Posamezne številke: Navadne Din —'75, ob nedeljah Din 1*-—•
UREDNIŠTVO hc aahaja v Mari-boru, Jurčičeva ulica št- 4, L nadatr. UPRAVA K nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje deano. Telefon it. 24. — SHS poatnočekomi račun šWv» 11.787.
Na naročila brca denarja ae ne ozira. — Rokopiai — mc vračajo.
Poštnina plačana v gotovini Cena današnl® štev. ©m -7S
TABOR
Posamezne številke: N avadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—.
»TABOR* izhaja vaak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. uri z dututnom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 10‘—, za inozemstvo D 18*—, dostavljen na dom D 11'—, na izkaznice D 10' — inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi ,TABORA" MAR1BOR, Jurčičeva uliea štev. 4.
Leto: VII. — Številka: 240.
Maribor, petek 22. oktobra 1926.
Naslov
Dr. Korošec zapušča opozicijo !
Nova zahteva SLS. — Klerikalci prikrivajo svojo namero.
Beograd, 21. oktobra. Političen položaj sc bistveno ni izpre-TnenM, v političnih krogih pa se priča-. 'kuje razširjenje koalicije z SLS. Zatrju-se, da je ukrenjeno vse potrebno in ^ ni nikjer nobene ovire. D>r. Korošec ®e ie odločil, da zapusti opozicijo. Po-že stavljenih pogojev, zahteva SLS, a se uporabijo v proračunu predvide-111 krediti za izboljšanje in za zgradbo ?est v Sloveniji. Ivredit znaša 40 milijonov dinarjev.
F6r g0 pogajanja potekla tudi v. tem urn ugodno, je odstranjena zadnja o-1 lra> ki bi branila SLS vstop v, vlado.
Dnevna kronika
i
Prof. dr. Spina
Otvoritev skupščinskega zasedanja
Beograd, 21. oktobra.
Z ozirom na bolezen novoizvoljenega skupščinskega predsednika, bo začasno T°ddl njegove posle prvi podpredsednik s'r‘ Subotič. Ker ni računati, da bo je-»ko zasedanje otvorjeno s prestolnim Ton°i0m' Se Pri2akuje vsak trenutek iz žčin^c6	ukaz	o otvoritvi skup-
p	Zasedanja. Ako prispe ukaz
Zas ?Ca?no’ 80 bo pričelo jutri jesensko se anjc. jsja dnevnem redu je volitev ^ Qga finančnega odlbora.
in Nikičeva skupina
Beograd, 21. oktobra.
VČar^1" ^	vaš	dopisnik,	se	je
dr J skušalo od strani HSS pridobiti iidevo skuPin0> za povratek v *ii!i. *	disidenti	so vabilo odklo-
Izid glasovanja proti,.suhemu režimu" na Norveškem
Pred nekaj dnevi smo poročali, da je norveška vlada glede na slabe izkušnje, ki jih je imela s prohibicijo (t. J. s prepovedjo uživanja alkoholnih pijač) odredila ljudsko glasovanje, ali naj ostane dosedanji zakon še nadalje v. veljavi, ali pa naj se ukine.
Cilasovanje se je .vršilo dne 18. oktobra.
Izid je tak, da bo prepoved odpravljena. Po dosedanjih izidih štetja glasov, se je izreklo 305.000 občanov za in 304 tisoč državljanov proti prepovedi. Sem pa niso všteti glasovi Osla, Bergena in drugih več-iih mest. kjer se je pretežna večina izrekla proti zakonu.
Zmagali so tedaj pivci. Norveškemu ljudstvu pa je na čast, da tudi nasprotniki prohibicije zahtevajo najstrožje kazni za pijance in visolko obdavčenje alkoholnih pijač. Toda večina prebivalstva noče, da bi veljal kozarec vina ali požirek žganja za greh proti državi.
126 letni Jugoslovan je umrl
V vasi Zubičima v travniškem okraju v Bosni, je nedavno preminul Matija Frančič, ki se je rodil točno 1800 leta. Umrl je torej v 126. letu svoje starosti.
Štirideset let je pasel koze. Poročil se je trikrat. S prvo ženo ie živel trinajst let, z drugo deset, a s tretjo samo osem. Z drugo ženo je imel sedem otrok, od katerih živi samo še sin Stipa, star 42 let. _
Pokojni Franci, je bil jako razvit in močan možakar. Vsi zobje so se nm o-hranili prav do smrti. Na dan smrti je še prignal na dom goveda, kadil je pred hišo in obujal spomine iz turških časov. Umrl je mirno, brez bolečin.
