 1986 (v Sloveniji 3,5%) in doseči znatno večji izvoz (6% rasti izvoza). 2. Povečati produktivnost dela in večjo učinkovitost gospodarjenja v celoti (v Sloveniji za 2,2%). 3. Občutno zmanjšati inflacijo. Če se ozremo nazaj, lahko ugotovimo, da prvi cilj neka- ko dosežemo. Društveni proizvod raste različno po republikah, vendar občutnega zaostajanja ni opaziti. Mnogo težje je doseči večji izvoz, saj je poleg finančno nestimulativnega izvoza, težko doseči primerno kvaliteto, na podlagi katere bi naši izdelki bili iskani na svetovnih tržiščih. Nedvomno bo najtežja bitka na področju znižanja inflacije. Ne samo, da ni izdelan konkreten antiinflacijski program, nemalokrat si načrtovalci ekonomskega razvoja niso enotni, kje so glavni vzroki tako velike inflacije. O-snovno antiinflacijsko politiko bi naj zagotovili z doslednim izvajanjem tržnega načina gospodarjenja in uvajanjem realnih vrednosti dinarja, proizvodov in storitev. Poleg teh ukrepov pa se zahteva tudi občutno zmanjšanje obremenitev proizvodnih subjektov. Tu pa bo verjetno natježja bitka, kako zmanjšati splošno in skupno porabo začenši pri federaciji in zaključiti v lastnem TOZD. Zelo dobra prispodoba je bila povedana z mislijo: »Kako odgnati mačka od slanine«. Za nas gradbince je treba povedati, da se predvideva enak obseg investicijske dejavnosti kot je bil v letu 1986, okoli 14,5% družbenega proizvoda bo porabljenega za nove investicije, ki pa seveda obsegajo tudi tehnološko o-premo. Torej, situacija na investicijskem tržišču bo še naprej zahtevna in selektivna. Uspešnejše bodo tiste delovne organizacije, ki bodo kva-litetneje pripravile in izvajale gradbene storitve. Te misli so bile osnovne smernice za napotek našim planerjem in delegatom pri njihovem delu. Enako ali pa še bolj so zdaj pomembni občinski akti s tega področja, s katerimi pa se bodo spoprijele naše delegacije. Franc Berginc IZ DELEDATSKEGA BILTENA SKUPŠČINE SRS Kdo in kako lahko dela v tujini? Zbor združenena dela Skupščine SR Slovenije je koncem leta 1985 obravnaval osnutek Zakona o izvajanju investicijskih del v tujini. Za sprejem osnutka zakona je pristojen Zbor republik in pokrajin Skupščine SFR Jugoslavije. Izvajanje investicijskih del v tujini zdaj urejata zakon o prometu blaga in storitev s tujino in zakon o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino. Leta 1976 je bila izdana uredba o izvajanju investicijskih del v tujini, ki je bila že štirikrat zapored podaljšana za eno leto. Zaradi slabosti v dosedanjem urejanju teh poslov in potrebe, da se ta oblika gospodarske dejavnosti vsestransko uredi, ureja ta vprašanja novi osnutek zakona. Sestavljajo ga naslednje bistvene določbe: — investicijska dela v tujini izvajajo organizacije združenega dela v okviru dejavnosti, za katere so voisane v sodni register, v skladu s tem zakonom in predpisi države, v kateri opravljajo investicijska dela: — investicijska dela v tujini izvajajo z inženiringom, konzultantskimi storitvami, gradnjo celotnega objekta in s posameznimi deli; — udeleženci pri teh poslih so nosilci posla, kooperant, tuji kooperant in podizvajalec; — medsebojne pravice, odgovornosti in obveznosti pri izvrševanju pogodbe urejajo udeleženci posla in to s samoupravnim sporazumom ali pogodbo o pridobivanju dohodka z deležem v skupno ustvarjenem dohodku na podlagi združevanja dela in sredstev; s pogodbo o pridobivanju dohodka z izvozom storitev; — delavcem se med njihovim delom v tujini izplaču- je osebne dohodke in druge osebne prejemke v dinarjih in v tuji valuti. Višino teh dohodkov določa samoupravni splošni akt organizacije, ki pošilja delavce na delo v tujino, v skladu s samoupravnim sporazumom, sklenjenim na podlani družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno ureditev pravic delavcev na delu v tujini; — organizacija združenega dela sme izvajati investicijska dela v tujini, če pristopi k samoupravnemu sporazumu o organiziranem nastopu v tujini in če izpolnjuje naslednje pogoje: da je tehnično-tehno-loško, organizacijsko in kadrovsko usposobljena za izvajanje določene vrste del; da v zadnjih treh letih ni bila kaznovana zaradi nelojalne konkurence; da je pri izvrševanju sklenjenih pogodb o opravljanju investicijskih del v tujini uporabljala v predhodnem obdobju družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za usklajevanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov delavcev, ki so bili poslani na delo v tujino; — organizacija združenega dela mora predložiti Gospodarski zbornici Jugoslavije prijavo namena opravljanja investicijskih del v tujini. Prijavo predloži na podlagi objavljene licitacije, vabila za predložitev ponudbe ter vabila za sklenitev pogodbe za izvajanje investicijskih del v tujini z neposrednim dogovorom, najpozneje 30 dni po razpisu licitacije oziroma najpozneje 15 dni pred zapadlostjo roka za predložitev ponudbe: Gospodarska zbornica Jugoslavije mora v 10 dneh po poteku rokov izdati potrdilo, da so izpolnjeni pogoji za udeležbo na licitaciji. To potrdilo je podlaga za sklenitev pogodbe s tujo osebo in za vpis pogodbe v register, ki ga vodi zvezni upravni organ, pristojen za energetiko in industrijo; — Gospodarska zbornica Jugoslavije izdaja organizacijam združeneaa dela potrdilo iz prejšnjega odstavka za posamični, skupni (konzorcio-nalni) ali koordinirani nastop; — za dela, katerih pogodbena vrednost ni večia kot 10 milijonov dinarjev, pa ni potrebno izpolnjevati pogojev iz prejšnjih dveh odstavkov; — nosilka posla v tujini lahko za posle, določene s pogodbo s tujo osebo organizira enoto (ki na ni pravna oseba) za opravljanje investicijskih del v tujini, če to zahtevajo narava, obseg poslov in čas, potreben za izvršitev teh del; — organizacija združenega dela kupuje v Jugoslaviji stroje, onremo in material za dela v tujini. Če pa so dela pogojena z vgraditvijo tuje opreme in materiala, če ju ne delajo ali ju ni mogoče kuniti v Jugoslaviji v dogovorjenih rokih, ustrezni kakovosti in po približno istih cenah, se lahko kupita v tujini pod pogoji, predpisanimi z zveznim