PaStntna plačana v gotovlni Izhaja rsak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na5*50 Din, za inozemstvo lODin Račun pri poštnem Čekovnem zavodu 10.666. ¦vUaa'^ ^H^^^^ ^SKlfl^^^ ^KK^^ ^^^^P^^^^^^ <3s^^^^BBP^^^ ^^SStf^^^ WtBK!^^^f^ ^h^b^w^w*3** Gena 1.50 Din Kediikcija In npravu: Celje, Strossmayerjeva ulica §t 1 pri*ličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tariiu. Štev. 42. Celje, petek 16. oktobra 1936. Vladni svetnik Emilijan Lilek 85-letnik Leto XVin. Ugledni zgodovinar, šolnik, etnolog in znanstvenik, vladni svetnik gospod Emilijan Lilek v Celju je praznoval v četrtek petinosemdesetletnico svojega bogatega, uspehov polnega življenja. Obenem slavi tudi 55-letnico javnega književnega dela, dne 31. t. m. pa bo obhajal zlato poroko s svojo pleme- nito gospo soprogo Emo. Jubilant se je rodil 15. oktobra 1851. v Gornji Voličini pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Njegov oče je bil tam uradnik v graščini Hrastovcu. Jubilant je dovršil ljudsko šolo pri Sv. Lenartu v Slov. goricah in Ptuju, gimnazijo pa v Mariboru. Leta 1871. se je vpisal na filozofsko fakulteto graške univerze ter se posvetil študiju zgodovine in zemijepisia, ki ga je dovršil 1. 1875. Izpit iz teh predmetov za viSje gim- nazije je položil v oktobru 1877. z nemškim, v maju 1883. pa s sloven- skim in srbohrvatskim učnim jezikom. Od septembra 1875. do julija 1877. je služboval na učiteljišču in višji re- alki v Dunajskem Novem mestu. Ker po izpitu ni mogel dobiti mesta, se je zopet vpisal na graški univerzi, in si- cer za francoščino in nemščino. V šol- skem letu 1880/81 je bil na 1. drž. gimnaziji v Gradcu poskusni kandidat, do julija 1882. je poučeval na Mah- rovem trgovskem zavodu v Ljubljani srbske dijake nemščino in srbohrva- Sčino, I. 1882/83 pa je bil učitelj in odgojitelj na zasebni gimnaziji prof. Feichtingerja v Gradcu. V oktobru 1. 1883. je bil imenovan za suplenta na gimnaziii v Sarajevu, kjer je postal 1884. pravi učitelj in 1. 1889. profesor. V šolskih letih 1888. do 1902. je tudi poučeval zgodovino na sarajevski še- riiatski soli. Leta 1899. je bil imeno- van za vodjo nove gimnazije v Dolnji Tuzli, a ie dekret vrnil in ostal v Sa~ rajevu. V oktobru 1902. je bil pre- meSčen na viSjo drž. gimnazijo s sr- bohrvatskim učnim jezikom v Zadru, v I. 1907/8 in v tečaju 1908/9 je bil upravnik tega zavoda, direktor pa ni postal, ker je nastopil proti Zrinsko- Frankopanskemu kultu. Septembra 1909. je bil imenovan za pedagoško didaktičnega vodjo na nemško-sloven- skih sarnostojnih razredih (na nižji slovenski gimnaziji) v Celju. Novem- bra 1918 mu je narodna vlada v Lju- bljani poverila začasno vodstvo celjske drž. gimnazije. Koje novembra 1919.pre- vzel posle definitivno imenovani direk- tor, je ostal vladni svetnik g. Lilek do svoje upokojitve v septembru 1. 1924. na zavodu kot profesor. Vladni svetnik g. Lilek je že v Bosni uveljavil svoje sposobnosti in obsežno znanje, zaradi česar so ga začeli ceniti tudi pristojni krogi. Leta 1900. je na mednarodnem kongresu srednjega šolstva v Parizu zastopal bosansko srednješolstvo in je bil iz- voljen za sopredsednika kongresa, bo- sanska vlada pa je dobila na takratni razstavi za svoje šolstvo zlatokolajno. Vladni svetnik Lilek je spisal za kon- gres razvoj srednjega šolstva v Bosni in Hercegovini od turške dobe do 1900. Leta 1901. so mu poverili se- stavo učbenika zgodovine srednjega veka za višje razrede srednjih šol v Bosni in liercegovini, ki pa vladi ni bil po volji, ker je bila v njem obde- lana zgodovina vseh slovanskih na- rodov. Sestavi! je še enak učbenik za nižje srednješolske razrede ter po na- ročilu avstrijskega ministrstva za uk in bogočastje žtiri zgodovinske uČne knjige za srednji in novi vek za višje in nižje razrede srednjih šo! s srbo- hrvatskim učnim jezikom v Dalmaciji in lstri. V Bosni je vzgojil celo gene- racijo v nacionalnem duhu in priprav- Ijal svcje številne učence na veliki dan vstajenja in zedinjenje Jugoslo- venov. Isto skrb in Ijubezen je posve- čal tudi srednješolski mladini v Celju. Tako si je pridobil v Bosni in Slo- veniji neSteto prijateljev in častilcev. Njegovi bivši učenci se ga vedno spo- minjajo z globoko hvaležnostjo. Zelo pomembno irt obsežno je tudi znanstveno delo vladnega svetnika g. Lileka. Izpod njegovega peresa je iz- šla v teku desetletij dolga vrsta pe- dagoških, zgodovinskih, narodopisnih, zemljepisnih, političnih in polemičnih spisov v slovenskem, hrvatskem, nem- škem in angleškem jeziku. M. dr. je sodeloval tudi v raznih sarajevskih, dunajskih in drugih nemških revijah. V samozaložbi je izdal v zadnjem de- setletju naslednje daljše razprave : »Ueber die deutsch-osterreichische An- schlussfrage und iiber die Kriegsschuld- frage« (1927), »Historische Berechti- gung des tschechoslowakischen Staates auf Revindication der dem Konige Otakar II. vom deutschen Konig Rudolf auf unrechtmassige und gewaltsame Weise entrissenen Alpenlander« (1927), »Kritische Darstellung der ungarisch- kroatischen Verschworung und Rebel- lion« (1929 in 1930) v štirih zvezkih, »Slovenski v tujini službujoči šolniki« (1933, druga, pomnožena izdaja 1.1935), »Vorschlage zur Losung der deutsch- osterreichischen Anschlussfrage und zur Befriedung der Deutschen und Slaven« (1934 in istega Ieta še dve izdaji), »Das osterreichische Problem und der Hitlerismus« (1935) in »An klagen gegen die barbarischen Verfol- gungen der Slovenen in Karnten« (1935) ter v istem letu izišli angleški prevod »Charges of Barbarous Perse- cution of The Slovenes of Carinthia«, ki ga je oskrbela M. Copelandova. Vladni svetnik Lilek, ki je Se vedno neumorno delaven, je pravkar dovršil rokopis svojega najnovejšega dela »Kritične pripombe k obravnavam če- ške in nemške zgodovine srednjega veka, posebno pa k obravnavam o češkem vladanju v alpskih vojvodinah v dobi Otokarja II. (1253—1278)«, Ju- bilant je zvest, odličen sotrudnik na- šega lista že od vsega početka. Vladni svetnik Lilek si je pridobil tudi mnogo zaslug v borbi za naše pravice na Koroškem. V priznanje teh zaslug je prejel častno članstvo Kluba koroških Slovencev v Ljubljani. Po prevratu je ustanovil jubilant v Celju Ljudsko vseučilišče in ga vodi vsa leta z veliko vnemo in požrtvovalnostjo. Celje je ponosno, da živi in deluje ta plemeniti mož in odlični znanstve- nik v našem lepem mestu. Gospodu vladnemu svetniku Ernilijanu Lileku, ki si je