Drž
Zanimiva pravda
ava obsojena na 700.000 dinarjev.
' .	Zagreb, 21. oktobra.
^"^bilke poročajo, da je tamkaj-V q ^krožno sodišče izreklo razsodim b®vodCe8u S!'e^e avtomobilske nesreče, či] n i11 katero se je smrtno pomesrc-^ilo d Ajanovič. Sodišče je ugoto-da ie nesrečo zakrivil cestar, ki na mestu ni postavil nobenega .Vtclr^jšKa znaka. Država bo morala fcine.	700.000	dinarjev;	odškod-
UZUNOVIČ OBOLEL'.
.	Beograd,	21. oktobra,
■dbolei is^rski Predsednik Uzunovič je •le smo - Preblajenju in do nadalnjega ^ stanovanja.
BORZA
Beogr^a'^iVaJ'a- 21 • oktobra. Izvirno. — 25.13	^-	475,	Pariš	15.925,	London
ga K 3orW7;If>rk 518.125, Milan 23.0, Pra-Derlin i3^vna;i 73-05> Budimpešta 0.925 dam	Bruselj	14.75,	Amster-
207.225 Bukarešta 275, Zofija 3.7475
Berim5; $?v4z« — DunaJ 7.975—5.005, don V;348—1-351. Milan 249—251, Lon-56	—275.20, Ncw Jork 56.463—
J2?-P»ris 174.18—176.18, Praga 167.40 Curich 1092.7fi—1095.75, Am-mJSt20' Curioh 1092.715—1095.75, Am-^^-266-2^72, Budimpešta .0,0.7915
— Tekma med Italijo in Jugoslavijo za Madžarsko. Kakor znano, je Jugoslavija ponudila Madžarski svobodno cono na Sušaku ali v Splitu. Sedaj se je oglasila tudi Italija in ponuja Madžarom enake ugodnosti v Trstu ali na Reki.
— Nagrade za načrte klekljanih čipk.
Drž. osrednji zavod za ženski domači o-brt v Ljubljani, Turjaški trg 4. I., razpisuje 5 nagrad za najboljše načrte Klekljanih čipk po narodnih motivih. Risbe naj bodo v naravni velikosti in risane na pavzni papir. Nagrado »o sledeče: 1500, 2300, 3200 in 4000 ter 5l00 Din. Ime risarja je priložiti posebej v zalepljeni kuverti. Nagrajeni načrti postanejo zavodova last. Načrte je izdelati do konca novembra in jih poslati upravi Drž. o-srednjega zavoda za ženski domači obrt v Ljubljani. Ocenjevalno komisijo tvorijo: B. R a č d č. upravitelj zavoda, akad. slikar prof. S. Š a n t e 1, akad. slikar M. G a s p a r i, strokovni učiteljici M. R e v e n o v a in'K. G n e z d o v a.
— Za 300.000 dinarjev ogoljufan denarni zavod. V Zagrebu so prišli na sled rafinirani goljufiji uradnika poštne direkcije, ki je ponarejal račune o medkrajevnih telefonskih govorih na škodo nekega zagrebškega denarnega zavoda in ga oškodoval za najmanj 300.000 dinarjev. Ko je zaslutil, da so mu prišli na sled, je pobegnil, upati je. da bodo kmalu odkrili njegovo skrivališče.
— Skavtizem na šolah zopet dovoljen!
Prejeli smo: Župa skavtov za Slovenijo jc prejela od svojega glavnega stana obvestilo, da je ministrstvo prosvete s svojim odlokom S.N. br. 12151 z dne 12. oktobra 1926 dovolilo, da »mejo skavtske župe in njim podrejeni stegi zopet započeti svoje vzgojno delo med šolsko mladino. Zupo in stegi pa morajo začasno delovati samostojno, brez Zivoze z stamoma, kjer so mora spor šele rešiti, kar setov kratkem izvršilo. Ministrstvo se jic gotovo na podlagi številnih prošenj zup in stegov uverilo, da. }se ogromna večina skavtov ni »iti za
las odmaknila od svojih’ zakonov in nima ničesar skupnega s sporom, ki n. b. ni niti jugoslovanskega izvora, ampak ga je zanesel med voditelje neki ©migrant. Skavti širom Slovenije! Pripravite se že sedaj, da boste lahko pričeli z delom takoj, ko dobite v kratkem tudi potom šole obvestilo o dovoljenju! Nato zopet vestno po zakonih dalje in v teh težkih časih mislite več na pomoč drugim, kakor na lastni blagor! — S. V.