zakonom o prometu blaga in storitev s tujino; — proizvajalna sredstva, ki jih je uporabljala pri teh delih, sme organizacija združenega dela po končanih delih prosto uvoziti v Jugoslavijo s plačilom carine in uvoznih davščin od amortiziranega dela uvoženih delovnih sredstev in nadomestnih delov v skladu s carinskimi predpisi; — po končanih delih mora organizacija združenega dela devize na računu pri tuji banki spraviti v Jugoslavijo, devize, ki jih ima na računu pri pooblaščeni banki za oosle s tujino, pa prodati v 60 dneh po končanih investicijskih delih. Dom ostarelih občanov Bokalce v Ljubljani 4. samoprispevek SOCIALISTIČNA ZVEZA DELOVNEGA LJUDSTVA vsem družbenopolitičnim organizacijam, krajevnim skupnostim, društvom In družbenim organizacijam v celjski občini. V juniju prihodnjega leta se v celjski občini izteka program lil. samoprispevka. Ker temeljni razvojni dokumenti v naši družbenopolitični skupnosti kažejo, da bo tudi v prihodnje težko, na nekaterih področjih pa domala nemogoče, reševati družbeno-razvojno problematiko brez dodatne oblike zbiranja denarja, kakršno predstavlja samoprispevek, že zdaj v celjski občini razmišljamo o tem, kako bi po izteku III. samoprispevka zasnovali novo akcijo. Zato je bil na pobudo Občinske konference SZDL Celje pri Izvršnem svetu skupščine občine Celje, dne 22. oktobra 1986, imenovan iniciativni odbor za uvedbo IV. samoprispevka. Odbor sestavljajo: predsednik Tone Zimšek, namestnik Drago Medved ter člani Miloš Pešec, Stane Mele, Peter Privšek, Olga Vrabič, Duško Kos, Edvard Stepišnik, Zvone Hudej, Drago Čeh, Ivo Potočnik, Dušan Burnik, Stane Seničar, Marjan Prelec, Tone Rožman, Aleš Ilc, Jože Zupančič, Jože Geršak, Alojz Zuntar, Franc Pokelšek, Franc Ban, Žarko Mrovlje, Janez Kozmus, Mirko Vrečko, Vera Černič, Bernard Poljanec, Danijel Perčič, Franc Zelič in Peter Kavalar. V občini želimo temeljito pretehtati odločitev o uvedbi samoprispevka in seveda o njegovi programski vsebini. Zato vas s tem dopisom pozivamo, da se vključite v ustvarjalno razmišljanje o tem, kaj menite o samoprispevku (njegovi umestnosti) in o tem, kaj bi po vašem mnenju bilo najbolj potrebno pa tudi z najširšega družbenega vidika najbolj smotrno, da bi, če bomo odločitev o uvedbi samoprispevka v občinski skupščini izglasovali, potem tudi vnesli v program. S 1. avgustom se Je končalo četrto leto tretjega občinskega samoprispevka v občini Celje. V tem štiriletnem obdobju Je bilo skupaj zbranih blizu 93 milijard dinarjev, ki so bila porabljena za objekte Iz, referendumskega programa. Ugotavljamo, da Je del referendumskega programa pomagala uresničevati tudi naša delovna organizacija. Večino objektov otroškega varstva in šolstva ter še nekatere druge, kot je bila brv čez Savinjo v Celju, je zgradila naša delovna organizacija. Želimo, da se v svojih okoljih temeljito pogovorite o tej zahtevni, občutljivi in aktualni problematiki, predvsem zaradi tega, da bi lahko na podlagi vaših mnenj, priporočil in predlogov (zahtev) sestavili ustrezen predlog, ki bi ga ponudili v javno razpravo. Predsednik OK SZDL Drago Medved V Alžlru gradimo stanovanja v sklopu SOZD Glposs Slovesnosti ob jubilejih Delovni jubilej je letos praznovalo 400 članov kolektiva za skupno delovno dobo 'In delovno dobo doseženo v Ingradu. Prav izaradi velikega števila jubilantov, ki se ne bi mogli zbrati vsi na enem mestu, je bila počastitev delovnih jubilejev organizirana v štirih dneh, od 9. do 12. decembra 1986. Prvi dan so prejeli priznanja in denarne nagrade jubilanti iz Celja, Laškega, Šentjurja, Slovenskih Konjic, Žalca in Lesnih obratov; drugi dan so sla- vili jubilanti iz Medloga, Mehanizacije, Proizvodnih obratov, Projektive in Skupnih služb. Oba dneva je bila proslava v dvorani Poslovnega centra v Celju. Jubilanti ljubljanskih temeljnih organizacij so imeli podelitev jubilejnih nagrad in priznanj 11. decembra v Ljubljani, jubilanti iz tozd Gradb. Rogaška Slatina pa 12. decembra v Rogaški Slatini. Vse svečane podelitve delovnih nagrad in priznanj ju- bilantom, je spremljal kratek kulturni program. V uvodnem delu so se jubilantom za njihov velik delež k skupnim uspehom delovne organizacije zahvalil predstavniki vodstva in družbenopolitičnih organizacij v delovni organizaciji, oziroma tozd. Tokrat objavljamo nekaj slik s srečanja jubilantov v Celju, v naslednji številki pa bomo objavili utrinke, ki so jih ueli fotografi na srečanju jubilantov v Ljubljani in Rogaški Slatini. _ . Vsi posnetki so s proslave Jubilantov v Celju — Zlato plaketo za celotno delovno dobo pri Ingradu je prejel Rafael Dosedla Iz IGM — V kulturnem programu proslave so sodelovali pevci okteta Studenček, nastopili pa so tudi otroci Iz vrtca — Foto: Tatjana Bibič Dodatni jubilanti 1986 Po sklepu delavskega sveta delovne organizacije se določila predzadnjega odstavka 110. člena samoupravnega sporazuma tolmačijo tako, da imajo pravico do jubilejnih nagrad Iz prej veljavnega SaS v teku petih let (do vključno 1990. leta) vsi delavci, ki dosežejo delovni jubilej z neprekinjeno dobo v DO GIP Ingrad (10, 15, 20, 25, 30 let) in v petih letih ne dosežejo jubileja za skupno delovno dobo. To pravico so letos pridobili: — 30 let —__________________________________________ GO CELJE Videnšek Franc — tesar. GO ŽALEC Debelak Leopold — tesar, Šmarčan Martin — tesar. GO LJUBLJANA Novak Anton — tesar, Ropotar Franc — tesar. GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA Debelak Stanislav — delovodja. PROIZVODNI OBRATI Zupanc Ivan — ključavničar. MEHANIZACIJA Bohnec Jurij — strojnik, Lipovšek Ciril — varilec, Sipec Edvard — vodja avt. MOBILIA Žlebnik Janez — mizar. PREVOZI Oček Stefan — skladiščnik. DS SKUPNE SLUŽBE Karner Franc — vodja ino, Požlep Ruža — vodja oddelka. 