pridobil velike, neminljive za- sluge za naS narod z neumornim. resnim in tehtnim znanstvenim, nacio nalnim in pedagoškim delom, iz vsega srca čestitamo ob jubileju, kakor jih doživljamo zelo redko, ter mu želimo, da bi nam ga usoda ohranila v zdravju, zadovoljstvu in sedanji uprav mla- dostni delavnosti tja do skrajnih mej človeškega življenja ! Prve demokratične volitve po dobi nasilja Celje, 16. oktobra. Da ne bo v Sloveniji še kdo podvo- mil, kake bodo pri nas občinske volit- ve in kako se je resnično pravim Slo- vencem ob teh volitvah zadržati, je »Slovenec« v nedeljskem uvodniku po- dal merodajne izjave, ki so vsega raz- mišljanja in uvaževanja vredne. SIoh venci lahko zopet odločajo o vodstvu in upravi svojih občin, toda pod čisto dru- gačnimi okolišcinami. Prišla je politic- na svoboda, ko Vas nihče več ne bo klical na odgovor, ako volite po svo-* jem prepričanju. Ni se več treba skri- vati pred žandarji in ovaduhi, vsakdo lahko agitira svobodno za listo, ki od- govarja njegovim političnim nazorom. To so jasne in moške besede vrhovne- ga glasila JRZ za Slovenijo, ki se bo- do ob bližajočih se občinskih volitvah tudi v polni meri uresničile, kar kažejo že tudi vse priprave za te volitve, ko se predstavniki javne uprave v volilne posle in sestavo kandidatnih list v smi- slu okrožnice g. notranjega ministra dr. Korošca in bana g. dr. Natlačena sploh ne vmešavajo. Vse izvršuje in pripravlja narod sam po svoji vesti in svoji volji, kar je najvidnejši dokaz, kako resnično svobodne bodo te volit- ve za kmeta, delavca in javnega name- ščenca, pa najsi bo v državni ali bano- vinski službi. In še na nekaj ne smejo pozabiti slo- venski volilci, kar je drugo glasilo JRZ za Slovenijo pravtako moško in odloč- no svojim zvestim bralcem in vsemu slovenskemu narodu v sredo 14. okto- bra zapisalo. To sporočilo se glasi doslovno: »Komur je mar samouprava Slovenije, kdor je uvidel, da se našega denarja iz Belgrada premalo vrača, da smo Slovenci v državi najbolj zapo- stavljeni, kdor pozna celo vrsto vseh mogočih, celo neverjetnih krivic, ki se godijo Slovencem, ta bo glasoval za kandidatno listo, ki jo postavlja JRZ«S Ker je prišlo v navado, da se najpo- membnejši članki navedenih dveh slo- venskih časopisov priobčujejo tudi v glavnem vsedržavnem glasilu JRZ »Sa- moupravi«, ki izhaja v Beogradu, ne dvomimo, da bodo te odlocne besede našle poln odmev tudi v srbskem časopisju in bodo tako na merodajnih mestih našle primerno spoštovanje zve- stih Slovencev, o katerih je naš pesnik resnično zapisal in zapel ono že po- zabljeno: »Hrib se omaje in hrast, zvestoba Slovencev ne gine.« Celiski mestni svet Štanje mestne blagajne — Pocenitev električnega toka v reklamne svrhe — Podaljšanje vodovoda na hribu sv. Jožefa — Betoniranje hodnika za pešce ob Mariborski cesti — Pravilnik za oddajo Mestnega gledališča — Dva nova policijska agenta Celje, 16. oktobra. Celjski mestni svet je imel v četr- tek zvečer redno sejo. Zupan je poro- čal o stanju mestne blagajne dne 1. oktobra. Dohodkov je bilo 9,484.773.08 Din, izdatkov 9,342.684.88 Din, prebi- tek je znašal torej 142.088.20 Din. Ob- čina je 1. oktobra poravnala vse pred- pisane anuitete v znesku 1,142.787.76 Din. Ureditev ceste v Košnici od Cakša do Rakuscheve lovske koče bo spreje- ta v program javnih del za brezposelne. Notranje ministrstvo je nakazalo rae- stni občini prispevek v znesku 80.000 Din za vzdrževanje mestne policije in 20.000 Din za vzdrževanje službenih prostorov sreskega načelstva, banska uprava pa 6.287 Din za meščansko šo- lo za drugo četrtletje ter 3000 Din za vzdrževanje javne šolske kuhinje in dnevnega zavetišča. Finančni odbor. Mestni svet je do- volil sledeče podpore: slovenskim koroš- kim dijakom 500 Din, TK Skali za grad- njo koče na Raduhi 200 Din, Godbene- mu društvu poštnih nameščencev 200 Din, gasilskim četam v Gaberju, na Babnem in Lopati preostanek iz oko- liškega proračuna za 1. 1935-36 skup- no 7250 Din, Klubu slov. kolesarjev v Celju 200 Din. Prošnja celjskega pod- odbora Udruženja poštnih uslužbencev za znižanje cen v mestnem parnem in kadnem kopališču za člane je bila za- enkrat odklonjena in se bo upošteva- la, ko bo zgrajeno novo kopališče v De- lavskem azilu. Za gradnjo Delavskega azila je prejela občina brezobrestno posojilo v znesku dveh milijonov di- narjev. Ko bodo urejene vse fonnal- nosti, bodo začeli poslopje takoj gra- diti. Občina ne bo preskrbela nove o- prave za dvorano na okrožnem sodi- šču, ker se je vprašanje gradnje justič- ne palače premaknilo z mrtve točke. Mestna občina bo z javno bolnico me- sečno za nazaj obračunavala uvozni- no za pošiljke. Bolnica se oprosti uvoz- nine za živila, ki jih dobiva neposred- no od kmetovalcev za prehrano osobja in bolnikov. Najemna pogodba z g. Ba- tičem za prostore mestnega parnega in kadnega kopališča se podaljša do 1. julija 1937. Gospodarski odbor. Za popravilo mu- zejskega poslopja bi bilo potrebnih 12.344 Din, občina pa bo za sedaj iz- vršila samo najnujnejša popravila, ki so proračunana na 1396 Din. Ge. Olgi Horvatovi se proda parcela poleg jav- nega skladišča po 158 Din kvadratni meter. Zemljišče, ki ga je občina pri« dobila pri regulaciji Sušnice, se proda v arondacijske svrhe g. Kukovcu po 20 in 30 Din, g. Kirbišu pa po 30 Din kvadratni meter. Mestna elektrarna in vodovod. Fal- ska elektrarna se je pritožila na uprav- no sodišče proti sklepu mestnega sve- ta glede priključitve Celja na elekt- rično omrežje KED. Upravno sodišče je pritožbo zavrnilo. Tok za električno reklamo trgovskih obratov, čigar sto- rilnost znaša nad 250 wattov in ki se rabi tudi izven normalnega trgovskega poslovnega časa, se poceni tako, da se računa na vsakih začetih 100 kw pri- ključne vrednosti po 36 kw po 1.8(5 Din, preko te priključne vrednosti pa po 1.50 Din kw. Občina bo namestila na ozemlju bivše okoliške občine zopet 7 novih javnih cestnih svetilk in sicer 3 na cesti v Novi vasi, 2 na Dečkovi cesti, 1 na Zg. Hudinji in 1 na Cesti na grad pri nogometnem igrišču; stroški bodo znašali 8432 Din. Občina bo po- daljšala električni vod do hiš ob Ob- režni cesti nad Seidlovim studencem. K stroškom, ki bodo znašali 1540 Din, bo- SAEtfiO 0mg$k B0NB0N OVIT V PAPIR Z NAPISOM 4f5«l? UNION JE ORIG&NAL V5E OSTALO ODKLONI KER JE POTVORJEN® Stran »NOVA DOBA« Stev. 42. Med. univ. dr. Sava flleksič specialist za uho, grlo, nos ordinira od 12. do 16. v Celjuf