— Stridon iščejo. Pod vodstvom našega slavnega arheologa dona Buliča, se je odpravila na Grahovo polje v Bosni znanstvena ekspedicija, ki ima dognati, ali je res stalo tamkaj rimsko mesto Stridon, v katerem sc je rodil cerkveni učenjak sv. Jeronim. Nekateri so trdili, da je starorimski Stridon stal na mestu sedanje Štrigovev Medžimurju blizu bivše štajerske meje. V Štrigovi stoji cerkev sv. Jeronima, pod njo pa je studenec, ki o njem pripoveduje ondo-tno prebivalstvo, da ga je izkopal sam sv. Jeronim. Ta verzija pa ima malo verjetnosti. Stridon je stal najbrže v Dalmaciji ali — kakor trdi don Bulič — na Grahovem polju. Tudi inozemski znanstveni svet spremlja ekspedicijo z velikim zanimanjem.
— Razvoj češkoslovaške prestolice. Od zadnjega ljudskega štetja '. 1921.,^se jo prebivalstvo mesta Prage pomnožilo za 13 in pol odst., t. j. za 50.000 prebivalcev. L. 1921. je velika Praga imela 675.000 prebivalcev, dočim šteje danes 725 tisoč duš. Ako v naglem razvoju mesta ne nastopijo kake izpremembe, bo štelo 1. 1928. tri četrt milijona, 1. 1949. pa en milijon prebivalcev.
— Vsako četrto dete umrje v starosti pod enim letom v heveški županiji na Madžarskem, a tudi v vsej ostali državi je umrljivost dece silno narasla. Mad. žarska ima danes največji procent samomorilčevi in skoraj največjo umrlji vost v Evropi.
— Komunistični »antimilitaristi« mili-tarizirajo. Te dni so bile objavljene v Rusiji nove odredbe o vojaški vzgoji mladine. Že doslej sc je mladina na sovjetskih šolah poučevala o vojaških rečeh, odslej pa bo pouk še razširjen in povišan. Dijaštvo višjih razredov bo moralo vsako leto izvršiti nekake orožne va je. Tako sc bo ruska mladina že od mladih nog urila v orožju in vzgajala v vo
jaškom duhu. Bokiševiški »antimilita risti«, (glej naše komunistične liste) so tedaj samo radi tega proti zapadnemu militarizmu, ker ni njihovo orodje. Kakor hitro dobe oblast v roke, še prekosijo »kapitalistične militariste« v iznajdljivosti in v vojaški disciplini. Kakor na tem področju, posnemajo tudi na drugih stari, odurni carizem — seveda, duo si faciunt idem, non est idem . . .
— Novaja Zemlja — otok bodočnosti Sovjetski tisk prerokuje otoku »Novaja Zemlja«, ki je šele sedaj temeljito raziskan, veliko bodočnost. Vremenske prilike so sicer na otoku dovelj neugodne kajti povprečna temperatura znaša — 8° C, najnižja — 37.5°, povprečna poletna temperatura pa + 5" C. Vendar tudi ta neprijetna okolnost ne izključuje možnosti. da bi sc na otoku ne mogli naseliti Evropejci. Za poljedelstvo je otok docela neugoden, kajti vse rastlinstvo Je zaostalo, sicer pa polog mahu in neka torih cvetic ne uspeva ničesar razen vrb in brez. Vendar je otok jako bogat in Rusi pričakujejo, da jim bo donašal obilo zaslužka. Zadnja ruska ekspedicija, ki je otok temeljito raziskala, je ugotovila, da se na otoku nahajajo velike količine premoga, bakra, škriljevca in marmorja, Člani ekspedicijo, ki so otok raziskovali pričakujejo, da se bo našlo na otoku tudi zlato in srebro. Danes je o-tok skoraj popolnoma nenaseljen. Edini prebivalci so Samojcdi, a še teh je samo nekaj stotin. Sovjetska vlada je zgrabila na otoku radiotelegrafsko postajo m osnovala prvo zvezo med Novajo žemljo m celino.