77^25 let — ______ GO CELJE Katič Milan — zidar. GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA Zvonar Jožef — delovodja. MEHANIZACIJA Lorger Stanislav — vodja DE, Polšak Janko — voznik, Stermecki Martin — razp. transporta. DS SKUPNE SLUŽBE Colarič Milan — vodja sam. str. sl., Žohar Rudolf — tehnolog. — 20 let — GO CELJE Gashi Selim — zidar, Hankušič Huso — zidar, Langeršek Edvard — tesar. GO LAŠKO Videc Jože — zidar. Program proslave Jubilantov so popestrili osnovnošolci Iz Frankolovega GO ŠENTJUR Majer Alojz — zidar. GO SLOVENSKE KONJICE Bornšek Ivan — tesar. GO LJUBLJANA Ilc Jože — delovodja, Porič Arif — zidar, Vugrač Ivan — delavec, Sabljakovič Kajtaz — železokrivec, Odobašič Hasan — tesar. GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA Artič Jože — tesar, Balagovič Vjekoslav — tesar, Frešer Ivan — tesar, Jazbec Ivan — tesar, Lovrenčak Stanislav — zidar, Mešiček Radek — tesar, Mešiček Stjepan — tesar, Siberl Ciril — skladiščnik, Sovič Anton — tesar. IGM MEDLOG Cigrovski Alojz — zidar, Mihajlovič Milorad — zidar, Valek Vjenčeslav — strojnik. PROIZVODNI OBRATI Strašek Adolf — pom. direktorja, Trifunovič Novica — elektrikar. MEHANIZACIJA Kosem Ivan — strojnik, Škoflek Bernard — strojnik. — 15 let — GO CELJE Ademi Adem — zidar, Fogler Marjan — zidar, Hasičič Rifet — tesar, Ogrič Bajro — zidar, Todorovič Velimir — strojnik. GO ŠENTJUR Kršič Cvijetko — zidar, Lončarič Melkior — tesar, 2ve-gler Franc — delovodja. GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA Djurič Aleksa — tesar. IGM MEDLOG Mikolič Vinko — strojnik. PROIZVODNI OBRATI Gorjanc Alojz — monter centr. kurjave. MEHANIZACIJA Dobnik Franc — voznik. DS SKUPNE SLUŽBE Bircman Brigita — vodja skladišča, Guček Pavla — čistilka, Polenšek Vera — kuharica, Veligošek Vera — sam. referent. — 10 let — GO CELJE Brkič Tehvid — zidar, Ilič Mijo — delavec, Grobelnik Vinko — skladiščnik, Okanovič Zikrija — skl. delavec, Pilič Branko — zidar, Saraf Stipan — zidar, Vajzovič Agan — zidar, Vajzovič Jusuf — zidar. GO LAŠKO Križnik Vincenc — vodja gradbišča, Sandič Miloš — tesar. GO ŠENTJUR Ahmič Muhibija — zidar. GO SLOVENSKE KONJICE Brezlan Avgust — zidar, Hutinjski Stjepan — zidar, Podkrajšek Albin — skladiščnik, Rumiha Pavao — tesar, Ulčnik Milena — tajnica. GO ŽALEC Djokič Obren — tesar, Jošt Marjana — skladiščnik. GO LJUBLJANA < Gabrič Janez — vodja sklad., Lukič Cvijan — železokrivec, Radin Ana — čistilka, Rašič Slobodan — čuvaj, Šporar Janez — vodja DE. GRADBENIŠTVO ROGAŠKA SLATINA Artič Ignac — miner, Golubič Milan — tesar, NOVAK Zlatko — skladiščnik, Turnšek Alojz — delovodja, Žolger Jožef — tesar. IGM MEDLOG Avdagič Ahmet — železokrivec, čobanovič Vitomir — železokrivec, Kumperger Vida — betonerka, Smerke Aleksander — delovodja, Novak Marjan — strojnik, Krivec Anton — strojnik, Bečarevič Ibrahim — železokrivec, Radovac Marko — tesar. PROIZVODNI OBRATI Bibič Bojan — stavb, ključ., Sterniša Stanko — monter. MEHANIZACIJA Brglez Stanislav — strojnik, Kavčič Andrej — strojnik, Lebič Tatjana — tajnica, Krumpak Janez — mehanik, špi-Ijak Anton — strojnik, Štorman Franc — avtoklepar, Žurbi Branko — str. ključavničar. PROJEKTIVNI BIRO Debenjak Smiljan — projektant, Kuštrin Bojana — knjigovodja, Poropat Dušan — projektant. PREVOZI Bajec Aco — str. tehnik, Rupnik Janez — prom. tehnik. DS SKUPNE SLUŽBE Lovrenčak Branka — knjigovodja, Muhovec Nada — fak-turist, Rep Kristina — knjigovodja, Vaš Jože — vodja oddelka, Vulič Zlatko — obdel. razv. progr. Iz prejšnjega seznama v glasilu se črtajo zaradi napačnega izračuna delovne dobe: GO LJUBLJANA Ramič Zuhdija — strojnik, 15 let. PREVOZI Klančar Jože — voznik, 20 let skupne del. dobe. IGM MEDLOG Velagič Rizah — skladiščnik, 10 let skupne del. dobe. GO ŠENTJUR Dulič Ismet — delavec, 20 let skupne del. dobe. Tanja Gobec Študijski dnevi kadrovskih delavcev Sredi novembra letos so bili v Portorožu študijski dnevi kadrovskih delavcev, ki so bili že tretje tako srečanje kadrovskih delavcev iz cele Slovenije, tokrat z osrednjo temo »Razvoj kadrov«. Uvodna ugotovitev delavcev združenega dela s tega strokovnega področja je bila, da strokovnost srečanj raste iz leta v leto. Bolj kot prejšnja leta, je bilo letos čutiti, da postaja celovita kadrovska politika, opredeljena s cilji razvoja kadrov v najširšem in najožjem pomenu besede, nepogrešljiv in temeljni pogoj razvoja ali drugače povedano, da bo delovna organizacija rasla in se razvijala le s strokovno rastjo kadrov, ki so že zaposleni ali pa so na tem, da se zaposlijo. Predstavniki delovnih organizacij, katere poznamo kot pretežno uspešnejše v Sloveniji, so predstavili svoje projekte, razmišljanja in dileme. Pri tem sva dva predstavnika Ingrada ugotovila, da se pojavljajo že celi timi kadrovskih delavcev v posameznih delovnih organizacijah, ki celovito pristopajo k problematiki. Ker ni namen tega sestavka strokovni prikaz obširne problematike, naj samo omenim poldnevni prikaz teme »učenje za jutri«. študijska skupina Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, oddelek za kemijo iz Ljubljane, je prikazala uporabo računalnika v sferi učenja in pridobivanja podatkov iz banke podatkov, ki je locirana v inozemstvu. Mislim, da je večina prisotnih prvič doživela, kaj pomeni delati in se učiti v informativni družbi, v katero smo resnično zakorakali. Franc Berginc Skrb za razširitev počitniških zmogljivosti V NAŠIH DOMOVIH LETOVALO BLIZU 1700 LJUDI Glede na lepo vreme, ki jev teh poznih jesenskih dneh prevladovalo, se še marsikdo od nas spominja lepih trenutkov, ki smo jih preživeli ob morju v letošnji poletni vročini. Poglejmo si, kako smo letos letovali: v Bašaniji je letovalo 89 družin, v Piranu 57, v Portorožu 69, v Miholaščici na Cresu 52, v Baški na Krku 14, v Čikatu na Malem Lošinju 31, v avtocampu Stella Maris 11, v Pineti 16, na Pagu v tekstlinem delu avtocampa Straško 17 ter v naturističnem delu 6 družin, v Podčetrtku 11, v avtocampu Njivice 7 ter v Rabcu 31 družin. Dobro je obsikana tudi Rogla, saj sta obe enoti praktično zasedeni skozi celo leto. Tako je ob morju letos preživelo dopust 411 družin, kar pomeni blizu 1700 ljudi. Preko glavne sezone so bile vse zmogljivosti zasedene 90—100 odstotno. Zanimanje za koriščenje naših zmogljivosti je, kot kaže, vedno večje, k čemer je prav gotovo pripomoglo navijanje cen na turističnem trgu, dočim so naše sindikalne cene