Cankarjev« c. 7. do morali interesenti prispevati polo- : vico. Mestni svet je odklonil pogoje že- j lezniške direkcije za dobavo toka že- lezniški posta.ji v Celju in vztraja na zadevni ponudbi mestne elektrarne z dne 25. januarja t. 1. Glasbeni Matici se tudi v novem šolskem letu dovoli brezplačna dobava električnega toka. Pristojbine za električne instalacije po privatnih instalaterjih se znižajo tako, da se zaračunava faktična poraba časa tehničnega pregleda. Ce se instalacfja ne prijavi, je treba plačati pristojbino v dvojnem znesku. Tovarni »Elka« na Sp. Hudinji se zniža cena električnega toka ob mesečni porabi 10.000 kw po 0.80 Din, pri večji porabi pa po 0.00 f Din kw. Do preklica se dovoli pobira- ' njc prostovoljnih prispevkov za proti- tuberkulozni azil v Celju po inkasantih i mestne elektrarne. Tekstilni tovarni i »Elka« se dovoli dobava vode iz mest- I nega vodovoda v industrijske svrhe. Novi vodovod na hribu sv. Jožefa bodo podaljšali tudi do hiš gg. Cetine, Jel- j lenza, Reichmana in Vrenka ter gdč. Grobelnikove. Pokopališča. Občina bo nabavila pri j 6 mizarjih po 5 krst in šc 20 krst za ubožni sklad. Gradbeni odbor. Temeljita preureditev Mariborske ceste, ki je v izredno sla- j bem stanju, bi stala 2,350.000 Din. Ker je ta cesta državna, naj bi se izdatki j krili iz fonda za javna dela ali pa iz | kaldrminskega fonda. Občina bo polo- žila ob hodniku za pešce ob Mariborski cesti granitnc obrobnike in botonirala hodnik v širini treh metrov. K stroš- kom bodo morali prispevati tudi hišni posestniki ob Mariborski cesti. Zaradi tega prispevka bo razpisana komisijska i razprava. Izdatki za ureditev tega hod- i nika bodo upoštevani v novem občin- j skem proračunu. i Zdravstveni odbor. V kratkem bo po- sebna komisija pregledala čistilne na- i prave pri Woschnaggovi tovarni v So- ! stanju, da ugotovi, ali izvira onesna- i ženje Savinje po Paki tudi iz te to- j varne. Komisijo naj bi razpisala in vo- i dila banska uprava, pritegnili pa bi naj | tudi zastopnika Higienskega zavoda v : Ljubljani. Ce bi v čistilni napravi Wo- ; schnaggovc tovarne ne ugotovili nedo- j statkov, bi celjska občina krila komi- | sijske stroške. Pred kratkim je bilo v Zabukovci komisijsko ugotovljeno, da i tudi rudnik v Zabukovci povzroča one- J snaženje Savinje. j Odbor za prosveto. Mestni svet je sprejel pravilnik za oddajo Mestnega : gledališča v Celju. Pravilnik določa m. dr., da morajo biti predstave vseh pri- rediteljev na umetniški višini ter estet- \ sko in moralno neoporečne. Gledališče j ge bo oddajalo za eno predstavo s tre- mi vajami in za reprize brez vaj. Ta pravilnik ne velja za gostovanja Na- rodnega gledališča v Ljubljani in Ma- riboru. Sokolskemu društvu v Celju se dovoli upora,ba Mestnega gledališča 30. noverabra po pravilniku. Odbor za tujski promet. V smislu poročila mestnega fizikata glede me- sarskUi ut Na okopih se naj izbere drug prostor za te ute ali pa ukinejo uiesarske stojnice. V tem primeru naj bi namestili zaprte mesarske stojnice ua novem tržnem prostoru za starim okrožnim sodiščem. O zadevi bo še raz- pravljal obrtni in tržni odbor. Občina bo intervenirala pri železniški upravi, da bi uvedlav na progi Rogaška Slatina- Celje direktne potniške vagone. Pravni odbor. Stiri prošnje za spre- jem v članstvo mestne občine so bile odklonjene. Prokuristu tv. Westen g. Kurtu Grogerju in p. Vilibaldu Novaku se zagotovi sprejem v članstvo mestne občine, če dobita naše državljanstvo. Enaka pfco&nja znanega pianista Ce- ljana g. Otona Vondraška pa je bila zavrnjena, čeprav živi mati g. Vondra- ška, ki je Slovenka, v Celju in je bl- val njegov oče, ki je bil zaveden Ceh, nad 30 let v tem mestu. Mestno pogla- varstvo mora do 15. decembra predlo- žiti mestnemu svetu osnutek pogodbe z Zdravstvenim domom v Celju, ki na- merava urediti dečji počitniški dom na Likovičevem posestvu pri Celjski koči. Obrtni odbor. Mestni svet je izrekel krajevno potrebo za gostilniško konce- sijo g. Franca Vodlana, ki je kupil go- stilno »Pri mostu«. ! V tajni seji sta bila nameščena kot j policijska agenta za poskusno dobo ab- j solvent meščanske šole Jože Gaber iz j Trnovelj in absolvent nižje gimnazije ; Stanko Rojnik iz Braslovč. Politični pregled p Spomenik kralju Osvoboditelju in kralju Zedinitclju v Parizu. Ob drugi obletnici mučeniške smrti blagopokoj- nega Viteškega kralja je bil 9. t. m. v Parizu z velikimi svečanostmi odkrit spomenik kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju in Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju. p Narodna skupščina sc bo sestala v ponedeljek prvikrat v novem poslopju Narodne skupščine. V torek bo otvor- jeno v novi palači jesensko zasedanje skupščine in senata. p Občinske volitve v zetski banovini bodo 22. novembra, v vardarski in du- navski banovini pa 6. decembra. p Napredovanje nacionalističnih čet v Španiji. Spanske nacionalistične čete so po hudih bojih zasedle Oviedo, na fronti oktog Madrida pa so zavzele Na- val Carnero, važno križišče 30 km za- padno od Madrida ter Alde del Fresno in Villa del Prado. Nacionalistični ob~- roč okrog Madrida se vedno bolj zožu- je. p Nova italijanska ustava bo po ve- steh iz dobro poučenih krogov progla- šena za 15. obletnico pohoda fašistov v Rim. Italijanski kralj bo postal ce- sar fašističnega imperija, Mussolini pa veliki kancelar, ki ne bo odgovoren niti parlamentu, niti velikemu fašistič- nemu svetu. Za predsednika vlade bo imenovan sedanji zunanji minister grof Ciano. p Avstrijska vlada je razpustila Helm- \vehr, kei hoče imeti očividno proste roke v fvoji politiki napram Nemčiji. Keimwehr jc bila, kakor znano, moeno pod italijanskim vplivom in je bila Nemčiji zelo nenaklonjena. p Novo ir.adžarsko vlado je po Gon - \ bosevi pmrti sestavil Koloman D'\ca,- i nyi, ki je znan kot hud zatiralee nok- i danjih narodnih manjšin Slovakov, j Hrvatov, Srbov, Slovencev in Rumu- nov. | j Domače vesti | d Zanimiva statistika. »Učiteljski to- | variš« objavlja sledečo statistiko o u- ! čiteljskih premestitvah: »Po objavi v ; »Politiki« od 13. in 18. septembra 1936 ¦ je premeščenih učiteljev narodnih šol v ! moravski banovini 10, v primorski 46, i zetski 52, vardaraki 52, vrbaski 53. j drinski 62, dunavski 77, savski 122, v I dravski banovini 378. Vsega skupaj je j feilo v dravski banovini v dobi od 8. ( junija 1936 do 20. septembra 1936 820 j učiteljskib premestitev. j d Dva nova senatorja