— Francoski grad bo prepeljan v A-merlko. Prvikrat v zgodovini se je nemara zgodilo sledeče: Neki_ Amerikancc
je kupil grad Courellcsu. ki je arlutck-
Vodja nemških agrarcev češkoslovaški minister.	j.
tonska znamenitost in ga bo prepeljal v Ameriko. Grad oprezno podirajo; sleherni kamen se numerira in zatovori, nakar gre vse na železnico, odtod pa na ladjo in v Ameriko, kjer bodo grad! postavili iznova v njegovi prejšnji podobi.
— L’Europe Centrale. Pod tem naslovom bo začel izhajati v Pragi (založba »Ozbis«) nova francoska revija, naslednica »Gazette de Prague«, ki je prenehala izhajati. Revija bo poročala tudi o naših razmerah. Opozarjamo nanjo zlasti čitalnice in kavarne, pa tudi posamezne interesente.
— Pariš—Berlin—Moskva — Peking.
Koncem oktobra se bo vršila v Berlinu mednarodna železniška konferenca, nai kateri se bo v_ glavnem razpravljalo oi direktni železniški zvezi Pariš—Berlin —Moskva—Peking.	j
Zveza kulturnih društev v Mariboru
kupuje leposlovne in poučne knjige po najvišji ceni. Pošiljati na naslov. ZKD^ Maribor, Koroščeva ul. 5. II-	i,
Kako nastajalo v Julijski Krajini „Btalijani“
Velika samoobmama n*»iasitnih Italijanov.
M. P. Ni še minulo leto dni, odkar je italijanska vlada izdala zakon ki mu ni primere v civiliziranem svetu. Vlada ja z omenjenim zakonom dobila^ pravico, da izpremeni vsa imena, ki se ji zde premalo italijanska ter jim nadene italijansko obliko. Ni dovolj da se morajo imena naših ljudi že od okupacije sem pisaU službeno v italijanski ortografi.ji Uvozu-lič — Cosutich); novi zakon daje prefektu celo pravico, da poljubno _izpre-minja rodbinska imena, n. pr. Goričan v< Goriziano, Hrvat v Croato, _ Kovač vj Fabbro in podobno. Prizadeti Je o izpre-membi svojega priimka službeno obveščen s pristavkom, da bo, če ^upošteva vladne odredbe, kaznovan z globo 500 do 5000 lir.
Začetkoma se je zdelo, da se je vlada vendar zavedla gorostasnosti izdanega zakona. Toda optimisti so_ se motili. Nedavno je izšla naredba, ki vsebuje točen pravilnik omenjenega zakona.
Zakon velja doslej samo za južno tirolsko, a v posebnem členu se navaja, da se lahko razširi tudi na druge pokrajine. Razlika med Tirolsko in Julijsko krajino pa ne da miru tržaškima listoma »Piccolu« in »Popolo di »Trieste«.
Kakor hitro je izšel pravilnik, je Pic-colo« zahteval, da se zakon razširi tudi na Julijsko Krajino. Nedavno je zopet objavil članek, v katerem ponavlja staro pesem o slovanskih duhovnikih, ki so izprernenili rimska in italijanska imena v slovanska. Vsi olrčinski uradi morajo zamenjati imena in jim nadeti italijanske oblike: Kakanjo v, Cacagno, Cotič cf Zottich itd.
Enaka odredba bo prizadela tudi vsa javne urade in šole, kajti italijanski pravopis je obvezen.
Ker novi zakon še ni razširjen na Ju* lijsko krajino, bi naj veljale za Italijane, ki imajo slovanska imena in se 8raF,u" jejo. svojega prvotnega rodu. posebna
3Tran"S
*T A n O tt ».
TVlarTbor, 22. oktobra.
olajšave: na njili željo se jim namreč ime takoj izpremeni. To Je najbrže želja lastnika lista, ki se še vedno piše The-odor Mayer, ali pa pisca članka, Marijana Druškoviča, ki ga menda ime v resnici moti.
Razširjenje zakona zahteva tudi faši stovski »Popolo dii Tdeste«. Pisec članka g. Perracio Borri, prinaša Slovanom mnogo imen, vendar zahteva, da se vsi ti priimki zamenjajo, kar opravičuje na jako čuden način. Dijalekt, toponomasti-ka in rodbinska imena so po njegovem mnenju tesno združeni. Dijalekt v Julijski krajini je zanj beneški, pozablja pa, da govori večina prebivalstva slovensko ali hrvaško. Imena krajev so italijanska, seveda, odkar jih je vlada z zakonom poitalijančila, zato pa morajo biti tudi rodbinska imena italijanska. (Logika!)