še vedno nekoliko lažje dosegljive. Glede na porast zanimanja za letovanje v lastnih domovih in število prijav, smo letos šli v organizirano akcijo, s katero imamo namen zagotoviti, oziroma povečati število počitniških zmogljivosti. Ko tako delamo analizo letošnjega letovanja, ne moremo in ne smemo mimo nekaterih dejstev, ki so v znatni meri vplivala na počutje koristnikov naših domov. Tako smo enotnega mnenja, da so nekatere prikolice že precej dotrajane, k čemur so pripomogla leta in pa v vseh teh letih tudi sami koristniki, še vedno se obnašamo do te imovine kot da je to nekaj tujega, nekaj, na kar nam ni potrebno paziti. Posledica takega odnosa je marsikatera poškodba, zlomljena miza ali okno, pokvarjena ključavnica in tako naprej. Ne moremo tudi mimo dejstva, da smo pred sezono dopolnili inventar, ob koncu sezone pa ponovno ugotavljamo, da ga veliko manjka. Vsekakor je eden izmed faktorjev, ki vpliva na počutje dopustnika, tudi vreme, če je to lepo, je dopust prijeten, če ti ga pa skazi dež, potem iščeš krivca v urejenosti, oziroma v neurejenosti prikolice, enote ter okolice. Za tiste, za katere vemo, da so pustili e-noto v neurejenem stanju, bomo dosledno upoštevali določila pravilnika o letovanju. Nekaj je tudi takih, ki so prijavili za letovanje sebe in svojo družino, poleg pa so še imeli neprijavljene tuje ljudi. Celo taki so bili, ki so svoje prijavljeno mesto dali sorodniku, oziroma prijatelju. Da pa bi v vse to vnesli več reda, odpravili nezadovoljstvo ter nepotrebno uničevanje inventarja, smo si preko zime do naslednje sezone zadali precej obširno nalogo. Tako bomo dopolnili pravilnik o letovanju, ki bo odslej bolj obvezujoč za koristnike zmogljivosti, evidenco naših koristnikov bomo prenesli na računalnik in s tem bo zagotovljen takojšen vpogled, kdo in kdaj ter kje je koristil naše zmogljivosti, s tem pa bomo tudi odpravili večino nezaželenih govoric in očitkov v zvezi z razporejanjem počitniških zmogljivosti. V nekaterih prikolicah bomo zamenjali dotrajane baldahine, obnovili in popravili plinsko in električno instalacijo, izvedli bomo nekaj mizarskih popravil, popravila streh in ostala adaptacijska dela. Za dosego teh načrtov pa ne potrebujemo le mačehovske odgovore, ampak vsestransko pomoč vseh zaposle- TOZD GO Šentjur V gradnji orodjarna za Alpos Novi objekt, orodjarno za investitorja Alpos Šentjur, smo pridobili na licitaciji, na kateri sta sodelovala tudi GIF Gradis in SCT iz Ljubljane. Predračunska vrednost objekta, prevzetega v izgradnjo na »ključ«, je 225.000.000 din. Pričetek del je bil 1. avgust letos, rok dokončanja pa je 15. februar 1987. Orodjarna je trenutno največja gradbena Investicija v šentjurski občini. Prav tako pa je sama izdelava orodij pomembna za delovno organizacijo Alpos kot program, ki zmanjšuje odvisnost proizvodnje od uvoza. Orodjarna bo lahko zadovoljevala potrebe po specialnih orodjih tudi za druge interesente, o-ziroma naročnike. Tlorisne dimenzije objekta so 73,10 X 17,12 m. Poleg proizvodnega dela in kalilnice so v aneksu objekta v dveh etažah tudi sanitarije z garderobami, skladišče orodja in obratne pisarne. Objekt je temeljen na 13 pilotih 0 600 in globine 10,5 metra ter 11. pilotih 0 800 in globine 11,25 m. Pilotiranje je izvajal Geološki zavod iz Ljubljane. Ločno montažno konstrukcijo, izvajalca SGP Gorica, je izbral projektant zaradi skladnosti z obstoječim objektom tovarne. Ostali montažni elementi (stebri, T nosilci in TT plošče v aneksu) pa so iz montažnega sistema Ingrad. Trenutno izvajamo dela na tehnoloških temeljih, notranjih ometih, zastekljevanju ter izdelavi podložnih betonov za tlake. nih, voljo do dela, ki ga bo dovolj ter seveda finančno pomoč in premik v naši zavesti, da je vse to naše in ne last kogarkoli. Ob koncu naj sklenem ta sestavek z naslednjo mislijo: »Bilo je lepo letovati, bo pa še lepše«. Lep pozdrav! Blaž Lilija Kljub izredno kratkemu roku izgradnje in neugodnemu terminu — dokončanje del v zimskem času, si vsi delavci na objektu in vodstvo gradbišča prizadevamo, da bi dela končali pravočasno. To pa bi bila tudi ugodna referenca za nadaljnje investicije, ki jih planira Alpos. Izidor Salobir, gr. ing. Stanovanjski blok v Grobelnem že dokončan Nova bencinska postaja Petrol na Planini Zdravstveni dom na Planini, zgrajen pred nekaj leti. Foto: Vili Šuster iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD kršitve delovnih obveznosti V mesecih september, oktober, je skupna disciplinska komisija obravnavala 43 kršiteljev delovne obveznosti. Opažamo, da predlagatelji včasih pošiljajo predloge za uvedbo postopka v primerih, ko je kršitev neznatna, ko je delavec v bolniškem staležu, ko jim naknadno priznavajo letni dopust In tega ne pove takoj, in prav zato komisija v 10 primerih ni izrekla ukrepa. Izrekla je 4 opomine, ostali ukrepi pa so: Javni opomin Hukič Enes, neopravičen z dela 3 delovne dni, TOZD GO Celje: Pereč Ivan, neopravičen izostanek z dela 2 delovna dneva In ni javil, da je v bolniškem staležu, TOZD Proizvodni obrati. Prenehanje delovneoa razmerja — pogojno Čorbič Sifet, neopravičen izostanek z dela, 5 delovnih dni (pogojno na 1 leto), TOZD GO Celje; Ibralič Ramiz, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni (pogojno na 1 leto); Bešič Izet, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni (pogojno na 6 mesecev); Malkič Izet, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni (pogojno na 6 mesecev), vsi TOZD GO Slovenske Konjice; Radenovič Srečko, Dafič Zekrija, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni (pogojno na 1 leto), oba TOZD GO Celje. Denarna kazen v višini 10 procentov OD — pogojno na 1 leto Vreš Franc, 2-kratna vinjenost na gradbišču, TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. Prenehanje delovnega razmerja — dokončno špoljar Miroslav, neopravičen izostanek z dela nad 20 delovnih dni, TOZD Proizvodni obrati; Fusič Metodije, neopravičen izostanek z dela nad 20 del. dni, TOZD IGM Medlog; Skale Ivan, Vukovič Božo, neopravičen izostanek z dela 15 delovnih dni, oba TOZD