smo dobiii- Eden od teh je g. Fran Smodej, bivši duhovnik na Koroškem in sedanji rav- natelj glasila JRZ v Beogradu. Drugi imenovani senator pa je g. Miloš Cu- kavac, odvetnik v Cupriji. d Kateri so največji izdatki v ajospo- dinjstvu? Ce si moramo predčasno na- bavljati novo perilo, nam nastanejo veliki izdatki. Te izdatke bi si lahko prihranili, če bi perilo redno prali z dobrim milom. Ako stalno uporabljate Schichtovo Jelen milo, tedaj ste lahlto prepričani, da Vam bo perilo ostalo trajno, lepo in vedno ko'; novo. d Dnnajska vromonska napoved za sobolo 17. t. m.: Nestanovitno vreme bo še trajalo, temperatura se ne bo znatno izpremenila, morda bo nekoliko hladneje. Celje in okolica c I>ve komemoraciji. Sokolsko dfu- štvo v Celju je priredilo 9. t. m. ob 18.30 v nabito polni veliki dvorani Na- rodnega doma komcmoracijo za blago- pokojnim Viteškirri kraljem Aleksan- drom Zediniteljem. Komemoracije se je udeležilo poleg zastopnikov vojaskih in dVilnih oblastev in uradov, šol, korpo- iiacij in društev veliko število sokol- skih pripadnikov in mnogo drugega občinstva. Na žalno okrašenem odru je br. prof. Milan Fabjančič v vznešenih, klenih pesniških besedah orisal lik in veličino blagopokojnega kralja, kate- rega spominu so se vsi navzoči oddol- žili ž žalnimi vzkliki in nato s krat- kim molkom. Ob 19.30 je imel celjski mestni svet žalno sejo, ki sta ji priso- stvovala tudi sreski načelnik in pred- stojnik mestne policije. Zupan je go- voril o velikem življenjskem delu in neminljivih zaslugah blagopokojnega kralja za konsolidacijo in napredek Ju- goslavije ter za svetovni mir. Po go- voru so navzoči počastili spomin blago- pokojnega kralja s klici »Slava!« Med vzkliki Nj. Vel. kralju Petru II. in kraljevskemu domu je bila žalna seja zaključena. c Koroški Slovenci so zborovali. Klub koroških Slovencev v Ljubljani je pri- redil v soboto koroški večer v Narod- nem domu. Klubov predsednik državni tožilec g. dr. Julij Fellacher iz Ljub- ljane je po pozdravnih besedah poro- čal o žalostnih razmerah na Koro- škem, župnik g. dr. Janko Arnejc pa je govoril o značaju koroških Sloven- cev. Oktet Ljubljanskega Zvona je za- pel več koroških narodnih in umetnih pesmi. Po prigodni deklamaciji klubo- vemu častnemu članu in dobrotniku, uglednemu znanstveniku vladnemu svet- niku g. Lileku ob njegovi 85-letnici je bilo slavljencu med navdušenimi ova- cijami izročeno spominsko darilo v ob- liki miniature Knežjega kamna na marmornatem podstavku. Vprizorjen je bil tudi dramski prizor »Kres«, ki slika življenje naše mladine na Koro- škem, ki raste brez svoje šole. V ne- deljo ob 8. je bila v opatijski cerkvi maša za klubove člane, ki so umrli v preteklem poslovnem letu. Ob 9. do- poldne se je pričel v Narodnem domu 8. letni občni zbor Kluba koroških Slo- vencev, obenem deseta koroška prire- ditev v Celju. Poročilo o razmerah na Koroškem ter referati predsednika, tajnika, blagajnika in predsednikov pododborov so bila na višku. S teht- nimi besedami je g. vladni svetnik Li- lek bodril koroške Slovence. Za klubo- vega predsednika je bil ponovno iz- voljen državni tožilec dr. Julij Fel- lacher iz Ljubljane, za podpredsednike pa župnik dr. Janko Arncjc iz Trste- nika, ravnateljica dr. Angela Pisker- nikova in višji državni tožilec dr. Lu- ka Kravina iz Ljubljane, za predsedni- ka pododbora v Mariboru industrijec Ivan Hochmiiller, v Celju primarij dr. Jakob Rebernik, na Jesenicah posest- nik Josip Javorski, v Prevaljah dr. Blaž Reichman, v Trbovljah pa Fran- ce Štaudeger. Ostali odbor je ostal no- izpremenjen. c Dr. M. Rostohar v Celju. Ljudsko vseučilišče, ki bo pričelo z rednimi pre- davanji v ponedeljek 26. t. m., je po- vabilo 8. t. m. našega ro.iaka univ. prof. dr. Mihajla Rostoharju iz Brna, da je predaval v veliki dvorani Narod- nega doma o dušcvnem obrazv. dora- ščajočega otroka. Preduvatelj je v pri- jetno kramljajoči obliki orisal vse pr- vinske nagone, ki odločujejo v življe- nju otroka do dobc spolnega dozore- vanja. Posebno zanimlva so bila po- glavja o razvoju nazora in predstav v otroški duševnosti. Stevilne fotogra- *;..ie in slike so pjjn.snjev.al-j predav.-i- teljeve izsledke. ObcinKtvo je bilo g. prr^tsorju hvaležno, vendur bi bila ve- čiiia mater in očetov raje poslušaia iz usr tako avtoritativnega Človeka pi*ak- ti^ne vzgojne nasver.e, ki bi jih še po- sebno znala ceniti. Mogoče prihod- njič? c Interesenti za tečaj Ljudskega vseučilišča o tchniki govora (pravilno dihanje, pravilna artikulacija, izreka itd.) naj pridejo na sestanek v sredo 21. t. m. ob 20. v prostor Ljudskega vseučilišča (risalnica meščanske šole), da se pogovore o razporedu vaj. c \l srednješolske službe. Minister prosvete je iz kredita za meščanske šole postavil dr. Kajetana Gantarja, celjskega dopisnika »Slovenca« in. »Slo- venskega doma«, za profesorja na drž. realni gimnaziji v Celju. c Iz državne službe. Premeščeni sta: sestra pomočnica Veronika Cretniko- va iz Zdravstvenega doma v Medvodah v Zdravstveni dom v Celju in sestra po- močnica Ivanka Zigonova iz Zdravstve- nega doma v Celju v Zdravstveni dom v Medvodah. c Učiteljsko zborovanje. Sresko uči- teljsko društvo JUU v Celju bo imelo svoj redni občni zbor v soboto 17. t. m. s pričetkom ob 8. zjutraj v mestni na- rodni šoli v Celju. Dnevni red je sle- deč: Situacijsko poročilo, poročila u- prave in nadzorstva, poročilo o bano- vinski in državni skupščini JUU, vo- litev uprave, nadzorstva, častnega raz- sodišča in strokovnih referentov, prc- davanje g. Ferlanca o pedagoški eks- kurziji v CSR, »Učiteljski pokret« (g. Haber), dopisi in predlogi. c Miniatura Knežjega kamna, ki jo je poklonil Klub koroških Slovencev svojemu častnemu članu in dobrotniku vladnemu svetniku g. E. Lileku ob nje- govi 85-letnici, je razstavljen v izložbi tv. Sterraecki. c Društvo »Soča« \ Celju obvešča vse svoje člane in prijatelje, da bo za sredo 14. t. m. napovedani sestanek, ki je bil zaradi gostovanja ljubljanske opere odpovedan, nepreklicno v četrtek 22. t. m. ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Na sestanku bodo po- ročali delegati o našem kongresu v Za- grebu. Ob tej priliki se bomo spomnili koroškega plebiscita in smrti Vladimi- ra Gortana. Za članstvo udeležba dolž- nost, prijatelji vljudno vabljeni. — Od- bor. c Blagoslovitev mestnega zavetišča. V nedeljo 18. t. m. ob pol 10. bo v ka- pelici mestnega zavetišča v Medlogu maša, po maši pa bo blagoslovitev me- stnega zavetišča. Občinstvo je vablje- no, da se udeleži te svečanosti. c Uršulin sejem. V sredo 21. t. m. bo v Celju letni kramarski in živinski se- jem, znan pod imenom Uršulin sejem. c Del plena iz petrovške cerkve so našli. V noči od 27. na 28. septembra so neznani vlomilci vlomili v romarsko cerkev v Petrovčah, poškodovali vraTa in nekaj oken ter odnesli srebrno, po- zlačeno monštranco, srebrn, pozlačen kelih, staro žensko zapestno uro, dva talarja in majhen rjav usnjat kovčeg. Zelezno orodjc za vlom so vlomilci u- kradli v bližnji kovačnici Ervina Ko- širja. V jutru po vlomu je neki hlapec iz Levca opazil na nekem kozolcu v Levcu neznanega moškega, ki je govo- ril hrvatsko in je v koruzni slami spravljal neke predmete, potem pa s culo pod pazduho krenil proti Celju. Hlapec je nekaj dni pozneje našel v o- menjenem kozolcu v koruzni slami spod- nji dol ukradene monštrance s podlbgo, robovje ukradenih talarjev, pilo in »Ju- tarnji list« z dne 27. septcmbra. Oseb- ' ni popis neznanega moškega se strinja Reklanina prodaja za jesensko sezijo! Sukno za obleke in površnike, volneno za kostume in datnske plaSče, odeje in po- stcljnino, moško in žensko zimsko perilo kupite po zelo nizkih renah pri tvrdki FRANC DOBOVIČNIK. CELJE Kino HETROPOL Celje .„„,, Oktobra Najnovejši Merkurjev tednik ! 16, UGRABLJENJE |yB Veseloigra na veseli plaži San Rema. Pripravljajo se veliki zapletljaji, am- 18« pak usoda ima smisel za humor in vodi vse k srečnemu zaključku. V glavni vlogi Gustav FrShlioh Režija: Geza v. Bolvary Oktobra Najnovejši Foxov tednik! UHIU 19. 20. 21. Po znanem romanu Pavla Kellerja >Zima v gozdu«. Dve mladi, med seboj nepoznani; bitji bežita pod pri- tiskom notranjega glasu \z svoje bučne okolice, da v planinski tišini zopet najdeta notranji mir in zado- voljstvo. — Film je bil posnet na licu mesta, kjer je pisatdj P. Kcller ustva- ril svoje nesmrtno delo. V glavni vlogi" Hansi Knoteok (znana \z »Dušice«), Viktor Staal Oktobra 22. Buldog Drumond vrača udarec Ronald Colman v vlogi avan- turista — detcktiva. Warner 01»nd v vlogi indijske- ga princa Ahmeda. Napeta drama se odigrava v me- aleni londonski noči. Matineje i 16 okt. ob 16. 17. okt. ob 16. 18. okt. ob 10.30 in 14. Neukrofljitri Musfang Vsi prostori v parterju 3.50 Din, na balkonu 4.50 Din Stev. 4Ž. »NOVA DOBA« w Stran 3. Napol storjeno delo-ves trud i zamanl p=-^----- I Prosim. da|te I mi platno za posiel|no pe- i nlo —¦ oli nai- ' boljše vfste! Milo rabim, |e lahkc tudi Cenejše vrste — I moram varčevcii' 7. ---------------^l Zakaj ni moie penlo ^ tako lepo kakor mo- ie prijafefjice! Napačno je varčevati pri milu — na ikodo perifa. Manj vredna milo 5ko- dujejo tkaninam. Samo zares dobro jedrnrato milo pere perito temeljito iri prizanesljivo: SCHICHTOVO MILO JELEN varuje perilo 2A NAMAKANJE ZENSKA HVALA z nekim krošnjarjem z manufaktur- nim blagom, ki je 2. t. m. obiskal svo- jega brata v preiskovalnem zaporu v Celju. c Smrt na prostem. V sredo okrog 15. je 40-letni harmonikar in brezpo- selni rudar Feliks Anderlič s Sp. Hu- dinje v vinjenosti legel v jarek poleg državne ceste na Sp. Hudinji. Ko je začel Anderlič pozneje hropeti, se ni nfhče zmenil zanj. Revež je ob 17.30 nenadno izdihnil. Zadela ga je bila srčna kap. Ugotoviti raoramo z nevo- ljor da varnostna služba v tem prime- ru ni takoj poskrbela, da bi bili Ander- liča spravili v bolnico. c Spet ukinitev toka. Zaradi nujne- ga popravila na omrežju bodo Kranj- ske deželne elektrarne v nedeljo 18. t. m. prekinile v Celju dobavo toka od 7. do 10. dopoldne. c Občni zbor Podpornega društva na gimnaziji bo v torek 20. t. m. ob 14. v gimnazijski posvetovalnici. Vabljeni so tudi vsi podporniki. c Društvene plesne vaje absolventov trgovskih šol se bodo pričele v soboto 17. t. m. ob 20. v veliki dvorani Na- rodnega doma. Stalni jazz trio. Vab- Ijeni! c Zetev smrti. V mestnem zavetišču v Medlogu je umrla v ponedeljek 83- letna mestna reva Urša Jelenova, v jarku ob cesti na Sp. Hudinji pa je 40-letni harmonikar in brezposelni ru- dar Feliks Anderlič s Sp. Hudinje pod- legel srčni kapi, ne da bi se bil kdo zmenil zanj, ko je ležal skoraj tri ure nezavesten v jarku. V celjski bolnici so umrli: 7. t. m. 64-letni zasebnik Franc Slapnik od Sv. Jeronima pri Vranskem, 9. t. m. 73-letni preužitkar Tomaž Zibret iz Jurkloštra, v soboto 26-letna posestnikova hči Anica Holo- barjeva iz Vrbja, v torek 26-letna dni- narica Angela Glušičeva iz Bevč pri Velenju, v sredo pa 73-letna dninarica Neža Zamuda iz Celja, 50-letna dnina- rica Julijana Ofentavškova iz Spitali- ča in 44-letna posestnikova žena Ama- lija Stabusova iz Rogatca. N. p. v m.! c Opozarjamo na letake znane celj- ske trgovine s premogom in drvmi Fr. Jošt, ki so priloženi naši današnji šte- vilki za celjske čitatelje. c Delovni trg. Pri celjski borzi dola je bilo 10. t. m. v evidenci 391 brezpo- selnih (223 moških in 168 žensk) na- sproti 465 (296 moškim in 169 žen- skam) dne 30. septcmbra. Delo dobl- jo: 5 čevljarskih pomočnikov, po 1 krojaški pomočnik, pečarski pomočnik, mizarski vajenec in mlajši hlapec, 9 služkinj, med temi dve za kuhinjo, 4 šivilje, 3 kmečke dekle ter po 2 kuha- rici in natakarici. c Popravilo porodnišniee. V prosto- rih tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani bo v ponedeljek 26. t. m. ob 11. prva pismena ponudbena lici- tacija za kleparska in krovska dela na porodnišnici javne bolnice v Celju. Proračun znaša 154.212.60 Din. c Za spomenik blagopokojnemu kra- lju Aleksandru I. v Celju so darovali: občina Soštanj-mesto 1000 Din, obči- na Soštanj - okolica 50 Din, župnik Franc Satler na Gomilskem 20 Din. c Nove tiskovine! Prijava za dragi- njske doklar>Q, kandidatne liste in iz- jave za kandidate so na zalogi pri tv. Franc Leskovšek, knjigarna in papir- nica, Celje, Glavni trg 16. d Blasnikova Velika Pratika za leto 1937. je zopet izšla. Ta naa ljudski koledar je med Slovenci najbolj pri- ljubljen in domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja na domovino in mlada leta. Cena ene- mu izvodu je 5 Din. Dobi se v tiskarni J. Blasnika nasl. v Ljubljani Breg 10—12 in v trgovinah. Poleg Velike Pratike je izšla tudi Mala pratika za 1. 