Pri izmenjavi pa je treba ohraniti beneški izraz pokrajine, zato je proti u-kinitvi končnic -ič._kajti tudi Furlani imajo imena, ki knčujejo na -ig. (Pač o Stanki slovenskih krajevnih imen!) Radi tega zahteva, da se imena izpremene s strogim upoštevanjem lokalnega dijalek-ta. ne pa v italijanščino. Ivančič in Jovanovič v Zanetti in Zanini, ne pa mogoče v Giovanini ali Giovagnoli, Anto-novič v Antonini ali Tonelli, Petrovič v Pepiera itd.
Predlog za razširjenje zakona o poitalijančevanju imen v Julijski krajini, je sprožen, razpoloženje med Italijani je ugodno, manjka samo še sklep kake fa-šistovske organizacije ali mnenje kakega fašistovskega komisarja, ki je šele včeraj prišel v Trst in izvedel, da v Italiji žive tudi Slovani in vladni blagoslov bo podeljen.
Imena krajev so poitalijančili, domača krstna imena pa sploh niso dovoljena. Pred dnevi je bil odpuščen neki sodni uradnik, ker je lastnega otroka krstil za Dušana, sedaj se bedo izpremenila še slovanska rodbinska imena in naša krajina — Julijska krajina — bo dobila popolnoma italijanski značaj in italijansko lice.
Meste® gledališke v
PtUIM
V pondeljek bo otvoritvena predstava Mestnega gledališča v Ptuju. Gledališka uprava se je temeljito reorganizirala in postavila na novo podlago. Upravni svet, ki mu predseduje gosp. dr. Iv. Fermcvc in v katerem so gg. Saša Skaza, N. Sterk in V. Kauiklerjeva, je pritegnil k sodelovanju bivšega ravnatelja mariborske drame g. Valo Bratino, ki je sprejel službo artističnega ravnatelja in glavnega režiserja. Sestavil se ie igralski zbor, ki šteje 13 dam in 21 moških; razen malih izjem, sami. odrski deletantje. ki bodo nastopali pod vodstvom g. Bratine. Sodelovali bosta tudi v Mariboru znani igralki, gospa Gabriielčičeva in gdč. Komavlijeva. Za petje bodo skrbeli člani^ »Pevskega društva Ptui«, za godbo pa »Salonski orkester Ptuj«. Dne 1. novembra se bo otvorila tudi igralska šola, na kateri bodo poučevali gg. Šestan, prof. Jakhel, major Ferenčak in Valo Bratina.
Gledališka uprava je izdala te dni velik repertoarni načrt. Repertoar je za ptujske razmere izredno velikopotezen. Ne bi se ga sramovalo niti velemestno gledališče. Praksa bo pokazala, koliko se bo dalo izvesti, na kašni višini bodo vprizoritve in koliko zanimanja bo pokazalo občinstvo zanje. Vsekakor repertoar mnogo obeta, sodba pa je pridržana koncu sezone.
Veliko je, če si ptujsko gledališče, v katerem sodelujejo večjidel diletantje, zastavi za cilj Sopbokla, Shakespearja (»Hamlet«), Moliera, Schillerja, Zolo, Strindberga, VVedekinda, Vrhu teh imen, ki zrcalijo njegova stremljenja, o-menjamo, da so na repertoarju Kvapi-lovi »Oblaki«, La tiger jeva »Kamela«, Nušičev »Svet«, Petrovičev »Gozd«, Lcnigyeljev »Tajfun«, Ohornovi »Bratje sv. Bernarda«, Sehomherrjev »Satan v ženski«, Zapolske »Morala gospe Dul-ske« in Baluckega »Težke ribe«, Andrejeva »Dnevi našega življenja«, in Tolstega »Vstajenje«, Raynalov »Grob neznanega vojaka« itd. Nekaj posebnega bo srednjeveška »Pasijonska igra«. Iz slovenskega repertoarja so v. načrtu: Cankarja »Hlapci« in »Pohujšanje«, Cerkvenikov »Greh«, Goljeve «Peterčkove poslednje sanje«, Finžgarjev »Divji lovec«, Govekarjev »Deseti brat«, Ogrin-ceva «V Ljubljano jo dajmo» in Remče-iva »Magda«.
Sezona se bo otvorila s Cankarjevimi »Hlapci«.
Ptujskemu mestnemu gledališču želimo kar največ _ uspeha. Zastavilo si je tako visoke cilje, kakor doslej nobena
diletantska družina na Slovenskem, če bo izvedlo vsaj del svojega letošnjega načrta, bodo lahko Ptujčani ž njim zadovoljni, zlasti, če bo to, kar bo lahko izvršilo, tudi z umetniškega vidika na dostojni višini.