Mehanizacija; Zumba-kovič Salko, neopravičen I-zostanek z dela 6 delovnih dni, Bajruš Ramadani, neopravičen izostanek z dela 21 delovnih dni, oba TOZD GO Slovenske Konjice; Perkovič Zlatko, neopravičen i-zostanek z dela 30 delovnih dni, Abdakovič Sabid, neopravičen izostanek z dela 30 delovnih dni, Pandžič Alija, neopravičen izostanek z dela 20 delovnih dni, Hadžalič Redžep, neopravičen izostanek z dela 25 delovnih dni, Špenko Danilo, neopravičen Izostanek z dela 6 delovnih dni in večkratna vinjenost na delu, Džinič Šalih, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, vsi TOZD GO Ljubljana; Malkič Mujaga, neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, TOZD GO Slovenske Konjice; Bošnjak Kostadin, neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, TOZD GO Laško; Blazinšek Vili, neopravičen izostanek z dela 17 delovnih dni, Firšt Mladen, neopravičen izostanek z dela 20 delovnih dni, oba TOZD GO Celje; Kajtna Bojan, neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni in povzročitev materialne škode, TOZD IGM Medlog; Štunf Edvard, neopravičen izostanek z dela 9 delovnih dni, TOZD GO Slovenske Konjice; Mebič Osman, neopravičen izostanek z dela nad 20 delovnih dni, TOZD GO Žalec. Štefka Krušič kadrovske vesti V mesecu oktobru in novembru smo na novo kadrovali 52 delavcev. V istem obdobju jih je 49 odšlo. Na delu v Alžiriji je bilo konec novembra 62 delavcev. UPOKOJENI: Invalidsko: Muherina Huse, zidar za zid. in omet., rojen 15. 5. 1928 iz Žalca, delo je združeval v naši organizaciji od 9. 6. 1969 do 10. 11. 1986, s stalnim bivanjem Hripavci b. b„ Ključ, Vaš Ivan, rojen 14. 12. 1931, tesar na Lesnih obratih, delo je združeval od 1. 10. 1953 do 14. 11. 1986, s stalnim bivališčem Gomilsko 42, Gomilsko. Rebič Milan, roj. 25. 12. 1951, zidar Iz Rogaške Slatine, delo je združeval od 4. 11. 1971 do 7. 8. 1986, s stalnim bivanjem Trlično 15, Rogatec. Stajnar Alojz, vratar — čuvaj iz Prevozov, delo je združeval do 30. 9. 1986. Starostno: Sefič Adem, čuvaj iz Mo-bilie, delo je združeval do 30. 9. 1986. Umrli so: Sovič Anton, roj. 11. 5. 1938, tesar opažev Iz Rog. Slatine, delo je združeval od 17. 8. 1966 do 21. 9. 1986, s stalnim bivališčem Stojno selo 71, Rogatec. Zapustil je ženo Jožefo ter sinove Antona, Martina in Boštjana. Debelak Ladislav, rojen 2. 4. 1952, šofer avtomešalca na Mehanizaciji, delo je združeval od 15. 11. 1977 do 18. 10. 1986, s stalnim bivanjem Brestovec 16, Rog. Slatina. Zapustil je ženo Mileno ter sinova Saša in Vlada. Dvojmoč Jože, rojen 4. 3. 1934, gospodar dvorišča na Proizvodni obr., delo je združeval od 1. 4. 1959 do 20. 11. 1986, s stalnim bivanjem Kotnikova 1, Celje. Zapustil je hčer Jožico in sina Petra. Marija Pšaker Referendum ni uspel Referendum za spremembe oziroma dopolnitve SaS o združitvi TOZD v DO In statuta DO, ki Je bil dne 17. decembra 1986, ni uspel. Imenovanje Delavski svet TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina Je na seji, dne 30. oktobra 1986, po predhodnem razpisnem postopku, Imenoval Janka Lesjaka, roj. 20. 6. 1944, diplomiranega gradbenega Inženirja, na dela In naloge Individualnega poslovodnega organa — direktorja TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina, za 4 letno mandatno obdobje. Janko Lesjak združuje dela In naloge v delovni organizaciji na zahtevnejših delovnih mestih od leta 1974. — mj NOVE KNJIGE V TEHNIČNI KNJIŽNICI Tudi letos smo našo knjižnico obogatili z nekaterimi novimi knjigami iz različnih področij. S področja računalništva I-mamo naslednje nove knjige: — Rečnik računarskih termina — englesko — srbohr-vatski — LOGO — programski jezik — Numerički metodi za mi-kroračunare — Aplikacija računara u projektovanju u visokograd-nji S področja statike: — Statika gradevinskih konstrukcija 2. del — Fundiranje I. in II. del — Armirani beton — teorija graničnih stanja — Priročnik o teoriji elastičnosti (angleško) — Projektiranje potresno varnih konstrukcij (angleško) — Mehanika elastoplastič-nih porušitev (rusko) — Beton, armirani beton, prednapeti beton (nemško) S področja predpisov: — Tehnički uslovl za iz-vodenje završnih radova u gradevinarstvu II. del — Zbirka propisa u elek-trotehmoi — Zbirka propisa u mašin-stvu 3. del S področja tehnologije: — sistematičen pregled gradbenih materialov (nemško) — Beton I komponente — Geotehnični inženiring (angleško) S področja projektiranja: — Pravilno prezračevane ravne strehe (nemško) — sistemi izvedbe fasad (angleško) S področja poslovanja: — Poslovna strategija i kalkulacije u gradevinarstvu S področja strojnih Instalacij: — Protipožarna vodooskr-ba (ruska) — Protipožarno normiranje v strojništvu (rusko) — Dobava in transport plina — Montaža kompresorjev in ventilatorjev. Če hočemo v korak s časom se moramo izobraževati. Zato nikar ne pustimo nove knjige predolgo ležati na knjižnih policah! Np KAKO RAZUMETI REŠEVANJE TEHNOLOŠKIH IN EKONOMSKIH PRESEŽKOV DELAVCEV Ni potrebno posebej dokazovati, da imamo med zaposlenimi dokaj visok odstotek tkim. prikrite brezposelnosti in da smo v režijskih sestavah izredno razbohoteni. Vse več je organizacij, ki se tega že zavedajo in organizirano delujejo v smeri objektivizacije potrebnega števila delavcev za izvršitev programskih nalog. To je prava pot, saj bodo s popolno in racionalno organizacijo dela in ustreznim številom polno zaposlenih delavcev dosegli večje učinke na številnih področjih — porasla bo produktivnost dela, povečal se bo dohodek na delavca in delovne organizacije kot celote, izboljšali se bodo osebni dohodki, več bodo lahko namenili za akumulacijo ipd. Smo pred načrtovanjem zaposlovanja v letu 1987. Napak bomo ravnali, če ne bi namenili posebno pozornost prav tem vprašanjem. To velja še zlasti v vseh tistih kolektivih, ki so zašli v gospodarske težave, poslujejo na robu rentabilnosti ali pa so že prigospodarili nepokrito izgubo. Velja pa to do neke mere tudi za tiste kolektive, ki so se že odločili za prestrukturiranje svoje proizvodnje ali dejavnosti in jih že tarejo bremena tkim. tehnoloških presežkov delavcev. Zato bo