1937., ki velja samo 2 Din 50 par. Ta je razširjena zlasti na Stajerskem, kjer se je doslej neupravičeno šopiril nemški »Bauernkalender« iz Gradca. c Svileni in krep papir, umetno list- jc in cvetje priporoča v veliki izbiri knjigarna in velctrgovina s papirjem K. GORICAR vdv., Celje, Kr. Pe- tra cesta 7—9. c Nočno lekarniško službo ima od 17. do 23. t. m. lekarna »Pri orlu«. c Gasilska in reševalna četa Celje. Od 18. do 24. t. m. ima službo II. vod, inspekcijo predsednik g. Dobovičnik. c Klno Union. V petek ob 20 30, soboto ob 1830 in nedeljo ob 10. in 14. komična opera »Fra Dfavolo« s Stanorn Laurelom in Olivrom Hardy- jefn. — Sobota 17.. nedelia 18-, pone- deljek 19. t. rn.: »Ave Marla«. Vele- film iz Poljske. Poljska armada, pevski ?bori, čenstohovska božja pot V glav- nih vlogah Marija Bofcjda in Adam Brbdzišz. Predigrl: kolorirani film »Ptičje petje« in zvočni tednik. — To^ rek 20., sreda 21., četrtek 22. t. m.: »Dvakrat zaročen«. Izvrstna fdmska kornedija. V glavnih vlogah Fric Kam- pers, Lien Deyers, Carsta L5ck in Ja- kob Tiedtke. Glasba: Erik Einegg. Pred- igra: kulturni film. Št. Peter v Savinjski dolini. Za ob- činske volitve vlada pri nas mnogo za- : nimanja. Vloženi sta bili dve kandidat- i ni listi. Nosilcc naše gospodarske list.e je dosedanji večletni župan, posestnik g. Cetina, ki uživa med občani vsled svojega poštenega dela splošno zaupa- ¦ nje, da bo tudi v bodoče s sodelova- njem skrbnih občinskih mož vodil go- ; spodarstvo naše občine v korist vseh j občanov. »Slovenec« je začel z napadi j na našo listo in nam očita magnate in j privandrance. Bolje bi storil, da bi ' raolčal, ker ima na svoji listi tudi prav , posebno težke privandrance. Menda ni ' sramota in ni greh, ako si je kdo s po- ; štenim delom utrdil svoje gospodar- ; stvo, da lahko da domačinom tudi ne- | kaj zaslužiti, kar pride v sedanjih ča- ' sih samo prav. Tudi ni občini in obča- nom v škodo, ako pridni in skrbni pri- ! vandranci in močnejši davkoplačevalci nosijo velik del občinskih doklad. Go- spod dopisnik »Slovenca« le na,j malo pogleda in pomisli nazaj, kako se je še pred leti v naši občini gospodarilo Tn j kako visoke občinske doklade smo pla- čevali. S skrbnim gospodarstvom in razumnim delom, ki ga ne obešamo na velik zvon, smo občinske doklade od 200% spravili na 75%. Za nas govori naše delo, ki se ne preživlja s hujska- njem in sovraštvom, pač pa z zavestjo odgovornosti, ki jo imamo do občine in vseh naših občanov. Naš dosedanji in naš bodoči župan ne pozna v svojem poslovanju strankarstva, on gre vsake- mu občanu vselej ljubeznivo na roko in ima srce za revnejše sloje. To je v veliki meri pokazal vsa zadnja leta, ko se je uspešno potrudil, da smo dobili po nizki ceni vsako leto po več vagonov koruze za preživljanje. Pri tem se ni delala prav nikaka razlika, kar ve vsa občina. Vsi odkriti in pošteni občani bomo torej složno volili listo doseda- njega župana g. Andreja Cetine, ki bo tudi še zanaprej naš skrbni župan. »Madame Butterfly" Nova sezona Mestnega gledališča v Celju je bila otvorjena v sredo 14. t. m. z gostovanjem ljubljanskega Narodne- ga gledališča, ki je vprizorilo slovito Puccinijevo opero »Madame Butter- fly«. Dirigiral je g. Niko Stritof, ki je opero tudi skrbno režiral in dobro pre- vedel besedilo. Mojstrsko je obvladal orkester, ki je pod njegovim vodstvom zvenel polno in čisto ter je s temelji- tim izčrpanjem glasbenega parta ustva- ril dragoceno umetnino zase. Inscena- cijo je zelo uspešno oskrbel g. inž. E. Franz. Tudi kostumi so bili okusni in učinkoviti. Priraadona ljubljanske opere ga. Gjungjenčeva je v naslovni vlogi z iz- redno barvitostjo svojega soprana in sijajno tehniko glasu ter fino, občute- no igro fascinirala vse poslušalce. Svoj part je obvladala v vseh podrobnostih in je doživela velik uspeh. Z mehkim. simpatičnim in tudi v višinah zmago- vitim tenorjem je pel mornariškega poročnika g. Gostič. Oba umetnika sta prejela dvoje lepih šopkov. V pevskem in igralskem pogledu sta se izredno uveljavila baritonist g. Janko kot kon- zul Sharpless in altistka gdč. Kogeje- va kot Suzuki. K uspehu so tudi pripo- mogli gg. Kolacio, Petrovčič, Sekula. Simončič in ostali. Zbor je bil na višini. Gledališče je bilo nabito polno. Ob- činstvo je prirejalo gostom navdušene aplavze. Celje je doživelo nepozaben večer prave umetnosti. —rp— Trboveljska ,Zarja'vZalcu Delavsko pev3ko društvo »Zarja« iz Trbovelj je priredilo v nedeljo 11. t. m. v dvorani g. Josipa Hodnika v Zalcu vokalni koncert s 40-članskim moškim zborom pod spretnim vodstvom pevo- vodje g. Dolničarja. Zboru se je po- znala sicer majhna utrujenost, saj je pel ta dan že v St. Pavlu pri Preboldu — v skoraj prazni dvorani —, nato pa v Zalcu, kjer tudi že pojema srnisel za lepo slovensko in slovansko pesem. »Zarja« je pela 15 zborov, po večini umetne pesmi in le dve koncertni na- rodni pesmi. Spored je bil razdeljen na tri dele. Najprej je zadonela Zajčeva »Slava delavstvu«. Ze ta pesem je oči- tovala marljivo delo, ki ga posveča pe- vovodja svojemu discipliniranemu zbo- ru. Izvajanje je bilo izenačeno, izgo- vorjava jasna, ritem in dinamika do- bra. Basi so zvočni in krepki, tenorji šibkejši in lirični, tu in tam pa samo- svoji in ne vedno v skladu z intericija- mi pevovodje. V splošnem pa je zbor na višku, kar sta pokazali m. dr. tudi »Gor čez izaro« in »U boj«. Pri Ada- mičevi »Zdravici« je zbor malo popu- stil, pač pa je vžgal Adamičev »Luci- peter ban«. Pevski zbor je zapustil lep vtis. Sko- da pa je, da je bil obisk skrajno slab, kar gre tttdi na rovaš nezadostne re- klame. Ge pomislimo, da scstoji zbor skoraj iz samih rudarjev, moramo pod- črtati, da je ljubezen do naše lepe pe- smi bolj vkoreninjena v srcih zaved- nega delavstva, kakor pa v takozvanih višjih slojih. Zato je idealizem teh na- ših trbovel.jskih trpinov, ki so »tam doma, kjer se solnce ne smehlja«, še tem bolj hvale vreden. Ko bo prišla »Zarja« zopet v Zalec, se bodo Zalčani odzvali v večjem številu. Trboveljski »Zarji« in njenemu pevovodji pa gre polno priznanje. K. Sport t SK Celje:SK Kapid. V nedeljo 18. t. m. ob 15. se bo pričela na celjski Glaziji podsavezna prvenstvena tekma med Celjem in mariborskim Rapidom. Glede na letošnje rezultate obeh mo- štev je sicer pričakovati uspeh Celja, vendar pa domačini nikakor ne bodo smeli podcenjevati gostov in bodo mo- rali pokazati vse svoje znanje, elan in voljo. Zanimivo tekrao bo sodil g. Der- žaj. Na Olimpovem igrišču bo v ne- deljo ob 9. drugorazredna prvenstvena tekma Laško - Hrastnik, na igrišču Ju- goslavije pa ob 10. drugorazredna pr- venstvena tekma