Mariborske vesti
Maribor, 21. oktobra.
Odkrite spomenika i* dr. Ant. Medvedu
na pokopališču v Pobrežju, se vrši v nedeljo, 24. t. m. ob 3. uri popoldne po sledečem sporedu:
1. »Vigred se povrne«. (Združeni moški zbori vseh mariborskih pevskih društev.)
2. Spominska beseda dr. Ant. Medvedu. (Govori zastopnik odbora za postavitev spomenika.)
3. Položitev spominskega venca na pokojnikov grob.
4. Molitev za rajnega.
5. Pavšič:	*Narodna nagrobnica«. (Združeni moški zbori vseh mariborskih pevskih društev.
K odkritju vabi vse prijatelje in znance pokojnega
ODBOR.
m Odbor za postavitev dr. Medvedovega spomenika mi je naročil, naj oskrbim primerno petje o nriPki odkritja tega spomenika. Najvljudneje vabim moške zbore mariborskih pevskih društev k sodelovanju s prošnjo, da se vdeleže skupne pevske vaje. ki se bo vršila v nedeljo. 24. t. m. ob 11.50 v pevski dvorani Glasbene Mat'oe (Gotz). Notni materija! (Vigred in Pavčičevo Narodno nagrobnico) je prinesti seboj. — Janez Ev. Gasparič, stolni kapelnik.
m Koncertni biro Glasbene Matice je pravkar pričel s svojim poslovanjem. Kot nastopni debut se mu je posrečilo pridobiti danes brez dvoma najslavnejši kvartet celega sveta, to je Tržaški kvartet Jankovič. Kvartet Jankovič oča-ruje s svojo godbo prijatelje dovršene muzikalične umetnosti po celem svetu in je ravnokar zopet na evropski turneji. Kolikor znano, bo v naši državi nastopil samo v Zagrebu in le iz prijaznosti do ravn. Glasbene Matice, tudi v Mariboru, ko se peljejo skotzii naše mesto na svojo turnejo skozi Poljfeko in Nizozemsko. Tekom teh dni bomo prinesli strokovne ocene iz vseh delov sveta. Danes priobčimo samo kratko oceno iz New Yorka. »Celo svoje življenje sem bil pobožen poslušalec kvartetov, nekaj takega pa nisem nikdar slišal in si tudi predstavljati nisem mogel. Ti štirje gospodi svirajo, ko samo en velik virtuoz«.
m Glasbena Matica. Orkester Gl. M. vadi v petek ob 20. uri. Točno in polnoštevilno!
m Vojnim invalidom in vdovam v vednost. Udruženje vojnih invalidov v Mariboru je sprejelo od Velikega županstva mariborske oblasti 165 parov opankov v razdelitev najrevnejšim vojnim invalidom, vdovam in družinam oziroma o-nim revnim in zaščitenim po invalidskem zakonu, ki so prosili za opanke. Prošenj za podelitev opankov je bilo precej in sicer iz cele mariborske oblasti ter jih Je Oblastni odbor v Ljubljani odobril v razdelitev. Opanki za odrasle pa so že pošli, le nekaj parov za majhne o-troke, je še družinam na razpolago. 0-pozarjamo tedaj vojne invalide in vdove. da ne vlagajo več prošenj za opanke odraslim. To velja tudi za vse krajevne odbore U.V.I. mariborske oblasti. Oni invalidi in vdove mariborskega okraja, ki so prošnje pred tedni vložili, se pozivajo,^ da opanke čimoreje dvignejo. ________
Udružen.ie voj. invalidov.
m Med branjevkami. Včeraj dopoldan okrog desete ure, sta se na Glavnem trgu sporekli dve branjevki in se po daljšem prerekanju dejansko lotili druga druge. Pretep bi se bil brez dvoma nadaljeval. da ni posredoval stražnik in razdvojil bojeviti ženski.
m Trdosrčni oče. Adolf K., čevljarski mojster iz ptujske okolice, je poslal svojega kletnega sina in mlajšo sestro, da sta odgnala iz Ptuja v Maribor štiri krave, ki sta jih oddala pri nekem mesarju v Krčevini. Za svoj trud sta prejela od mesarja vsak po 10 dinarjem, a se radi nastajajočega mraka nista mogla vrniti domov. Na Tržaški cesti sta ostala pri neki gostilni in prenočila na vozu sena na prostem, ker je hlev bil že zaprt. Ko ju je naslednjega dtoe, popolnoma izčrpana, izmučena in sestradana, zaslišal stražnik, sta izjajvila, da bosta počakala na mater in se z njo vrnila peš v_ Ptuj. Od težko prisfuženih desetih dinarjev nista porabila ničesar.