potrebno pravočasno storiti vse za zavarovanje socialne varnosti delavcev. Vsekakor utegne nekatere doleteti ali premestitev na drugo delo znotraj OZD ali celo prerazporeditev izven nje. V tem smislu terjamo od vodstvenih In strokovnih, zlasti kadrovskih služb, da pravočasno napovedo tehnološke in ekonomske presežke delavcev in izdelajo konkretne programe posebnih socialno varstvenih in drugih ukrepov za reševanje razmer, ki lahko prizadenejo ožji ali širši krog delavcev, še zlasti v posledici izkazanih nepokritih izgub. V prvi vrsti so namreč same OZD odgovorne za iskanje ustreznih in perspektivnih, proizvodnih programov in investicijskih sredstev, potrebnih za nova delovna mesta, kakor tudi sredstev, potrebnih za usposobitev delavcev za nova dela. Računati pa moramo tudi s širšo delavsko solidarnostjo. Naše stališče je in mora biti, da noben, še zlasti noben dober delavec, ne sme ostati brez možnosti za delo. Zato bo tudi naloga organov Občinskega sveta ZSS v tem, da spodbudimo ter skupno s skupnostjo za zaposlovanje in gospodarsko zbornico tudi pomagamo organizirati urejanje odprtih vprašanj delavcev, katerih delo v OZD ne bi bilo več potrebno. (Iz inf. OS ZSS Celje) Tudi alkoholizem hromi prizadevanja za uspešen razvoj Za nami je mesec november, mesec boja proti alkoholizmu. Slišali in brali smo lahko o tem veliko, če smo količkaj zaskrbljeni nad pojavi v našem okolju. Naše Glasilo že dolgo ni zabeležilo niti vrstice. Kot da smo nemi in slepi za problem, ki je povsod okrog nas In hromi vsa prizadevanja za dvig produktivnosti, za boljše rezultate poslovanja in kvaliteto življenja. Kot da smo dvignili roke in obupali. Podatek, da je več alkoholizma med mladimi (15— ZAHVALA Ob boleči Izgubi dobrega moža In očeta LADISLAVA DEBELAKA, šoferja pri Ingradu, se Iskreno zahvaljujemo vsem njegovim sodelavcem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, mu darovali cvetje In ga številno pospremili na njegovo zadnjo pot. Posebna zahvala njegovemu TOZD Mehanizacija za vso skrb In pomoč, ki jo je Izkazal pri pogrebnem sporedu. Topla zahvala govornikom, pevcem, godbi In vsem, ki ste mu v življenju naredili karkoli dobrega. Iskreno se zahvaljujem za Izdatno denarno pomoč, ki so Jo zbrali delavci TOZD Mehanizacija, enota Rogaška Slatina In delavci TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. Žalujoči: žena Milena, sinovi In tašča 16 let), nam ne sme biti deveta briga. Pred 14. leti smo v Ingradu ustanovili terapevtsko skupino, ki so jo sestavljali zdravljeni alkoholiki, dve leti kasneje pa smo imeli že klub. Pobuda je vzniknila v naši delovni organizaciji in obratni ambulanti. Rehabilitacija zdravljencev je bila ob tesnem sodelovanju zdravnika in socialnega delavca naše delovne organizacije zelo uspešna. Klub še životari, vendar brez terapevtskega teama. S strani delovne organizacije ni interesa za delo z alkoholiki. Nihče ne razmisli, koliko je med njimi tistih, ki imajo zaradi stalnega uživanja alkohola zdravstvene težave in zaradi tega omejitve pri delu ali so celo invalidi. Tudi zaradi njih ima marsikatera TOZD rdeče številke. Ko se bouo vsi o-vedli situacije (sindikat, delavski svet, odgovorni delavci ...), bo potrebno tudi ta problem reševati in to tam, kjer je. Bomo imeli kdaj več posluha zanj? Marija Gazvoda mladih Novice iz našega doma učencev VOLILNA KONFERENCA V prvih dneh novembra smo imeli volilno programsko konferenco domske mladine. Udeležila sta se je tudi Zdenka ŠMARČAN in Blaž LILIJA. Poslušali smo sedem poročil o delu na raznih področjih tako družabnem, o delovnih akcijah, kultrnem delu, športnem in političnem, samoupravi učencev in o delu predsedstva. Tovariš Blaž je priporočal tesnejše sodelovanje s KS ZSMS Ingrad in več, mnogo več poročil, prispevkov o delu mladine v Domu za Ingradovo glasilo. Obljubili smo, da se bomo trudili te pomanjkljivosti odpraviti. Izvolili smo nov odbor, ki ga vodi Dražen PE-TELJAK, namestnik je Josip RADMAN, tajniške in blagajniške posle pa bo vodil Marko DUDARIČ. Ožjemu vodstvu in mentorju mladine Ivu BREZOVCU želimo obilo u-spehov pri delu. SREČANJE V HRASTNIKU Učenci in delavci doma smo bili v gosteh pri učencih v Hrastniku, v domu u-čencev Rudarskega šolskega centra. To je bilo že naše tretje srečanje. Pobudo za to so dali naši učenci, ki imajo v Hrastniku precej ožjih sorodnikov, bratov, stricev in sestričev. Izvedli smo nekaj prijateljskih srečanj v malem nogometu, šahu in NAŠ GRADBINČEK YDtW0! lOE Sl VA Tl ML TbUV.0 ČASA T SIGURNO V TU3IUI ,K-° TA IMA$ TAJLO TIMI AMTD 1 "O,TO TA (JE1. J« $WEVEX (SEh TOTtOO DELAL. ^ASUlilL SEh OhuČUO^AT. ToeAOllJOlA l TtlUAOSTA VLAČA ,1 tEMO SUA SEVEDA STARALA In) USVEH DE TU - NA CESTI. ' VA Tl 1 %E VED MO TEČI SAD TUDI Tl DELAŠ T U*n'ouo \ w wsti ,w> * ta STEM NACtADE*N> IŠEU ,da nadveč DOBOO tl V SLUŽBI uživadoA PAt SREČO (DA SASI V \ TODDET3U! ADrao: namiznem tenisu. V šahu sme zmagali in osvojili lep pokal. Tovariši iz Hrastnika so za nas rezervirali plavalni bazen, kjer smo se dobro uro veselo namakali. Dan je kar prehitro minil. Spomladi nam bodo vrnili obisk in veseli jih bomo. 8 DNI V PLANICI Vsi poznate Planico, kjer bo spomladi svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Ne veste pa, da smo mi letos jeseni osem dni preživeli tam in pomagali urejati skakalnice. Pobudo za akcijo je dal smučarski skakalni klub iz Celja. Ko pa so videli člani planiškega komiteja,, da smo dobro organizirani in da znamo prijeti za delo, niso štedili s pohvalami in vedno znova so nas prosili naj še pridemo. »PRIZNANJE« Za delo na urejanju skakalnice v Planici Je Dom u-čencev Dušana Finžgarja dobil PRIZNANJE Smučarske zveze Slovenije za prizadevno sodelovanje, pomoč In zasluge pri razvoju Planice. Plačali so prevoz z avtobusom, hrano in prenočišče v hotelu. Dobili smo tudi komplete značk iin obljubili so, da dobimo tudi majice s planiškim znakom. Že zdaj so nas povabili na spomladansko svetovno prvenstvo. Imeli smo srečo z vremenom, bilo je nekaj prekrasnih sončnih dni, ki smo jih izkoristili tudi za temeljit ogled velikanskih