Zalec - Jugoslavija. Atletiki bodo igrali v nedeljo podsavez- no tekmo v Cakovcu s CSK, Olimp pa V Tz^bovljah z Amaterjem. t Podsavo/no pr\-enstvo. V nedeljo je SK Železničar v Mariboru premagal moštvo SK Celja v razmerju 1:0 (0:0). Po lepi obojestranski igri je uspelo Zelezničarju šele v zadnji minuti za- biti gol. Na mariborski tabeli vodi trenutno Zelezničar, Celje pa je z fe- tim številom točk (4), toda z nekoliko slabšo razliko golov, na drugem me- stu, kar je tudi zelo lep uspeh. Rezul- tati ostalih nedeljskili podsaveznih te- kem so sledeči: Cakovec :Rapid 2:2 (2:2), Korotan:Olimp 4:1 (2:0), Re- ka:Hermes 3:1 (1:0), Amater:Slovaa 2:1 (1:1). Tekma med Atletiki in Ma- riborom, ki bi bila morala biti pre- teklo nedeljo v Celju, je bila zaradi razmočenega, neuporabnega igrišča sporazumno odpovedana. t Smučarska sekcija SK Celja bo pri- redila v ponedeljek 19. t. m. ob 20. članski sestanek v klubski sobi kavar- ne »Evrope«. Vsi verificirani člani naj prinesejo s seboj legitimacije zaradi podaljšanja. — Načelnik. Sokoistvo x Sokolskl treznostni teden. Pro- svetni odbor Saveza SKJ je odredil, da se v času od 25. do 31. oktobra t. 1. vrši sokolski teden treznosti. V tem lednu bi se naj kak dan uvedla de- narna zbirka, ki bi služila izključno oropagandi treztiosti in njenim ciljem. Vsaka sokolska edinica naj skuSa pri- dobiti strokovnjaka predavatelja, ki bo v poljudni obliki predaval o pogubnem vplivu alkohola in njegovih posledicah za posameznika in narod. Dbloči se naj tudi dan za razpečavanje knjig, slik in brošur, nanašajočih se na borbo proti alkoholu. Dru5tva in čete celjske sokolske župe se opozarjajo, da je svoječasno savezni prosvetni odbor izdal knjigo »Gradivo za nedelju trezve- nosti«, ki so jo dobla vsa društva. V \q) knjigi je navedeno, kako se naj izvede teden treznosti. Bratske edinice so prejele lepake, ki jih naj razobesijo na vidnih prostorih. Nekatere sokol- ske župe bbdo s sodetovanjčrn stlro- kovnjakov priredile v treznostnem tednu tečaj za predelovanje sadja, ^rozdja in brezalkoholnih pijač. Pone- kod bodo priredili družaben večer, po- sveien izključno treznostnenm gibanju. Na seji naj društva skiepajo o zabav- nem delu javnih nastopov prihodnjega !eta, kako bi jih izvršila brez točenja alkoholnih pijač. V tem pogledu jim bodi za zgled letošnji župni zlet v Celju. Zdravo! x Nov sedež prosvetnega odbora celjske sokolske župe. Zaradi preme- stitve župnega prosvetarja v Brežice se je v Brežicah konstituiral župni prosvetni odbor, v katerega so vsto- DŠli bratje in sestre iz BreŽic. Prevzeli so mesta tajnika, poročevalke za dra- matiko, statističarke, referenta za lutke, za glasbo in referenta za mladino. Pred- seduje brat Zdenko Verstovš«tk. Bratske edinice naj naslavljajo dopise. ki se nanašajo na žnpni prosvetni odbor, na naslov: Sokolska župa Celje, prbsvetni odbor, Brfežice. Ali ste Že poravnali ^) naročnino • Stran 4. »NOVA DOBA Stev. 42. Morilka nerojenih Celjska policija beleži v zadnjth dneh lep uspeh. Njen kriminalni oddelek je odkril veliko afero odpravljanja teles- nega plodu, v katero je zapletenih mnogo oseb raznih stanov. V soboto 10. t. m. so prepeljali v ce- ljsko bolnico 26-letno posestnikovo hčerko Anico H. iz okolice Zalca. ^Ani- ca je v soboto ssvečer izdihnila sa po- sledicami odprave telesnega piodu. Pred smrtjo je izpovedala, da je v ea- su odpravljanja telesnega plodu stano vala pri neki ženski v Novi vasi v ce- ljski občini, ni pa izdala druge ženske, ki ji je odpravila plod. Policija pa je že pred Aničino smrtjo dognala, da je storilka 36-letna Pepca Filipičeva, roj. Rebernakova, v Novi vasi, ki jo je po licija dobro poznala, a ji ni mogla do- slej ničesar dokazati. Pokojna Anica je bila pri Filipičevi od 20. septembra do 8. t. m. v »ordinaciji«, stanovala pa je ta čas pri sosedi Filipičeve. Ani- ca je bila že v osmem mesecu noseč- nosti, a brezvestna Filipičeva ji je kljub temu odpravila telesni plod. Nato je nesla soseda skoraj popolnoma razviti plod na okoliško pokopališče in ga tam zagrebla z rokami. Ko je bila Anica že popolnoma izčrpana, jo je Filipiče- va napotila domov v žalsko okolico. Poklicali so zdravnika, ki je takoj od- redil Aničin prevoz v celjsko bolnico, kjer je Anica nekaj ur pozneje izdih- nila. Telesni plod so v nedeljo dopold- ne na okoliškem pokopališču izkopali in ga v ponedeljek dopoldne v bolnici obenem z Aničinim truplom obducirali. Ugotovili so, da je umrla Anica za za- strupljenjem krvi in da je bil njen te- tesni plod pri splavu najbrž že mrtev. Filipiceva se je že več let bavila z odpravljanjem telesnega plodu. Ta zlo- činski poklic ji je omogočal uprav raz- košno življenje. V zadnjih mesecih so našli v Celju več telesnih plodov, med drugimi enega za neko tovarno v bli- žini Nove vasi, drugega pa v potoku Koprivnici. Vsi ti odpravljeni plodovi so bili najbrž delo Filipičeve. Policija je ugotovila, da je opravljala Filipiče- va svoj posel kar na veliko in sicer v Celju in okolici, Skofji vasi, Vojniku jn okolici ter v Konjicah. Ker je v teh krajih umrlo mnogo žensk, ki so bile v blagoslovljenem stanju, izgleda, da je mnogo smrtnih primcrov zakrivila Fi- lipičeva s svojim zločinskim delora. Fi- lipičeva je imela v Novi vasi neke vr- ste »sanatorij«. V svojem stanovanju je samo sprejemala žrtve. Ugodila je samo onim, ki so plačale »honorar« v naprej, potem pa jih je namestila pri nekaterih sosedah in tam »ordinirala«, da bi tako zabrisala sledove. Policija je poleg Filipičeve aretirala še več o- seb. Filipičeva ima na vesti zelo mno- go primerov odprave telesnega plodu, saj je njen mož, ki je star šele 19 let, priznal, da se spominja kakih 20 pri- merov. To število pa je gotovo mnogo prenizko, kar je tudi pokazala doseda- nja preiskava, Zima v jeseni Egodnji sneg je pokril višine nad 600 metrov in je tam večjidel obležal smu- čarski mladini v veselje. Zlasti v Alpah je snežna odeja stabilna in debela, pa tudi sredogorje med 1000 in 1600 m (Menina, Kum, Mrzlica, Golti, Pohorje itd.) je odeto v trden, kakega pol metra debel snežen oklep. Celo pri Celjski koči (700 m) je snega dovolj, da se za silo smučaš. Vreme je za enkrat usta- ljeno in prijetno. Ozračje je zelo ohla- jeno (v višinah nad 1000 m pod nič- lo!). Zato se sneg dobro drži, kar za- gotavlja prav dobro smuko. S planinskih postojank, zlasti iz Mo- airske koče nad Mozirjem poročajo, da se je smuška doba takorekoč že