m S policije. Od srede na četrtek je bilo vloženih 14 priiav radi najrazličnejših prestopkov, aretirana pa je bila samo ena oseba.
m Tedenski izkaz o nalezljivih boleznih v mariborskem mestnem okolišu. Od 15.—21. t. m. sta nalezljivo oboleli dve osebi (ena za davico, ena za škrla-tinko), ozdravela je ena, a umrla nobena. Nalezljivo bolnih je torej 19 oseb.
m Čevlje po znižani ccni, ročno delo. najl>oljše kvalitete in popravila pri R, MON.jACU, Jurčičeva ul. 9.	2226.
m Kavarna »Evropa«. Danes popolnoma nov spored. Devet članov — ruskih umetnikov nastopa v najrazličnejših pevskih, plesnih in kabaretnih točkah. Igra. glazba, toalete in scenerija prvovrstna. Pridite in zabavajte s 2222
m Palais de Danse oz. Kl»b-Bar. Od
sobote, 16 t. m. vsak dan velike variete predstave. (Velikomestni .program. )2183 m Velika kavarna. Danes Soire Don-sant, četrtek operni večer pomožnega orkestra J. Kaplanek.	2223
$f arozlno
REPERTOAR.
Sreda. 20. oktobra. Zaprto.
Četrtek, 21. oktobra ob 20. uri »Morala« ab. B.
Petek, 23. oktobra. Zaprto.
Sobota, 23. oktobra ob 20. uri »Danes bomo tiči«. Premijera. Ab. C. Nedelja, 24 oktobra ob 20. uri »Grofica Marica«.
Plesni večer Helleraii-Laksenburškega
ansambla pod vodstvom priznane umetnice Valerije Kratine se vrši 27. oktobra v mariborskem gledališču. Kritike mnoVobrojnih mest, kier je nastopala ta skupina s kar največjim uspehom, hvalijo njih izvrstno telesno kulturo, veliko muzikalno-ritrmčno vzsro.io. dovršeno znanje, krasne in izvanredne skupine teh mladih lenih to1'«	jo in ple-
menite forme. Obeta se torej prekrasen umetniški večer in .se priooroča pravočasno rezerviranje prostorov.
»Danes bomo tiči« na maribor. odru.
Koncem tega tedna vprizori mariborsko gledališče kot ~-vo ljudsko igro Nestroy-evo zelo zabavno veseloigro »Danes bomo tiči«. Nestroy uživa kot humorist še danes na vseh odrih veliko popularnost in Dunajčani ga celo prišteva:n klasičnim humoristom. Navidezno neverjetno smešno dejanje in situacije te kljub vsem zadovoljijo, ker je v njih precejšen del pristnega humorja in bonvivantske malomeščanske razposajenosti. Vmes je vpletenih več glasbenih točk, kar da delu specifično noto tedanje dobe. Režira gosp. Kovič. Sodeluje ves dramat-ski ansambl in orkester vojaške godbe.
Kolesarska dirka z-j kiubovo prvenstvo ,,Ede!wešss v*-00“
V nedeljo, dne 24. t. m. ob 14. uri se bo vrši’a kolesarska dirka za prvenstvo kluba »Edehveiss 1900«. Dirka se bo vršila v treh oddelkih.
30 km proga: za vse khibove člane. Prvi dobi naslov prvaka za 1. 1926 in 1927. in srebrno kolajno.
10 km proga: seniorji, za vse člane nad 35 let.
3 km proga; juniorji, za vse mariborske kolesarje od desetih let.
Start in cilj pri prvem kilometerskenj kamnu.
Prijavnina znaša 10 Din za vse skupine. Dirka se po občih kolesarskih pravilih.	jnnn
»Edclvveiss 1900«.
: ISSK Maribor, nogometna sekcija.
