PODLISTEK. Naše jeruzalemsko romanje. (Dalia.) T e m p e 1 s k i t r g. Kristjanom je v Jeruzalemu božji grob središfie in najvefije svetišče, v starem Jeruzalemu in za današnje Mohamedance je pa Tempelski prostor najimenitnejše svetišče in se arabski tucfi imenuje ^Haram8Š-SeriI", to je odlično svetišče. Tudi nam je CastitIjiv ta kraj, saj je najlesnejše združen z raznimi dogodki in resnicami naše sv. vere. Tempelski prostor je nerna pri6a, kako natanko so se spolnile prerokbe. Tempelski trg je pravokoten prostor, obdan od vseh strani z zidom, le na severni in zahodni strani ga deloma zapirajo biše, ki imajo spodaj odprte lope. Severni del trga je nekoliko Sirji, kakor južni. Iz mesta vodi vanj 7 vrat, raed temi so najimenitnejša,,zlata vrata" na vzhodni strani, ki so pa zazidana, ker je med Turki razširjena pravljica, da bo priSel skozi ta vrata enkrat neki krščanski knez in bo vzel Jeru^alem; da bi se to ne zgodilo, so jih zazidali. Skozi ta vrata je Zveličar imel na Cvetno nedeljo svoj slovesni vhod, pri teb vratih sta Peter in Janez Cudodejno ozdravila hroniega človeka. Po priliki v sredini trga stoji prekrasna osmerokotna turška mošeja. Znotraj vidimo v sredini mošeje velikansko skalo, ki ima pod seboj votline... Veščaki mislijo, da je stal tukaj žgavni oltar, na katerem so judovski duhovniki žgali daritve. Nekoliko bolj na zahod je pa stalo sveto in presveto judovskcga templa. Po judovskih izročilih je hotel na tem prostoru darovati Abrabam svojega sina Izaka. Kralj Salomon je dal grift zravnati in podzidati, da je dobil raven prostor, na katerem je pozidal Gospodu veliftasten tempel, katerega je razdejal kralj Nabuhodonozor. Ko so se vrnill Izraelci iz babilonske sužno- sti, so pod vodstvom Nehemija v, veliki stiski pozidali nov tempel, ki pa je daleč zaostajal za Salomonovim. Ta tempel je stal do časa kralja Heroda, ki ga je dal prezidati in sijajno okrasiti, vendar nikdar ni bil celo dogotovljen, kakor bi imel biti po Herodovem načrtu. V tem templu je darovala Marija Jezusa, tukaj je kot 121etni deček sedel med učeniki, izprecl tega templa je izgnal dvakrat barantače, ki so skrunili sveti kraj, tu je učil, tu je imel ostre nastope z zakrknjenimi Judi. Leta 70. je bil z mestom vred razdejan, kakor je bil Zveličar napovedal. In nikoli več se ni dvignil iz razvalin, tako se do današnjega dne izpolnjuje prerokovanje Danielovo: ,,In po dvainSestdesetih tednih bo umorjen Kristus . . .; in mesto in svetišče bo razrušilo ljudstvo pribodnjogn vojvoda, in njen konec bo razdejanje, in po koučani vojski je določeno opustošenje . . . in v templu bo gnusoba razdejanja in do konca bo trajalo razdejanje" (Dan. 9, 25. 2). Cesar Hadrijan je potem na raestu templa pozidal Jupitrov tempel. Turkom je ta prostor svet kraj, ker je bil uojcla tukaj Mohamed, njihov prerok. Sploh je za Meko Turku ta kraj najsvetejši na celem svetu. Kristjani poprej niso smeli stopiti na ta kraj, sedaj le z dovoljenjem turške oblasti in v spremstvu turSkega vojaka. Judje pa Se sedaj ne smejo na tempelski trg. Nekoliko južno od prej omenjone mošeje stoji na tempelskem trgu druga velikanska mošeja, imenovana el-Aksa, to je od Meke najbolj oddaljeno svetišfie, kamor je Bog Mobameda neke nofii peljal, kakor verujejo Turkj. Skoda veličastne stavbe. Bila je nekdai krščanska cerkev Marijinega darovanja; pozidal jo je cesar 'Justinijan (5. — 5.). Turki so jo spremenili v, svojp moSejo, pozneje jo je potres dvakrat porušil, pa so jo Turki zopet popravili. Clovek k!ar osupne, ko vstopi, dolga je 80 m in Široka 55 m. Nekdaj je bila Še prostornejša. Stebri stojijo kakor hrasti v gozdu in jo delijo v 7 ladij. Spredaj se vidita dva ozko stojefla stebra, sedaj z železom zamrežena, ki sta na znotranji strani precej oglodana. Turki so imeli namreč vero, da pride tisti kar topel v nebesa, ki se prerije skozi ta dva stebra. Neki turški bogati debeluli si je tudi hotel na ta način zagotoviti nebesa, pa je obtičal med stebroma in ni mogel ne naprej, ne nazaj. Niso ga mogli reSiti, ampak je v tem strašnem položaju izdihnil dušo. Od tega časa sta stebra zamrežena. Sploh imajo Turki na te kraje navezane grozno bedaste pravljice, in človek se mora premagovati, da ne prasne od smeha. Gorje, 6e bi se smeial! Turku je njegovo svetišče resen kraj. Zalibog smo mi kristjani v tem nnjslabši; pri nas pa nekateri mislijo, da kažejo s tem svojo oliko in korajžo, 8e v eerkvi zbijajo šale, prodajajo zijala, se pogovarjajo in uganjajo Se hujge nespodobnosti. Nepopisna surovost in neotesanost! Komur ni mar za cerkev, naj ostane doma, a kdor nima dolžnega spoštovanja do najsvetejšega kraja, mora. imeti strahovito kosmato dušo. Južna stran tempelskega trga je skoro vsa podzidana, velikanske, močno zidane prazne dvorane so pod trgom. To so Salomonovi hlevi, kjer je imel svoje mnogoštevilne konje. Spodnji deli zidovja so še iz Salomonovih časov, sicer je bilo vse pozneje v turških časih popravljeno. Ko so osvojili Rimljani Jeruzalem, so se tukaj skrivali Judje pred strašnim rimskim me6em, seveda zastonj. Ob čas« križarskih vojsk so imeli vitezi tukaj svoje konje. V severnem kotu tempelskega trga stoji sedaj turška vojaSnica. Tukaj je stala nekdaj trdnjava Antonija, kjer je stanoval cesarski namestnik, ko je prišel v Jeruzalem. Odtod je lahko opazoval, kaj Judjo zafienjajo na Terapelskem prostom, in fte .ie nastal kak nemir, je hitro poslal vojako, da so se Jiidom kar brade tresle. V tem poslopjvi se je izvršila najknviCnejSa sodba na svetu, tu je Poncij Pilat iz strabu pred 7udi obsodil Kristusa k smrti, Tako nas Tempelski prostor privede nebote do Kristusovega trpljen]a in njegovega straSnega pota od Pilatovega dvorišča do Kalvarije. (Dalje prlhodn)lŁ.]