priče- la in da je dotok smučarjev precejšen, ^KIIPUJ fDQMACE| kar v oktobru ni običajno. Smučarji, j ki so se s svojimi »dilcami« vrnili s svo- jih jesenskih pohodov, ne morejo do- volj pohvaliti snežnih razmer, ki vlada-* jo sedaj tam »zgoraj«. V nedeljo bodo zgodnjo zimo izkori- stili pač vsi, ki se prištevajo med smu- čarsko »rajo«, tudi oni, ki so dosedaj oklevali. Ce sodimo po ugodnih začetkih, se nam obeta ugodna smuška zima. Tr- govci se nanjo pridno pripravljajo in prosijo Boga, da bi jih odškodoval za lansko »slabo« zimo. Predvsem bo tre- ba prodati lanske zaloge. Zastoju pa vedno sledi dobra konjunktura, zato imajo tudi kolarji polne roke dela, da izgotovijo dovolj smučk za »upa,joče« sportne trgovce. Prijeten smuk! — m —: Celjski dijak v začetku tega stoletja (Spomini ob 25-letnici mature) (Dalje) Izmed predmetov sta bila glavna pač latinščina in nemščina. Latinščine je bilo kar sedem ur na teden, tako da bi se je bili morali res nekaj naučiti, pa so bili redki, ki so jo doumeli; če se torej v latinščini s tolikimi urami v si- stematičnem delu po preizkušenih me- todah ni dalo za jezik mnogo doseči — naj mi bo dovoljeno konštatirati, da je večina maturantov le s težavo pre- stavljala latinsko prozo —, potem bo- mo uvideli, da nimamo od francoskega pouka s tedenskimi tremi urami že prav ničesar pričakovati v znanju te- ga jezika. Prav isto in še slabše je z nemščino, za katero je odmerjeno tudi troje ur od tretjega razreda naprej. Tako je pričakovati, da v bodoče naš maturant ne bo znal nobenega svetov- nega jezika in se ga pri morebitnem znanstvenem delu na visoki šoli ne bo mogel posluževati. Poleg ucenja bo še treba skrbeti za konverzacijo, za prak- tično uporabljanje jezika, da bo imel učenec pozneje res tudi kaj koristi od tega učenja. Res je, da se latinščine nismo učili radi jezika, marveč radi logičnega in preciznega jezikovnega mišljenja, ki ga ima ta jezik v izredni meri v sebi. Poleg tega smo si z jezikom prisvajali tudi neminljive dobrine antične kultu- re. Glavna vrednost latinščine vsaj v prvih razredih pa je bila v tem, da smo se ob njej in na njej pošteno učili slo- venske slovnice. To občutimo zlasti se- daj, ko opažamo, da je plovniško zna- nje nazadovalo. Izguba je dvojna: za slovenšcino in za tuji jezik. Oboje visi v zraku brez trdne sistematično opore. Temu vsemu ne odpomore tudi ne pet ur slovenščine na teden, ker je treba kakega drugega jezika, da spoznavamo svojstva lastnega. Saj je znano, da smo znali slovenski dijaki pravilnejšo nemščino od Nemcev samih. — Da francoščina ne more nuditi tiste pomo- či v tem pouku kakor latinščina, je v bistvu francoščine same. Pa tudi v francoščini bi se dalo marsikaj dobiti, če bi bilo le dovolj časa na razpolago in bi današnja šola ne učila multa, scd multum, da bi hotela znanje — ki ga podaje — tudi poglobiti in zasidrati. Poleg latinščine in slovenščine sta se poučevala v slovenščini le še verouk in računstvo, ostali predmeti pa že kar od prvega početka v nemščini, tako zemljepis, prirodopis, pozneje še zgo- dovina, fizika in grščina. Z uporablja- njem nemščine v teh predmetih smo se šele nemščine naučili, predmet nemšči- na nas je komaj naučil slovnice in pra- vopisja. — Da pa je bilo za slovenske- ga fanta prav težko slediti predmetu v nemščini, naj dokaže lasten slučaj pri prirodopisu. Prirodopis smo začeli z opicami. Ko- maj smo jih predelali, že sem bil vpra- šan ... Prof. Vodnik stavi vprašanje v nemščini. Po premišljevanju začnem prvi stavek v nemogoči nemščini. Prof. Vodnik mi hoče pomagati in me vpra- ša slovenski. In kaj se zgodi: odgovo- rim mu isto spakedrano učenost v nemščini. Začudil se je, zakaj mu ne odgovorim v slovenščini, če me je že slovenski vprašal. Pa kako bom sirota odgovoril slovenski, ko pa nisem raz- umel v vsej knjigi niti enega stavka in tako sploh nisem vedel, kaj sem se pravzaprav na pamet učil. Ta nesreča je imela to dobro posledico, da mi je oče kupil slovenski prevod nemške učne knjige. Zgodilo se je še to, da sem irael ravno s prirodopisjem poslej posebno veselje. Se eno, iz pedagoških razlogov pac glavno stran moram omeniti, ker se dobro spominjam, da sem bil na to pozoren že kar v nižjih razredih, vsaj v drugem in tretjem. Navzlic strokov- nemu pouku po različnih učiteljih je \jladala v pouku vendarle neka kon- centracija. Tako so se berila v čitan- kah, slovenski in nemški, pečala s stvarmi, ki smo jih istočasno obravna- vali v realnih predmetih; matematika se je ozirala na fiziko, zemljepis na zgodovino. Ko smo imeli v zgodovini Egipčane, smo že imeli v zemljepisju Afriko, in ko smo prišli do Perzijcev, smo imeli že Prednjo Azijo v zemlje- pisju za seboj. Sedaj z žalostjo opazu- jem, da se na koncentracijo pouka v učnih načrtih toliko ne ozira, kajti si- cer bi se v drugem razredu, ko je zgo- dovina starega veka na vrsti, ne pe- čala geografija z evropskimi država- mi in v tretjem bi ne bila poleg sred- njega veka geografija Afrike in Azije. Zgodi se, da drugošolec nimi pojma o pokrajinah, katerih zgodovine se uči, enako, kakor pozna večina naših ljudi opis in zgodovino Svete dežele precej natančno, a nima pojma, kje leži Pa- lestina. — Pribiti pa je treba, da je pravilni učni načrt največja umetnost v šolstvu in da je zanj treba izkušenj. In sedaj je doba, ko zbira naša šolska uprava izkušnje, da more izdati učne načrte, ki bodo najugodnejši za uk in vzgojo bodočih dijaških generacij. (Dalje) Zephir peč dobro ohranjeno (10 ali 16 ccvno) kupimo. Kramar & Mislej, Celje. SolnČno in sufto stanovanjje se odda. Dve sobi in kuhinja. Naslov v upravi lista. OSEBNI AVTO v dobrem stanlu znamke Chrysler-Plymouth, 4 5 sedežni, limuzina s 4 vrati, veliko kaseto za kov- čege, primeren zataksi, proda poceni tvrdka: Viljem Brauns, tovarna barv, Celje, Kocenova ulica 4 HIŠNIKA tstočasno pomožnega delavca mlajšo moč, išče neka tovarna v Celju. Razen tedenske mezde se nudi prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava. Pismene ponudbe je poslati pod »Št. 1422« na upravo lista. Drva za kurjavo suha bukova cepljena kakor tudi obrezline od žage po najnižjih cenah dobavi tvrdka Ivan Srebotnjak iz Št. Petra v Sav. dol. Na Lavi oddam vilo v najem. Naslov v upravi lista. Vinofoc Marfja Hočevar Celje, Raxlagova ulica 8a se nadalje priporoča Kupuiem jabolka na vagone mešana (gospodinjska) in namizna. Pismene ponudbe pod »44249« na PUBLICITAS, Zagreb.