športnih naprav, kjer se neprestano nekaj dela, popravlja in ureja. Srečali smo nekaj znanih športnikov in njihovih trenerjev. Spoznali pa smo tudi ing. Vlada GORIŠKA, projektanta sedanjih skakalnic v Planici, ki ves čas bdi nad vsemi deli na skakalnicah. Vsakič, ko smo se vračali domov, smo izkoristili preostanek časa za razne oglede, tako doline Tamar, sredi veličastnih gora, brniškega letališča, kjer je vedno živahno, in prav tako ne bomo pozabili tudi krofov na Trojanah. Zares smo bili zelo veseli in ponosni, da smo pomagali naši Planici. Ingradovi zastavi, ki je vihrala osem dni v Planici, nismo delali sramote, škoda, da so nas na televiziji! samo pokazali nič pa z besedo omenili. Če nas bodo rabili, bomo z veseljem še šli. Zelo so nam hvaležni za naše delo tudi smu- čarski skakalci iz Celja, ki pred zimo hitijo z urejanjem skakalnice na gričku. Planiški komite jim je obljubil dodatno pomoč pri urejanju skakalnic. Tovariš GORIŠEK jim je potrdil načrte za večjo 60 m skakalnico, obljubljeno pa imajo tudi del sredstev za plastično oblogo za to skakalnico. Pravijo, da bodo že letos skakali na novi in prvega maja že tudi na novi plastiki. Tudi celjskim skakalcem smo že večkrat pomagali pri finalnih zemeljskih delih. ANALIZA USPEHA Za nami je prva redovalna konferenca, ki je pokazala, da se bo treba še bolj pridno učiti, bolje planirati čas za učenje in razvedrilo. Za nami so uvajalni in spoznavni meseci, upamo, da bo šlo zdaj lažje, pravijo učenci prvega letnika, ki jih je letos 62 v našem domu. štirje pridni učenci z zelo solidnim uspehom v skrajšanem programu so bili premeščeni v srednji program, ‘iz srednjega pa štirje v skrajšan program. Naredili smo resno analizo našega učnega dela v matičnem domu v Celju, enako v dislocirani enoti v Ljubljani, prav tako pa tudi v mariborskem domu. Tu so bili prav tako sprejeti odločni ukrepi — dva učenca bosta morala prekiniti šolanje, ker kljub pomoči vzgojiteljev nista pokazala primernih rezultatov, štirje u-čenci pa so bili opozorjeni na resnejše delo. RAZNE AKTIVNOSTI Pred nami je polno dela in skrbi za šolo, ne bomo pa nehali z drugimi aktivnostmi v domu, saj se še vedno najde nekaj prostega časa. Za nami so tekmovanja v malem nogometu, začenjamo s prvenstvom v namiznem tenisu in šahu. Lepo nam je uspela proslava za 29. november. Pripravila jo je skupina učencev iz oddelka vzgojitelja tovariša DUDARIČA. Pred nami so priprave za kviz iz znanja v organizaciji KS ZSMS Ingrad, ki bo v našem domu. Tu bo tudi srečanje z borci NOV. Že so stekle prve priprave za tradicionalno novoletno čajanko. Ob tej priložnosti bomo tudi podelili priznanja, nagrade in pohvale. Stekli so še razgovori za prijateljsko srečanje z vojaki naše garnizije ob dnevu JLA. DELOVNO ZA PRAZNIK Praznike ob 29. novembru je skupina učencev in delavcev preživela zelo delavno. Uspelo nam je v grobem tirad iti hodnik v kleti. Bilo je kar zoprno delo, ki pa ga je skupina Krušlin, Anclin, Vukovič, Mešanovič, Kuzman, Sojkič in tehnični tovariš šAKUšIČ nadvse uspešno o-pravila. Niso opravili le planiranega dela, odstranitev Mladi v TOZD Mehanizacija smo že dlje časa razmišljali in se na eni izmed sej odločili, da bomo organizirali izlet in s tem še bolj podkrepili povezanost med seboj. Organizacijo izleta smo zaupali predsedniku osnovne organizacije Marjanu Pasariču, ki je takoj prešel od besed k realizaciji zadane mu naloge. Lepo sobotno dopoldne, točneje 8. novembra 1986, smo se mladinci zbrali, seveda vsi prešerne volje, pred poslovno zgradbo Ingrada, kjer nas je že čakal mini-bus s šoferjem Tirguškom. Pot nas je vodila proti Laškemu in Rimskim Toplicam (spotoma smo si nabavili tudi film, ker smo ugotovili, da nam fotoaparat brez filma nič ne koristi). Ker smo se vsi želeli povzpeti na 947 m visoko Lisco, smo pri Rimskih Toplicah krenili na stransko pot. Ustavili smo se pri »Tončkovem domu«, kjer smo vsi očarani strmeli v lepoto naše dežele. Pomerili smo se tudi v streljanju z zračno puško. Po kratkem postanku smo pot nadaljevali mimo prelepih starega tlaka in podložnega betona, temveč jim je uspelo položiti tudi nov podložni beton. Hvala tovarišu ŠKOFLEKU in tovarišu ŽILNIKU, ki sta nam kljub praznikom uspela zagotoviti prevoz in beton. Toliko tokrat. Kar lažje nam je, ker smo uspeli nekaj zapisati. Obljuba dela dolg, ali ne, tovariš Blaž. Komisija za informiranje virštanjskih vinogradov n vikendov. Ker pa smo bili na poti že precej časa, mi pa lačni, smo se na prijetno urejeni kmetiji tudi za turizem, okrepčali z okusno pripravljeno hrano. Zopet Židane volje smo se odpeljali v Olimje pri Podčetrtku, kjer smo si ogledali eno najstarejših lekarn na Balkanu in izvedeli veliko novega o freskah, ki so krasile lekarno. Iz Olimja smo krenili proti Kumrovcu, kjer smo postali pred Titovo rojstno hišo ter si ogledali spominski dom borcev in mladine, napravili nekaj skupinskih posnetkov in se vrnili v »bazo« kot smo imenovali našo turistično kmetijo v Virštajnu. Po prihodu nas je gospodinja razveselila s prijetno dišečim in okusnim odojkom. Ob prijetni glasbi smo se veselo zavrteli. Vseskozi nas je spremljalo veselje pa tudi humoristov ni manjkalo. V jutranjih urah smo se vsi izčrpani, a veseli in dobre volje, vračali proti domu. Romana Novo leto - nove naloge Za nami je leto, ki Je pomenilo precejšen korak naprej v primerjavi s prejšnjimi leti. Zadane in še neizvršene naloge Iz tega obdobja pa moramo realizirati v prihodnje. Teh nalog ni malo, zato bo potrebno sodelovanje vseh mladih, na vseh področjih. Neprimerno več bo treba delati v samih osnovnih organizacijah Zveze socialistične mladine, saj z delom nekaterih osnovnih organizacij in posamezniki nismo zadovoljni. Več se bomo morali tudi povezovati z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v delovni organizaciji. V prihodnjem letu bo prišlo tudi do menjave v vodstvih osnovnih organizacij in v koordinacijskem svetu. Zato sedanje predsednike obvezuje sklep, da bodo izvedli programsko volilne konference do 31. januarja 1987. leta. Naj ob koncu zaželim vsem