Sestanek vsega članstva se vrši v četrtek, dne 21. oktobra ob pol 20. uri pr Kosiču, Vetrinjska ulica. SestanK se morajo brezpogojno udeležiti vsi n ' gometaši vseh moštev. Odsotnost se kaznovala z izključitvijo. Na dneva redu je pred vsem pogovor o turm-J po Avstriji (Celovec in Beljak). Šesta ' ka se morajo udeležiti predvsem lg r prvega moštva in sicer: Geuei, Wa^' Koren, Miha, Vogrinec, Bergant, ning, Hreščaka I. in II., Bratuž, Ben®* celj, Vodeb, Škrobar in Stanke*- — w * čelnik.
/port
Dirka za ..Prvenstvo ljubljanskega gradu11
V nedcjjo, dne 24; t. m. se bo vršila v Ljubliarii zanimiva motociklistična dirka za Prvenstvo Ljubljanskega gradu.
Dirkalo se bo po dirkalnem pravilniku Katuraškega saveza. Prijave sprejema J. Gorjanc, Ljubljana, Kolodvorska 41. do 22. t. m. Dirka se bo vršila ob vsakem vremenu.
Kino
KINO »DIANA« STUDENCI
Od srede 20. okt. do vključno 22. oktobra KONSTANZE TALMAGI^ »Gospodična tajnica«. Veseloigra v 6. ^' nih. V New Yorku živii sirota Wells, kateri se po naključiu P°sre^tJnj dobi mesto tajnice v. odlični rod™1" Marschal. Ob istem času se je vriU taj tej rodbini edini sin Willy, ki je P0*T član nedovoljenega boksaškega Policija je izvedela za la tajni klub, are' tirala vse Člane, tudi Wi]ly-ja in 'e posredovanjem tajnice Mary se je PjT srečilo rešiti ga iz zapora. — Od so j te 23. do vključno petka 29. oktobra t* / največja senzacija »Pepček kot Sherl°c._ Holmes« v pustolovskem filmu * najstletni detektiv. 2 epohi. Velika11 sS uspeh v vseh kinoglediščih.
GRAJSKI KINO
predvaja od četrtka 21. do vključno deljka 25. t. m. najboljši film letošnje s zone, tako da bo vsakomur omogoc®". ogledati filmski umotvor ameriške ske umetnosti: Veličastni spomin veli*®', ga svetovnega smrtnega plesa »VEL™.;' PARADA«. Vsak moški, vsak bivšii * bodoči vojak si mora ogledati »VellK parado«. Vsakdo: mati. ki je željno Vrl' čakovala sina z bojišča, nevesta, ki * hrepenela po ženinu, žena, ki je neetrP: no čakala moža oziroma očeta, dekle« je čakalo svojega fanta, oče sina, ‘,ra brata, otroci očeta. Vsi, vsi, ne glede spol, ne glede na starost, ne glede J1. stan, vsakdo mora videti film, ki doS161 še nima enakovrednega izdelka.
APOLO KINO
Od torka, dne 19. do četrtka, dne & oktobra 1926 »LEPE ŽENE«. — Izredn° zanimiva umetniška filmska igra. Sode* lujejo svetovnoznani newyorški revU6' girls. Kino-znamenitost prvega reda-^,
Dvosnbnn prosto slsnn-
ninjn 500 Din (tudi odkup vBli|C enosobno 400 Din. Naslov: .Maratan", RotovSki trg 4.	2225
Nove hrastove sode
proda ali zamenja la mo3t, vino ali poljske pridelki J. PENKO, Gosposka ulica 46 2224
Staro pohištvo
in kuhinj sko posodo se takoj prodi' Za ogledat od H.-16. me v MaUtrovi ulioi 2/III. 5221
Knharlra p^fektna, «amo-HII11HI ILlt stojna in zanesljiva, ki bi nadomestila gospodinjo k Majhni druiiai se sprejme. VpraSati Gosposka ulica 5 v maanfakturni trgovini. 2120
Pf|7flR | Sa!no 14 dni M pro rUwUIlt daja domač« platno bal«, 150 em Široko, & 26 Dia pri J. TRPIN.	5168
SIVI LJ E
za delo na dom in v tovarni se sprejmejo pri tvrdki
Durjava, Maribor, Gregorčičeva 24
Delo na dom se da tudi šiviljam iz mariborske okolice
2210
KELC, KROJAŠKI SALON
__________MARIBOR,	STOLNA ULICA S _________
se priporoča za izdelavo oblek za gospode in dnmc. to stroko spadajoča dela se izvršujejo prvovrstno,
krajšem času in najceneje.	_
Tktor;	Pgffjtfb	jtofa	P.t.U	»m.t.11	U«Ur_B»Sid„ ®. tkj, MrtM,.