mladim srečno, zdravo In uspešno leto 1987. Blaž Prijeten mladinski izlet Kegljači ponovno v drugi slovenski ligi Po treh kvalifikacijskih turnirjih v začetku novembra v Celju, Kanižarici in Krškem so se Ingradovi kegljači po nekaj letih ponovno uvrstili v 2. republiško ligo — vzhod. V tekmah (6 X 200 lučajev) z ekipami KK Krško in KK Metlika so naši dvakrat zmagali, enkrat pa so bili drugi, kar jim je skupno prineslo 1. mesto na kvalifikacijah. Za Ingrad so nastopali: Marjan O-rešnik, Jože Lipovšek, Silvo Romih, Anton Grilanc, Jože Tisovec, Dušan Vanovšek, Roman Dobnišek in Zlatko Radič. Torej, kegljaška sekcija pri šD Ingrad je ponovno uspešna. Predlani so opravili kadrovsko menjavo in pod novim vodstvom Dušana Va-novška pričeli sistematično delati, v svoje vrste pa so povabili nekaj novih članov, ki so ojačali tedanjo ekipo. Vzporedno s strokovnim delom so se fantje lotili z u-darniškim delom temeljite obnove kegljišča ob Ljubljanski cesti. Pri tem so dobili dragoceno pomoč od delovne organizacije Ingrad, pa tudi nekaj drugih celjskih delovnih organizacij in ZTKO GLASILO INGRAb DUŠEVNI e-oiNiK ODNOS, RAZMERJE nekdanji JAPDNSRI PREMIER POLIPE K, OPRAV- LJANJE TESTA ARABSKI ŽPeBEC, privaje- nost JEZERO V ČADU (LOCK) AVSTR) J. DENARNA ENOTA ^idrklji PODOBEN nič vnetljiv PLIN LUPA, PRISTAN 1t 2. 14 TAJNIŠTVO zimzelen GRM (M*JI L«) 10 DfNEfKA Filmska naOm&a LIL« NOVr S - 24 :iy hi 6 Pot sr fRlTOfc R^-fvA oz SKUPina ŽUŽELK združeno V ENO določitev CAP-INE 15" LUDOIF6V0 število 0IUNN5E TRDINOVA POVEST n NEKDANJI NORVEŠKI SMUČAR. SKAKALEC 3 «m tAPtVNICE KIPPE F 27 NOBELI; 1P I | m M | n ij L himalajska KOTA 1i DUŽIk. SRCDlŠČe MH7BH) A lir s KRPANOV M VAL EMIL ADAMIČ KRIŽANKO PRIPRAVIL VILI i. HRBTNA Post OMSSTtMT IGRALK A gardne/?. 17 ClUSAR MIK NAGRAJEN UMETNIK. ALI ZNANSTVENIK 32. državni UDAR TRPIN RIMSKI PFFNIK 7 v SLOV. DRAMATIK (MILO*) antoN TANČA SLOV. PISATELJ, MIHELIČ 14 DRŽAVA V SREDNJI AMERIKI POPRAV- UP NAJMANJŠI DELCI haterije A AVSTRI7A trik, UKANA MIUŽNTA ir 3 NASA NAJVEcja LUPA ŽIDOVSKI Mesec Mestu v SIBIRIJI ib BLAGO ZA PLENICE IZUMRLI GERMAN n l£NWO «MF AO Dirigent KUNEJ 70 Edgar DEGAS RIMSKO ŠTEV. ES n kositer ŽENSKA, KI KAJ LOMI amper u 1 ANTON, JANEŽIČ STARI- NAR 'Uf 34 1 i 3 k 5 (o ? 8 9 40 11 1Z v?> 44 if 17 18 1*) 10 21 n 73 74 ?r H 17 TU 2f 30 34 n 33 34 35" Vc Celje so prispevali denarna sredstva. Po tej obnovi so se bistveno izboljšali pogoji za vadbo in tako tudi rezultati niso izostali. Kegljači Ingrada so v sezoni 85/86 osvojili naslov prvaka OKS Celje z veliko prednostjo pred Partizanom Šoštanj. S tem so pridobili pravico nastopa na kvalifikacijah, kjer so zmagali In tako uspešno zaključili sezono. Dušan Vanovšek 9. Cijanov memorial Letos je poteklo deset let od smrti našega tragično preminulega sodelavca in šahista, inž. Ivana Cijana. V počastitev spomina nanj so šahisti Ingrada pripravili hitropotezni turnir, devetič, zaporedoma. V soboto 13. decembra se je v Domu Dušana Finžgarja zbralo deset ekip, ki so se pomerile med seboj in se uvrstile takole: 1. Ingrad A 28,5 točk, 2. Ingrad B 25 točk, 3. Vegrad Titovo Velenje' 22, 4. MIK Prebold 21, 5. EMO Celje 19, 6. Cinkarna Celje 16,5, 7. Kovinotehna Celje 15,5, 8. J NA Celje 12,5, 9. Žična Celje 11 in 10. Aero 9 točk. Dva dni prej pa so se pomerili šahisti Ingrada med seboj, zmagal je Ljubo Krk s 5,5 točkami, za njim pa so se uvrstiti Milan Ojstr-šek 5,5, Franc Brinovec ml. 5, Jože Zorko 4,5, Franc Brinovec st. 4 točke itd. Vili Šuster NAGRADNA KRIŽANKA Ob zaključku leta smo tudi letos pripravili nagradno križanko, za upoštev pri žrebanju nagrad pa zadostuje pravilna in pravočasno poslana rešitev spodnjega lika. Torej, črke v križanki, ki so označene s številko, prenesite v ta lik, kjer boste dobili neko reklo. Rešitev pošljite do 20. januarja 1987 na uredništvo Glasila, ne pozabite pripisati svoje ime in TOZD, na pisemskem ovitku pa označite »nagradna križanka«. Nagrade pa so: prva 1000 din, druga 600 din In tretja 400 dinarjev. Srečno! I 96 k SINDIKALNE PRIREDITVE Določeni so že datumi za tradicionalne prireditve za dan gradbincev ’87. Tako bodo zimske ŠIG 21. In 22. februarja v Kranjski gori, organizator bo SGP Gradbinec Iz Kranja. Zaključna tekmovanja letnih ŠIG bodo 6. junija v Titovem Velenju, organizator pa Komisija za šport in rekreacijo pri Republiškem odboru sindikata delavcev gradbeništva. Tudi proizvodno tekmovanje bo 6. junija v bližini Titovega Velenja v organizaciji Kograda Iz Dravograda. Proslava ob Dnevu gradbincev bo 5. junija v Titovem Velenju v organizaciji delavcev Vegrada, ki bodo pred tem organizirali še večdnevna kulturna srečanja gradbenih delavcev Slovenije, prav tako v Titovem Velenju. V. S. KORAK S ČASOM Tudi letos smo v decembru vsi delavci Ingrada prejeli stenski koledar kot prilogo našega Glasila. Verjetno ste opazili, da ima ta priloga letos naslov »Mi znamo graditi«, kar je istočasno lahko tudi propagandno geslo naše delovne organizacije. Ni pa odločeno, da bi bilo to geslo edino ali trajno. Zato pričakujemo vaše sodelovanje! Vam je to geslo všeč? Ali dovolj označuje našo dejavnost? Mogoče pa se vi domislite za boljšo rešitev! Z besedo na dan! Veseli bomo vaših predlogov, nasvetov, mnenj. Geslo naj bo kratko, brez tujih besed, jedrnato, udarno, skratka učinkovito. Vsi poznamo geslo »Slovenija, moja dežela« za naš turizem, ko slišimo »Nemogoče je mogoče« že vemo, za katero delovno organizacijo gre, poznamo tudi »V sodelovanju z naravo« pa »Znamenja velikih sprememb« itd., da ne naštevamo dalje. Pričakujemo vaše sodelovanje, pričakujemo (morda) aktivnost naše komisije za inovacije, da objavi razpis (z nagradami!), skratka, stopimo 'korak s časom! Vili Šuster »Glasilo« Izdaja GIF »Ingrad« Celje v nakladi 3000 Izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franc Berginc, urednik Mojca Ja-grlč, tehnični urednik Vili Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk In kllšejh AERO Celje. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata, Je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974).